Za nadaljevanje krivic. V resnem trenutku spozna človek najlažje svoje prijatclje in neprijatelje. Poslanci Slovenske ljudske stranke so v zadnjem času dobivali dan za dnevom pritožbe o postopanju z našimi fanti-vojaki. Po nekaterih garnizijah se jim daje slaba hrana, po mnogih kasarnah je vse polno uši in druge nesnage, drugod so zopet trpeli mraz, psujejo jih s «Švabi«, tudi slučaji pretcpanja in brezsmiselnih kazni je mnogo. A ne samo to: celo v verskem in političnem oziru trpijo ponekod naši sinovi. Če starši pošljeno v kasarno svojemu sinu kak časopiš naše stranke, na primer: «Slov. Gospodarja«, »Domoljuba«, «Stražo« itd., posamezni demokratski oficirji radi tega naše fante silno preganjajo. Liste konfiscirajo na lastno roko. Tudi pisma odpirajo in druge pošiljatve. Bog varuj, da bi se o kakem vojaku zvedelo, da je doma pri Orlu ali kakem drugem krščanskem društvu. Kolneja ga in prcstali ima najhujše šikane. Najhuje pa je to,, da tak preganjani vojak nima pritožbe. Ce se pritožiš pri predpostavljenem radi surovega postopanja oficirjev in poflčastuikov, dobiš za to še kazen — zapor. Ni nobeno čudo, ako so naši fantje iskali pomoči pri poslancih Jugoslovanskega kluba. Povdarjam, da ni po vseh garnizijah tako. Tam, kjer imajo dobre, ljudomile oficirje, so fantje zadovoljni in še hvalijo vojaško službo. Da se onim, ki trpijo, odpomore, sta poslanca Jugoslovanskega kluba Brodar in Žebot skupno s svojimi tovariši vložila ostro interpelacijo v državnem zboru na vojnega ministra in sta zahtevala, da se ti nedostatki v vojski odpravijo, krivci pa kaznujejo. V četrtek, 27. aprila popoldne je prišla ta interpelacija v razpravo v narodni skupščini. Sam vojni minister general Vasič je prišel, da odgovarja našim poslancfcm. Cela zbornica je z napeto pozornostjo pričakovala poteka seje. Jugoslovanski klub je bil zbran skoro polno številho. Kot govornika, ki bi naj utemeljevala interpelacijo, sta bila določena slovenska poslanca J. Brodar, načelnik Jugoslovanske kmetske zveze in F. žebot. Janez Brodar. Prvi je dobil besedo Brodar. Dokazoval je, kako je oficir Farkaš (žalibog Slovenec-demokrat) do skrajnosti preganjal vojaka Gorjanca, ker je čital «Domoljuba« in ker se ni sramoval pokazati svojega krščanskega prepričanja. Sekature, ki jih je moral piestati slovenski vojak Gorjanc v Nišu, so bile tako silne, da se je smilil celo srbskim tovarišem. Ne smemo tukaj vse opisati, kaj je počenjal Farkaš z Gorjancem. Že skoraj obupan, je pisal Gorjanc svojim staršem in ti so se obrnili na Brodarja. Posrečilo se je, da je bil Gorjanc rešen Farkaša. Poslanec je mimo našteval še druge slične slučaje in pozival vojnega ministra, naj vendar enkrat odstrani iz armade vse sekature, šikane, batinjanje in vse druge nerednosti. Naj se z našimi sinovi postopa po človeško in naj se jim da prilika, da odslužijo službeno dobo v Sloveniji ali Hrvatski. Na ta naein bodo vojaki z veseljem šli v vojno službo in odpravljeno bo nezadovoljstvo. Velik del zbornice je z napeto pozornostjo zasledoval izvajanja poslanca Brodarja in pozneje tudi Žebota. A kaj so storili slovenski samostojneži ter demokrata dr. Kukovec in Reisner? Slovenske sinove so izdali! Namesto, da bi skupno z našimi poslanci nastopili za odpravo krivic in nerednosti v armadi, pa so poslanci Samostojne kmetijske stranke skupno s slovenskimi demokrati v družbi najbolj zagrizenih Srbijancev vpili, da ni res, kar trdijo naši poslanci. Med govoroma poslancev Brodarja in Žebota so zagnali vsakih 5 minut tak divjaški krik, da so hoteli preglušiti in prekričati govornike. Dr. Kukovec je vpil: «Lažete!« Naši vojaki sami trdijo, da se jim dobro godi. Vi si te pritožbe sami izmišljujete. Naročate si taka pisma, da morete rušiti disciplino. Klerikalci hujskate fante!« Izmed šamostojnih so bili najbolj divji minister Pucelj, Mermolja, Majcen, Urek in Kušar. Srbe so hujskali na naše poslance. Kukovec in pod njegovo komando stoječi samostojni so ves čas govorov naših poslancev hujskali Srbe proti našim. Pred govorniškim stolpičem je bila velika gnječa. Ko so Srbi poslušali naša govornika, ki sta 3 čudovito mirnostjo prednašala pritožbe naših sinov ter se je pod utisom teh podatkov nemir polegel, so zopet začeli dr. Kukovec, Pucelj, Mermolja, Urek ter njih sodrugi vpiti in hujskati Srbe. Tudi narodno-socijalistični poslanec Ivan Deržič je zašel med to družbo. 2alostno, prežaloslno! Zakaj so divjali? Videlo se je, da je imel nastop poslancev naše straiike uspeh in da se bo slrogo preiskalo vse krivice, ki se godijo našim fantom in krivce kaznovalo. Dr. Kukovec, Pucelj, Mermolja, Urek in njih samostojni ter demokratski tovariši so se bali, da bi naši poslanci dosegli uspeh. In iz gole hudobije so hoteli to na vsak način preprečiti. Slovensko ljudstvo! Tu imaš jasen in živ dokaz, kje so tvoji odkriti prijatelji in kje prikriti škodljivci. Vi zapeljani, če imate oči, ušesa in pamct: Poglejtc, poslušajte in premislite vse to! (ieneral Vasič odgovarja. — Vclik hrup. Pod vtisom nasprotovanja slovenskih demokratov in samostojnežev je vojni minister očividno spremenil svoj nameravani ugodni odgovor. Izjavil je, da so go vornikove trditve pretirane in da on «n e t r p i, d a b i  se v narodni skupščinigovorilo oškandalih v vojski«. V tem trenutku so naši poslanci kot razjarjeni levi skočili kvišku, klicali generalu: «Kaj, vi boste nani poslancem komandiraii?!« «Vi ste drugi Žečevič!« »Pojdite v kasarno!« «Prekličite!« — «Tako vas ne pustimo govoriti.« — Škoberne, Pušenjak, Roškar, Krajnc bijejo po klopeh. Vsi so bili do skrajnosti razljuteni vsled nastopa vojnega ministra. Krik in vik je bil tako velik, da Vasič ni mogel spregovoriti ne besede več. Strmeč, tresoč je stal bled kot kip v ministrski klopi. Večina zbornice — tudi Srbi — je strmela nad odločnostjo, s katero so se zavzeli naši poslanci za slovenske sinove. Nahujskani Srbi grozijo. Slovenski demokrati in samostojni so zopet našuntali Srbijance nad naše poslance. Nastal je pred klopmi Jugoslovanskega kluba velik klopčič. Samostojni so v družbi Velcsrbov silili pred naše in so jim dejansko grozili. Samostojnež Majcen se je navalil na dr. šimraka, bosanski Srb Kobasica na Škoberneta, drugi zopet na Pušenjaka, Krajnca in Roškarja. Položaj je postal resen. Predsednik dr. Ribar je zainanj zvonil in klieal k redu. Zbežal je iz dvorane, cele pol ure je trajal ta vihar. Celo Srbi, n. pr. predsednik zbornice Vojčič, poslanec Uzunovič ter drugi so bili radi drznega ministrovega odgovora razburjeni in so šli nad ministra. Videli smo, kako so mu grozili s pestmi. Znamenje, da so naši poslanci imeli popolnoma prav. Po velikem trudu se je nazadnje vendar posrečilo rediteljem in zmernim srbskim poslancem, da so pomirili duhove. Ko se je predsednik zopet vrnil,, je Vasič nadaljeval svoj zagovor, ki je bil mahoma mirnejši. Dr. Kukovec proti Slovencem. K besedi se je oglasil tudi dr. Kukovec. Trdil je, da pritožbe poslancev Jugoslovanskega kluba 0 trpljenju in šikaniranju naših vpjakov nikakor niso osnovane. Srbijance je hu^skal proti nam s tem, da je trdil: Poslanci Slovenske ljudske stranke s takimi interpelacijami hujskajo vojaštvo in rušijo disciplina v armadi. Vojakom se po mnogih kasarnah še prodobro godi. Tako je skušal dr. Kukovec dokazati, da ni treba prav ničesar storiti za obrambo naših sinov. Zelo je zameril dr. Kukovec, da naši listi pišejo o avtonomiji Slovenije. Posebno se je razkačil radi stavka v katoliških listih: «V okviru Jugoslavije hočemo samoupravno slovensko državo, kolikor mogoče neodvisno od Beograda. Centralizem je zlo, katerega je treba odkloniti.« Nadalje-je čital dr. Kukovec pismo, katero so dobili poslan ci Šamostojne kmetijske stranke od vojakov iz Negotina. Dr. Kukovec trdi, da je iz tega pisma razvidno, da so slovenski vojaki boljševiki. Sistem Jugoslovanskega kluba je, da dela s pritožbami o slabem ravnanju z vojaki razpoloženje za svojo politiko, a vojake pa hujska. Dr. Kukovec imenuje armado «najdražjo našo svetinjo, kojo mi imamo.« Take budalosti je govoril dr. Kukovec. Sramotil je cel slovenski narod, posebno pa je neizmer110 škodoval našim trpečim slovenskim vojakom. Naši poslanci so Kukovčev govor spremljali z burnimi klici ogorčenja, ugovorov in mestoma z velikim smehom. Klicali so mu ob koncu: «Slab advokat!« Od jeze radi svojega neuspeha se je dr. Kukovec tresel kot šiba na vodi. Kdor izdaja svoj rod . . . Poslancc Urek hujska Srbe proti našim fantom. Poslanec Samostojne, znani Ivan Urek iz Globo-i kega, je vstal za dr. Kukovcem in je psoval naše poslan ce, češ: Jzmislili ste si tista pisma, v katerih se fantje pritožujejo o slabem ravnanju. Dobesedno je Urek tr: dil: «Veliko je vojakov, ki so se prcgrešili proti raznim vojaškim zakonom.« Očilal je, da imamo to na vesti mi poslanci SLS, in da naši časopisi hujskajo fante. Ne 2 besedo pa ni grajal težav in krivic, ki se dogajajo na~ šim fantom v posameznih garnizijah. Urek trdi, da se ne strinja s pritožbami naših poslanccv. Izustil je nesmisel, da so že poslanci Samostojnc ublažili položaj vojakov z raznimi intervencijami. Ureku ni prav, da na-< ši poslanci v narodni skupščini in javno govorijo o škandalih v armadi in da zahtcvajo od vojnega mini-stra, da se kriviee popravijo. — Poslanci Jugoslovanskega kluba so nied Urekovim govorom napraviii tak hrup, da je mogel Urek govoriti lc v odstavkih. Klicali so mu: «Vi izdajate naše sinove! Vi pljujcte v lastno skledo! Sram vas bodi!« Urek je osramočen izginil % govorniškega odra. Celo Srbi so obsojali njegov izdajski nastop. Dva poštena Srba potrjujcta slabe razmcre v armadi Med splošno pozornostjo cclc zbarnice sta še govorila srbska poslanca dr. Momčilo Ivanič iu Brkič. Prvi je ožji prijalelj Stojana Protiča, drugi pa socijalist. — Oba sta dokazovala, da se res godijo po mnogih garnizijah nerednosti in se slabo ravna z vojaki. Prav imajo poslanci Slov. ljudske stranke in cclo sveta njihova dolžnost je, da zalitevajo, da se o takih škandalih go-< vori javno v parlamentu. Oba srbska poslanca sta 3  ostrimi besedami obsojala izdajstvo poslancev dr. Ku kovca in Samostojne kmetijske stranke. Gg. Kukovec, Mermolja, Pucelj, Dobnik in Urek so potihnili kot politi pužeki. Take obsodbe celo od poštene srbske strani niso pričakovali. .^ Dr. Kukovec in samostojneži za nadaljevanje krivic. Poslanec Brodar je v imemi Jugoslovanskega kluba stavil predlog, da se morajo vse krivice, ki se godijonašim fantom, strogo preiskati in krivce se mora kazno-* vati. A kaj se je zgodilo? Dočim so glasovali za naš prai vični predlog celo socijalnidemokratje, Turki ter yei liko poštenih srbskih poslancev vseh strank, s o v s i poslanci Samostojne kmetijske strankedrzno glasovali proti našemu predlogu. Komandirala sta jim dr. Kukovec in Pucelj. Tudi naiodni socialist Deržič je glasoval proti. Slovenski starši, sinovi naši, ki se vam godijo krivice! Zapomnite si: Dne 27. aprila 1922 zvečer okoli 9. ure so glasovali za nadaljevanje krivic poslanci demokratske in Samostojne stranke.