ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 116 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Darja Okorn PIR»EVA BARVARNA V KRANJU Muzejska soba o PirËevi barvarni in družini se nahaja v hiši mojih prednikov. 1 Od prvih desetletij 18. stoletja pa vse do danes je hiša v lasti istega rodu. Njena prostornost po eni, ter spoštljiv odnos prejšnjih generacij do tradicije po drugi strani, sta vzrok, da se je veËina zapušËine ohranila vse do danes. Gre za obsežen hišni arhiv: listine ‡ najstarejša je iz leta 1689, se nanašajo na družinske zadeve in razvoj barvarne, zanimivo je tudi družinsko pohištvo. Teh dvesto in veË let je bilo za druži- no in njene Ëlane polno razliËnih zanimivih sprememb. Zato za uvod kratek sprehod skozi preteklost. ZaËeli so kot barvarji. Ta obrt je dajala kruh sedmim genera- cijam Pircev, od nje je bila odvisna njihova eksistenca. Bila je vedno na prvem mestu. Zato so delavnico samo in postopke barvanja v njej neprestano izpopolnjevali in modernizirali. O tem priËata hišni arhiv in literatura o barvanju. Do leta 1797 so za likanje blaga uporabljali prešo, leta 1809 pa prešli na mongo ‡ modernejšo likalno napravo ‡ oboje je še ohranjeno, barve pa so naroËali predvsem v NemËiji. Delo so opravljali kakovostno in barvarna je lepo napredovala. NajveËji razmah je dosegla v drugi polovici 19. stoletja, ko je njeno vodstvo prevzel moj praded Matej Pirc. Po izobrazbi je bil sicer rudarski inženir, ker pa je imela domaËa obrt, kot sem že omenila, vedno prednost, je moral po smrti svoje sestre, tedanje lastnice barvarne, svoj poklic opustiti in prevzeti bar- varno. Rudarstvo je študiral na »eškem in že takrat pozorno spre- mljal gospodarske spremembe po drugih deželah tedanje avstro-ogrske monarhije, svoje poznavanje razmer pa ob pre- vzemu barvarne koristno uporabil. Obrtno delavnico je zaËel spreminjati v manufakturo. Da bi imel dovolj platna za svoje potrebe, je zaËel pospeševati platnarsko obrt. Po vaseh okoli Kranja je najemal kmete ‡ tkalce, ki so zanj v zimskem Ëasu tkali platno. 2 Platno je od njih odkupil, v domaËi barvarni so ga pobarvali in potiskali, 3 nato pa dostavili v trgovino, ki jo je Matej Pirc kot drugo manufakturno trgovino v Kranju odprl leta 1864. Iz nje je romalo blago na vse konce tedanje avstro- ogrske monarhije. 4 Aktivno se je vkljuËeval tudi v politiËno in kulturno življenje tedanjega Kranja in se vedno bolj približeval mešËanskemu razredu, saj so mu bile blizu njegove takratne ideje: zavzema- nje za pravice slovenskega naroda in jezika, samostojnost Slo- vencev v tedanji Avstro-Ogrski, pospeševanje gospodarstva, zlasti podjetništva. Bil je prvi predsednik Narodne Ëitalnice. Tej kulturni ustanovi so ostali zvesti ne samo njegovi otroci, 1 Na V odopivËevi 11 v Kranju. 2 O tem priËa hišni arhiv: zvezki z imeni in naslovi tkalcev. 3 Iz naše barvarne se je ohranilo okoli 150 modelov za roËno tiskanje. Od leta 1911 veËino hrani Narodni muzej v Ljubljani, tri pa so last Gorenjskega muzeja v Kranju. Trenutno so na ogled v moji muzejski sobi. 4 Hišni arhiv: poslovne knjige z naslovi naroËnikov. Lastnica muzejske zbirke o PirËevi barvarni in družini, ga. Darja Okorn, na odprtju zbirke septembra 2006. Fotografija je v zasebni lasti. Naslovnica zloženke, v kateri so opisani zbirka in njeni ust- varjalci. Fotografija je v zasebni lasti. ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 117 paË pa tudi njegovi vnuki. 5 Bil je tudi kranjski župan. V obeh funkcijah je izkazoval zavezanost svojemu narodu in jeziku ter svojemu mestu. To ljubezen je prenašal na svoje otroke, tako je njegov sin Karl postal ravnatelj prve slovenske realke v Idriji, njegov sin Gustav je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe, velik strokovnjak za pospeševanje in modernizacijo kmetijstva in sadjarstva, o Ëemer je napisal veË knjig. Njegov sin Ciril, moj ded, pa je svojo usodo povezal s Kranjem. Za njegov napredek se je zavzemal najprej kot deželni poslanec, med letoma 1921 in 1936 pa kot župan. Podobno kot njegov oËe Matej je moral tudi on opustiti študij jusa 6 na Dunaju in prevzeti barvarno. Nagel razvoj industrije, znaËilen za ta Ëas, ga je prepriËal, da je doba manufaktur minila. Delo v domaËi barvarni je poËasi opušËal. Med županovanjem je zaËel ob podpori somišljenikov in skupine ambicioznih mladih sloven- skih podjetnikov v Kranj privabljati tekstilno industrijo. NaËrt je uspel in Kranj se je med obema vojnama razvil v drugo najveËje mesto tekstilne industrije v tedanji Sloveniji. Bil je aktivni Ëlan lokalnih narodnih društev: Narodne Ëital- nice, Gorenjskega Sokola, Slovenskega planinskega društva, Glasbene šole, Gasilskega društva itd. Kot deželni poslanec je podpiral odprtje železnice Kranj‡TržiË, gradnjo novega mostu Ëez Savo, zlasti pa napeljavo vodovoda za Kranj in okolico. 7 Kot župan je skrbel za napredek mesta, zlasti je pospeševal tekstilno industrijo, ustanovil tekstilno šolo itd., pa tudi za njegov izgled, za kanalizacijo, tlakovanje ulic in cest, izboljšal je cestno razsvetljavo. Leta 1921 je postal Ëastni mešËan mesta Kranj. Za svoje požrtvovalno delo je prejel veË odlikovanj; razstavljeni so v muzejski sobi. 5 Hišni arhiv: dokumenti in slikovni material, povezan z Narodno Ëitalnico. 6 Jus: pravo. 7 Hišni arhiv: dokumenti. Uspešen gospodarski razvoj je ustavila druga svetovna vojna. Po njej pa je družina v tedanjih politiËnih in kulturnih razme- rah delila usodo, znaËilno za marsikatero napredno in podjetno mešËansko družino: politiËno šikaniranje in nadzor vse do leta 1980, odvzem premoženja in trgovine. Tako odrinjena na rob se je zaprla vase. Z letom 1990 je zaËelo oživljati zanimanje za kulturno dedi- šËino. MešËanstvo, vsa povojna leta izpostavljeno preziru in omalovaževanju, je spet zaËelo pridobivati na veljavi, saj se je izkazalo, da si je že med obema vojnama prizadevalo uresniËi- ti, kar je moderno danes ‡ samostojno podjetništvo. Muzeji so zaËeli pripravljati razstave o dosežkih naših prej- šnjih generacij in kustosinje Gorenjskega muzeja so se veËkrat oglasile pri meni ter povprašale po tem ali onem predmetu, dokumentu ali fotografiji. Med nami se je zaËelo plodno sode- lovanje, ki traja že kar nekaj let. Z gradivom, ki ga hranim doma, sem sodelovala na veË razstavah: Kranj, 1992: flPodjetni KranjËani, naši dedje« Kranj, 1993: flIndustrijska dedišËina Gorenjske« Kranj, 1995: flOdkrivajmo svojo deželo ‡ ostanki starih obrti« Ljubljana (Slovenski etnografski muzej), 2001: flV podobe ujeti indigo« Kranj, 2003: flKruh in srce ‡ Družina v Kranju« Kranj, 2006: flPodjetništvo v Kranju od 1918‡1948« Ob tem sodelovanju se mi je porodila zamisel o muzejski sobi, teme v njej pa sta narekovala domaËa obrt in razgibano življe- nje mojih prednikov. V sobi so zajeti: - barvarna in delo v njej: zlasti preša iz leta 1797 in pogon- ski mehanizem iz leta 1809, modeli za tiskanje blaga, roši, bakrena skleda za drobljenje barve, lonËene posode za shra- njevanje žveplene kisline; - povezava barvarne s trgovino; - kratek prikaz pridelave lanenega platna, ki je bilo za obstoj Pogled v muzejsko zbirko na VodopivËevi 11 v Kranju, sep- tember 2006. Fotografija je v zasebni lasti. Del materialne barvarske dedišËine sedmih generacij kranj- skih Pircev, september 2006. Fotografija je v zasebni lasti. ETNOLOGIJA JE POVSOD Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 118 barvarne in trgovine kljuËnega pomena; - predstavitev Ëlanov družine Mateja Pirca; - predstavitev mojega deda Cirila in njegovih zaslug za razvoj Kranja; - ostanki mešËanske oblaËilne kulture pretežno iz 30. let 20. stoletja; - rodbinske listine in dokumenti o razvoju barvarne in trgovi- ne; - arhivsko gradivo o kulturnem, športnem in gospodarskem razvoju našega mesta med obema vojnama. »e bi imela na razpolago finanËna sredstva, bi na podoben naËin kot mongo uredila in predstavila tudi drugo delavnico, tako imenovani virštat ‡ prostor, kjer so se kuhale barve in se je blago v kipah barvalo. Prostor je impozanten in bi ga bilo škoda prepustiti propadu. Žal so moja sredstva izËrpana in ker je hiša v zasebni lasti, jo je tudi težko vkljuËiti v razne projekte. Gorenjske varuhinje etnoloπke in zgodovinske premiËne kul- turne dedišËine (od leve proti desni): Marija Kos (vodja ZAL ‡ enote za Gorenjsko Kranj), mag. Tatjana Dolžan Eržen (Gorenjski muzej), Marjana Žibert (Gorenjski muzej), Monika Rogelj (Gorenjski muzej), Mojca Šifrer Bulovec (Loški muzej Škofja Loka) in mag. Tita Porenta (Tržiški muzej) na odprtju PirËeve muzejske sobe. Foto: Helena Rant, september 2006 Prostor bi bilo mogoËe uporabiti za dodatne dejavnosti: orga- niziranje delavnic, obËasne razstave, za katere imam tudi sama še dovolj gradiva, predvsem listin in dokumentov, roËnih del, krstnih jopic, spodnjega perila, igraË, pahljaË, sonËnikov, roËnih torbic itd. Med urejanjem svoje muzejske sobe sem za nasvete in pomoË prosila kar nekaj kustosov iz razliËnih muzejev in bila prije- tno preseneËena nad njihovo pripravljenostjo za sodelovanje. »utila sem, da se zavedajo pomembnosti zasebnih zbirk, saj prav tako kot muzeji skrbijo za Ëim boljšo in Ëimbolj pestro predstavitev slovenske kulturne dedišËine, ki je bila za obstoj našega naroda vedno izjemnega pomena, z vstopom v Evropsko unijo pa se je njeno pomembno poslanstvo samo še poveËalo. Datum prejema prispevka v uredništvo: 31. 1. 2007