"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all."
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,009 SLOVENIANS IN U „S., CANADA AND SOUTH Af MERIC A.
VOLUME VI. — LETO VI. Single Copy 3cT
CLEVELAND, OHIO, SREDA
(WEDNESDAY) FEB. 7th 1923
ST. (NO.) 32.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.
i
PAŠA SE VRNE DOMOV.
^VPRAČA APELE ZA. PJOSREDOVANJE, TODA FRAVLJEN JE PRIVOLITI V POPOLNOMA NOVO KONFERENCO ZA IZRAVNAVO PROBLEMOV BLIŽNJEGA VZHODA.
^ _ Lausanne, 7.. feb. — Vsi poskusi, da se s posredova-lausannsko konferenco so definitivno propadli. * arcija odločno odklanja podpis zavezniške pogodbe celo '-•pričo najnovejših koncesij, ki se jih je obljubilo, in Is-pžša je pripravljen, da v.teku nekaj ur zapusti Lau->a»no in se vrine v Andoro za posvetovanje s svojo vlado. Lausannska 'konferenca je torej svoj cilj, namreč 'eP hitrega miru, defilnitivno izgrešila. Grof Massigli. tovrti tajnik zavezniških sil na konferenci, je pozival .	da ostane še nekaj časa in nadaljuje s poga-
J1^Obenem ie urosil, da Turčija poda jasno izjavo gle-e to&, katerih Vključitev zahteva v pogodbi.
Ismet je odgovoril, da prihodnji korak prepušča za-. r«nilbcm. feiti Tureiiastoji pri svoji noti od 4. februarja materi je bilo zaveznikom ncvedano. da ie pripravljena j '»sati kakih 80 procentov točk predložene pogodbe, jj a da želi, da se ostale točke, predvsem finančne in eko-odloži za poznejša pogajanja. K temu ie Ismet dodal, da se želi posvetovati s svojo jan	r)r^nrav^'eTl obnoviti z zavezniki poo-a-
A kadarkoli žpTHo. Ker sp konferenca še ni uradno j,... . bo premirje se vedno' obstojajo, in sklenil ie sto-' J'se. kar je v človeški moči. da se prepreči izbruh so-
?,. paša ie ob 1:30 danes z intra i podal nastopno "M;
H0,. _m° Prišli v Lausanno 13.
Dragocene najdbe v Egipu.
egiptovski dijaki in u-radniki posetili nanovo najdeno grobnico egiptovskega faraona.
sklenem,-, s svetom
Jrtv "wio doprinašali največje <	v?o koinfere'nco in
Pre^T"1 mnenje bo to prizhalfc. Precjj rat'kim smo stavili naše s]fe v odgovor na zavezsni-^ik	toc*a dobili nismo
Pisanega odgovora, •kgmj^ ^Pazim, so vsi ostali de-1i,etrie »Pustili mesto, in prejjel sporočila, da se H0VnOrenca ra?Mla. Nasprotlno, ^ Se j' tainik konference pravi, ferenca le začasno od-^ Sth a' ^sled tega konference
"j	za končano,
dein Jcot ostali delegatje odi-s anes zjutraj, da se pOsvetu-V 08,V°j° vlado v Angori." ie g°Vor na neko vprašanje Vljen et paga dejal, da je pripra-V i/ telcu treh tednov vrniti Usanno ali kamorkali

N
ak0
se dru-
Viti zavezniki želijo obno. ^n •• p°eajania-
se strinja 2 AnsHj°-
NlJj 6- fch- — Ministrski Ho n'k p,

oincare se je danes ...	a"ju z M. Bompar-
j* • Ugimi francoskimi de-da se Francija po-«!ije . * sl»nja s stališčem An-Proti temu, da bi se
JUc'J
Vv° 12 pogodbe točke, ki o-Vatni. z ekonomskimi zadela VpJ;,}care Je nocoj brzojaven^ 341 met pašo, da poda H>tavl|°e°ie' Pod katerim'i je •1cn Podpilsati pogodbo.
»ti

"1is
6. feh
Zunamjii
**	°n danes podal
??o izjavo, v kateri a ie zadovoljen, da
] ,Qdi "" -"uuvol.ien, da se Xnns,na, Podlagi rezultatov ^nfe^ence. On da je t ' da se ni vrnil s pora-z 2ma«°- in Po-Vfj- , ij'° ni raztrgana,
bo
podpi
»ana.
S	Narodni
N varali: na zabav-^amationega S CJ^ Cankar" Mrs.
& na zenitovaniu N	TonyVid-
SH.fin
ITI n O	i
^rlfepa Mišic, Mr. Jmsic in Mrs. Franci-
-— Razžaljena >vsled županovega napada na vodiovod-yi,ofldelok sta položila včeraj resigiiaciji direktor Roberts in inženir George W. Kneisly. Kohler se je izrazil, da ga n.iiiu akciia zelo veseli ter se ie navzlic temu. da ie komaj zlezel iz bolniške postelje, včeraj neprestano smejal. Roberts pravi, da ie imel župan vecP.no na delu svoje vohune, ki so notem no svojie njemu poročali.— Enkrat da je bilo odrejeno odpustiti tega, drugič zopet drugega delavca pri vodovodnih napravah in to vse brez vsakega vzroka. Samo- zato. ker se je slnča.iino žumnu tako vzljubilo. V'sled Koh-Terjevega skrajno neprijaznega postopanja 'se izraža bojazen., da bi se moido Robertsovo mesto s (kakim dobrim inžen. nadomestiti 'kajti kdor je zmožen, ne pusti, da bi se ravnalo ^z njim ko kot s kakim otrokom ter da bi se ga kar tebi nič meni nič v javnosti blatilo. Ostali kabinetni člani molčijo, toda kot <se misli, bi še en enak izbruh od stralni župana povzročil še nadaljne resigna-oije.
— V torek ponoči si je
prerezala vrat Mrs. Ruth Gladstein, 43. žena judovskega duhovna Harry Gladstei-na iz Wilkesbarre, Pa., Spala je skupno s' svojo sestro na domu prijateljev na 590} Outwaite Ave., kjer sta ise mudila ona in mož na obisku. Ponoči je sestra nenadoma začula globoko dihanje.. Poleg Mrs. Gladsteiri je našla srebrn namizini nož, njen ATat pa je bil prerezan. Kdt se veruje, je mislila izvršiti samomor vsled slabega zdravja.
ška Znidaršič 'svoto '$13.50. Najlepša hvala -»/sem darovalcem in vnetim Nabiral-
cem.
.žaIM.
Luxor, Egipt, 5. feb. — Dolina kraljev, v kateri se (je pred krat. kim razkrilo grobišče faraona Tu-i tan'khamena, je bilo včeraj pre-napoljena ljudi. Splošna mešanica 'turistov, kažipotov, dečkov z osli in policajev je bila danes i povečana še za več sto, ko so dospeli ogledat zanimive 'in dragocene izkopnine egiptovski dijaki in številni egiptovski domači u-radniki. Grobišče sta razkazala dijakom in uradnikom Howard Carter in lord Carnarvon, ki sta starodavno grobišče odkrila. Da li bo ta prva uradna preiskava grobišča imela kako zvezo z vprašanjem, kam da bodo dragocene izkopnine šle in kojnu bodo pri-padale, je še negotova reč.
Pot, ki \odi v dolino, kjer se nahaja grobišče, je ob celi dolgosti zastražena s slikovito oboroženo policijo na kamelah, in stražniki iz bližnjih vasi so nastavljeni na vsakih 200 ali 300 korakov. toda Luxor okraj je vedno najmirnejši v Egiptu in prebivalstvo ie sedaj tudi jako zaposlje-no s pospravljanjem sladkornega pridelka.
Včeraj se je odstranilo iz grobišča velik voz na dve ikolesi. Voz je iz lesa, medtem ko so o-kraski iz zlata? Dekoracije so izredno finega izdelka in v različnih barvah. V Vsakem kosia je krog, v katerem se nahaja sveto oko Horusa, kar je očividno predstavljalo vsevidno vsemogočnost faraona, ko se je več tisoč let pted Kristusovim rojstvom vozil p0 ulicah svojega prestol-nega mesta. Oči, ki <so sestavljene iz plave, črne in bele tva-rine, imajo izredno močen sijaj, kot da njih starodavna magična moč še vedno obstoja.
Notranjost voza je čisto zlata, v kateri sta vdelani podobi faraona Tutankhamena in njegoive kraljice, nad katerima razprostira svoja krila kraljevi jastreb. Robovi voza in so pokriti z rdečim usnjem toda dno, k'i je bilo tudi iz usnja, se je sesulo.
Ta čudoviti voz je bil očividno rabljen za vožnjo faraona in kraljice ob raznih slavnostnih prilikah in je največji, kar se jih je dosedaj kje našlo.
V grobišču se ie našlo poleg voza nešteto število raznih drugih dragocenosti, ki so jih stari 'Egipčani položili k truplom svojih u.. mrlih vladarjev. Ob stenah grobišča s0 bili najdeni stoli, en sod, razne skrinje, embalmir^na hrana, dve postelji, vaze, vrči in še nešteto drugih predmetov. Najbolj dragocen pa je prestol. Našlo se je tudi popolnoma ohranjene cvetlice, kar povzroča največje začudenje. Večje teSkočc se ima z oblekami, ki se. jih je našlo v grob'scu. Ena je najbolj čudovitega Sestava in se je morala v solncu čudovito	Najde-
ne so bile palice za sprehajanje iz čistega zlata in s čudovitimi o-kraski. In leopardova koža & čisto zlato glavo. Ena izmed najzanimivejših najdenin pa je morda mala zlata rokavica, ki je morala pripadati kakemu otroku. Ker je znano da faraon Tutanlk-hamen ni imel nič otrok, pa ie tudi možno, da je bila rokavica last kraljice ki je bila ob poroki *tara šele kakih dvanajst ali trinajst let. Ni dvoma, da so njene roke pripravljale Za njegov po.
odobriia wa-shingtonsko pogodbo.
PARLAMENT JE ODOBRIL PO GODBE, KO JE NJIH SPREJEM PRIPOROČAL MUSSOLINI.
Rim, 6. feb. •— Italijanski parlament je danes odebril pogodbe, ki jih. je napravila washinlgtcnis-ka' konferenca za ofriejite,v oboroževanja, na j'Utrajšnji seji pa-bodo še formalno sprejete, ko bo'do šle na tajne glasovanje.
Za sprejem ipogoaib je govoril ministrski predsednik Mussolini. Ob otvoritvi parlamenta je zelo veliko poslancev manjkalo in zborovanje je bilo zelo mrtvo in brez posebnih dogodkov.
Tekem debate ,so nekateri poslanci govorili v prilog sprejema W:2isihin|?tonisk:ih pogodb, medtem ko sc dragi izjavljali, da mora bitj Italija pripravljena na. vse efvjerituainosti. Sceijalisti so podpirali razoroženje ;n sprejem pogodb, medtem ko j.e fašistovski poslanec bil proti sprejemu po-gedb, trdeč, da Italija potrebuje največjo pripravljenost na mor-
j'U.
Pogon na komuniste.
Oblasti nadaljujejo s preganjanjem komunistov, dclžeč jih zarotništva proti državni varnosti. Samo v provinci Ascoli je bilo aretiranih 297 oseb. Med a-retiranci so povečini ibo-ljiši ljudje, kot, profesorji, odvetniki in bivši žup?ni. Preti aretacijam si očividno nihče ne drzne protesti, rati, kar je v živem nasprotju s položajem v letu 1920, ko je a-retacija anarhista' Malataste vzbudila tak protest, da je bila vlada takoj prisiljena spustiti g£'.
Boji v Tripolisu.
Rini, 6. feb. — Boji v Tripo-lusi med italijanskimi četami in vstaši so tekom preteklega tedna skoro nepretrgani kot pravi-j'ct vesti Stefanijeve agencije.1 Kolonijalne čete "so bile v enem teldnu v enajlstih bojih z možni-mj Vstsskimi četami, ki so bile sedaj prisiljene z velikimi izgubami umakniti se proti jugu.
Avstrijski delavci izgnali Ludeiidorffa,
CEJ.OVŠTI DELAVCI SO U-STAVILI NJEGOV VLAK TER MU UKAZALI, DA SE NEMUDOMA POVRNE V NEMČIJO.
Monakovo, 6. feb. — Avstrijski delavci so danes generala Lu-dendorffa pognali iz Avstrije, kamor je prišel na kratek obisk.
Kot se poroča, se Je Luden-dorff ustavil v Celovcu na Koroškem v (nekem hotelu. Ko so delavci zvedeli o torn,' so se zunaj zbrale velike množice ter kričale': "Pes! Grobokop Nemčije!" General je ?kušal vzeti vlak, ki bi ga odpeljal na Dunaj, toda delavci so vlak ustavili in ga našli skritega na stranišču, nakar so m u ukazali, da sč nemudoma poda nazaj v Nemčijo. Sedaj se Luden-dorff nahaja na poti nazaj na Bavarsko,.kjer ima v monakovski dolini svojo vilo.
kop in zelo mogoče je misliti, da 'je malo rokavico položila v grobišče za spomin.
Predloga proti Ku Kluksom propadla.
predno je prišlo do glasovanja, se je vršila silno viharna debata.
Columbus, O., C. felb. — Poskus za sprejem predloge, ki bi podredil čflame Ku Kluks Klana v Ohio državni regulaciji, se je danes izjalovil. Tozadevna predloga-je bila z 81 glasovi proti 26 in po zelo viharni debati poražena; Predloigo, glasom katere bi se moralo imena članov tajnih organizacij predložiti državnemu tajniku in glalsom katere bi se vsako osebo, ki bi izvršila uboj s krink0 na dbrazu, avtomatično obtožila umora prvega reda, je sestavil republikanski poslanec Harding iz Warren okraja, ter je bila od pravosodnega odseka priporočana za sprejem.
Glasom predloge bi morale pošiljati imenik članstva Ie one organizacije, katerih zborovanja se ne vršijo redno in javno znanih prostorih. Izvzete bi bile vse razne organizacije družabnega bratskega ali zabavnega značaja in tudi delavske unije jn bratovščine, toda nasprotniki predicge so navzlic temu vztrajali,' da bi se na podlagi predlog^ rr^oglo nastopiti tudi profti številnim oilgani-zacijiaim kot so Masons, Knights of Myt'hias, Knights of Malta i td. Borlbo prati predlogi sta vodila poslanica Chais. Brenner iz Clevelanda in Horner A. Ramey iz Toledo.
-o---
POVODENJ V AVSTRIJI.
Dunaj, 6. feb. ■— Reka Donava je na večih krajih prestopila svoje fbregcve, kar je povzročilo veliko povoden.j. Kot se poroča, je povodenj povzročila že velikansko škodo.
—	Vojne ne bo. Sedanji kritičen položaj v Evropi po menju angleškega novelista Hup-h Walpole. ne bo povzročil vojne, pač pa jo bo preprečil. Tako se je izrazil 'sinoči pred ženskim mestnim klubom. On pravi, da je ta dolga in mučna perijolda preure.jevanja bolj zmučila ljudi, kot 'jih je vojna. Vojne •ne pričakuje še tako hitro. In tudi če bi država napovedala vojno, pravi, da bi ljudje kar naravno ne hoteli iti, ker so imeli dovolj prelivanja krvi in so ga siti do grla. In brez Iju'di, ki bi se bili voljni tepsti, se vojna ne more vršiti.
—	Pro nrometni postavi.
Pravdni direktor iz Cininci-natija je nasproten, da bi se avtomobilista za prvi prestopek poslalo v 'zapor, (kot je predlagal elevelandski pravdni direktor Lamb. Tozadevna določba je predlagana, da bi se jo vključilo v splošno avtomobilsko poista-va, ki bi bila veljavna za vsa večja mesta širom Ohio. Direktor iz Cinneinatija pravi, da bi bil potemtakem vsak obtoženec upravičen do o-bravnavg od porote, kar bi d'alo sodinijam več dela.
—	Na konvenciji zveze lastnikov izdelovalnic oipeke v Winton hotelu, kjer so navzoči zastopniki iz raznih delov Združenih držav se je govorilo, da se zna pričeti z veliko oglaševalno kampa-njo, za katero bi se izdalo $600,000. .....
Posamezna številka 3c.
OZEMLJU.
OB POVRATKU IZ DVODNEVNE TURE PO Ri;KRŠKEM OZEMLJU JE IZJAVIL, DA JE ODLOČNOST PREBIVALSTVA PROTI FRANCOZOM NEOMAJNA.
Berlin, 6. feb. — Glasom nekega privatnega telegrama iz Stettina se je blizu stetkiskega pristanišča pojavilo več francoskih bojnih ladij. Možno je seveda, da te ladje iripadajo francoskemu oddelku, ki je bil poslan v zvezi z nemiri v njemenskem ozemlju.
EksekuJtivni odbor socijalistične stranke ie danes sprejel resolucijo, v kateri se brezpogojno odobrava sta-:'šče vlade napram francoski invaziji ETuhra.
Berlin. 6. feb. — KaneeJar Cuno se je danes povrnil - 'tva dni trajajoče ture v zasedenem ruhrskem ozemlju. Ob svojem povratku se ie izjavil, da je TDrenričan, da je odločnost prebivalstva, da se zoperstavlja francoskemu ri^ilju danes i*avn;o tako velika kot 11. januarja, ko so prišle v Ruhr prve francoske čete.
"Obiskal sem vssk del Tiasede-nenpa ozemlja, se razgovarial prosto z inrlustriialci in vsemi razredi prebivalstva in delavci, in sem dobil vsepovsod zagotovila neomajne odločnosti, da se še nadalje pro t i vi] o Francozom s pasivno rezistenco," je dejal Cuno časnikarskim poročevalcem.
T0 razpoloženje je bilo ooseb-no očitno med rudarji in pa kovinskimi delavci. Cuno se je danes izjavil, da ne veruje v iskrenost govora, ki ga je imel v pondeljek Poincare.
'Ako 'Poincare trdi, da ni na. stopil proti Nemčiji hrezmiselno s silo," pravi Cuno, "se more človek vprašati: "Iz česa druze-ga pa je obstojalo postopanje Francije napram Nemčiji, odkar je Nemčija odložila orožje,-kot iz politike in brutalnosti, vodenih z vsemi sredstvi ekonomskega in političnega trpinčenja, in to proti izčrpapemu narodu, priza-devajočemu si upostaviti, svotj gospodarski ustroj, da zarnore poravnati odškodnino za izgubljeno vojno?
"Sila in diktacija sta napisani na vsaki postaji, ki znači pot trpljenja, po kateri je moral sto-Dati nemški narotj izza 1918. O-zemlje se je odtrgalo od nas s silo in sila spremlja tudi postopa-
v new yorku zastavka
danes 30.000 krojaških delavcev.
New York, 6. feb. — Jutri zjutraj odide na staivKo 30,000 krojaških delavcev in delavk, kot posledica ko pogajanja med delodajalci in unijsikimi zastopniki niso 'mctg-la dovesti do sporazuma'. Delavci zahtevajo plačo cd tedna, medtem ko delodajalci vztrajajo na plalči cd kolsa.
-o--
VOJAŠKI TRANSPORT JE BLIZU.
N« krovu tr&nporta St. Miki so bili zadnjih pel let nasta-ki so bili zadnji pet let nastanjeni v Coblenzii, nestripno sto-paj'0 po krovu, čakajoč, kidaj se prikaže ameriška zemlja. Parn'k ima pristati v meistn S^amriah, v Georgiji jutri ob 11. dopoldne. Na krovu je 24 nemških vojnith nevest, ki so tuidi jako vzhičene. -o----
konvencija ohijskih rudarjev.
Columfas, 6. feb. — 12. februarja se tu isiniide konvencija o-hijskih unijski'h rudarjev. Nav-zoči bodo tudi vrihovni uradniki nje napram našemu prebivalstvu rudarske organizacije, predsed-ob Peni. Njena krvava pot ki voai nik Joihin L. Lewfe, podpredsed-
od Duesseldorfa do Bochuma je privedla do aretacije m deporta-cije več kot 250 vodilnih mož in uradnikov, je vrgla prebivalstvo več milijonov v ekonomsko stisko jn strah ter je končnQ uničila neprecenljive industrijalne in e-koromske vire preko meje poprave."
Proti-francoske demonstracije.
Frankfort, 6. feb. — Danes so se demonstracije proti Francki tudi zopet ponovile. Okrog hotela. kjer je nastanjena zavezniška komisija, se je zbrala množica prebivalstva, ki je metala, steklenice skozi okna. Policija je napravila več aretadij, predno se ji je posrečilo demonstrante razgna-ti.
Nemška vlada jje danes imenovala izgnanega duesseldorfskega župana Schmidta za "ruhrskega diktatorja." Schmidt bo vodja ekonomske vojne s Francijo ter bp imel v rokah vrhovno oblast mad prebivalstvom "in krajevnimi uradniki v "izgubljenih provir cah."
-o■—---
— Ko je pregledoval o-
kra jni avditor Zangerle plačilno listino sodnih uslužbencev, ie prišel na sled, da ie. ina listini dvoje imen več, kot je uslužbencev. Preiskavi ni mogla dognati, kdo sta in kaj delata Christine Smith in Louis Zerbe. Vsled
nik Philip Murray in tajnik William Green.
SPOLNI POUK V CIKAŠKIH ŠOLAH OSTANE.
Chicago, 6. feb. — Šolski cd-bor je popodnoma oprostil učiteljico Miss Harriet Ostrom, kte-ro se je dolžilo, da je v svojem pouku preobširno razlagala o sipotoiem življenju. Miss- Ostrom, ki je-ibila začaisno suspendirana, je bila s tem eopet poklicana, da nadaljuje s poučevanjem.
--o------
ITALIJANSKA PRINCESA.
ZAROČENA.
Rim, 5. feb. — frames je bila uradno Objavljena zaroka princese Jolande, najlstarejše hčere kralja Viktorja Emanuela in kra ljice Helene, s stotnikom grofom CailVi di Bergola. Grof Bergola je stotnik piri kavaleriji in se je vdeležil svetovne vojne. Nekaj časa se je govorilo, da se bo princesa zaročila z belgijskim pretstolonaslednikom, in govorilo se je tudi o zaroki z najstarejšim sinom pokojnega črnogorskega kralja Nikolaja.
tega plača za omenjena ne bo izdana, dokler se ne do-žene., če sta šnloh uslužbena, in če ni vmes kako goljufija.
STRAN 2.

r/ mm h -II'• iiif M ' -i
FEBRUARY 7th, 1923'.
' Ul i-JI lULlll -I
(4

msHF.|> BVBB\ OA? ftSCBIT SUNDAYS <NB HOLIDAYS ZHAJA VSAK DAN iZVZEMftl NEDELJ IN PRAZNIKOV.
own*« aad Fctitlahibd by;
rHB AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING * PUBLISHING CO «iKiBM« Plač« of the Corporation	— «418 ST. CLAIK AVB
SSUBSCKiUTION KATES:
Sy Cmrrinr .......................I year 15.40. 8. tnu. tZ.Oti. % mo. 82.00
Cleveland, Collie wood. New bur..-fa by ma.il.......1 year 46.00. 6 mo. S3 -5»
3 mo. $2.00	•
Waited Statea ......................1 year 84.50. 6 mo 2.75 S mo. 82 0
»-»•o- Cauda .......................... 1 vear $7.50. 6 mo. S4.C
iMW/VA STKVIJKA $
SINGLE COPY Sfc
Lastuie in izdaia ra Amerilko-Juffoxlovantlca Tiokovnn Dražb*.
6418 ST. CLAIR AVE. ..
.•hi*: .flw»	n1»«'nr«i. » ir«llliit»f. »» 1»r»vi(ijt»<i
CLEVELAND, OHIO, SREDA (WEDNESDAY) FEB. 7th 1923
Princeton 551
i 04
Randolph 581J
CERKEV IIS DRŽAVA.
Izmed najbolj važnih in težavnih problemov v Jugoslaviji je brezdvomno cerkveni ali verski, kajti slovenski klerikalizem kar ne mere pozabiti, da je bil v Avstriji katolicizem v sedlu absolutno in brezpogojno, česar v Jugoslaviji ni pričakovati. Problem razmerja med cerkvijo in državo je torej ne samo deijkaten, temveč tudi z velikimi poteškočami prepleten. Ljubljanski "Slovenski Narod" prinaša z ozirom na to vprašanje interesanten članek, ki ga tu prinašamo v celoti:
V	prvi letos izišli številki je prinesla revija "Nova Evropa" vrsto člankov, ki se tičejo odnašajev med cerkvijo in državo, ki so v prvi vrsti zanimivi radi tega., ker so njih avtorji večinoma visoki cerkveni dostojanstveniki ali pa vsaj člani klgra.
V	prvem članku razpravlja prota M. Jaklič o cerkvi v ujedinjeni državi, v drugem zagrebški nadškof g. Ante
' katoliški cerkvi in državi, v tretjem ljubljanski
Nekoliko opore se najde za to o'stro obsodbo vladne politike napram katoliška cerkvi celo v izvajanjih g. Jaik1-šoča v prvem članku, ,v katerem se pogreša'orii spravljivi in miroljubni ton, ki veje iz izvajanj katoliških" vladik. Ta članek je tako v stvari kakor v tendenci z grešen: Križnik ni cerkve stvaril samo za one, ki so strtih src in du-ševpo slepi, za 'spasenje zasužnjenih itd., ampak za vse sne, ki vidijo v cerkvi in njenem nauku pot za spoznavanje večne resnice, sredstvo, ki tvori zanje vez med fizičnim in metafizičnim svetom. Ker ie to stremljenje v duši vseh nepokvarjenih ljudi globoko vkoreninjenc, je država dolžna, da nudi svojim članom priliko in možnost, da zadoste svojemu notranjemu nagotnu. K sreči.naši dr-žavini krmilarji uvidevajo, da je versko življenje državlja.-nov tudi državi v korist. Tcda ker se ne morejo otresti predsodkov jiapram najmočnejši verski organizaciji, namreč katoliški cerkvi, izgleda, da se smatrajo za upravičene, da delajo med pravoslavno in kat. cerkvijo razlike, dasi bi iz jasnega besedila zakonov- in iz doslednega izvajanja načela ravnopravnosti morali takoj spoznati kri-vičnost svojega ravnanja.
In to je povod, da se mora danes še vedno razpravljati o odnošajih med cerkvijo in državo, dasi bi vprašanja o teh odnošajih ne bilo treba staviti, ker imamo ustavo m zakone iz prejšnje dobe, po katerih se cerkvene agende v posamnih pokrajinah upravljajo.
Problem bi takoj izginil iz sveta, ako bi bila uprava cerkvenih zadev po državnih organih v skladu z določili
Slovane hujše raznarWdoval, kakor- jte to kdaj storilo 'katoliško duhoVništvo. Prav-cslavje je samo po 'sebi tako malo jamstvo za inacioiialnost; kakor je katoličansltve'dokaz proti nacionalnosti; Z mirnim srcem se1'katoliški duhovščini med Jugosloveni d«, v narodnostnem'' oziru najboljše spričevalo in nikakega razloga ni za to, da bi v bodočnosti podpiralo narodno izdajstvo.
Drugič je d^ndaines temelj svetovne moči rimskega papeštva samo moralna sila katoliške cerkve. Papež vlada nad katoliškimi dušami brez Vsakih posvetnih sredstev, on ni več te-kinče cesarjev in kraljev,- še" manj njih vrhovni gospod, kakor je to bil nekaj stoletij v srednjem veku. Zato ni na mestu, navajati proti papeštvu argumente iz preteklosti in ;na tej1 podlagi vstvarjati nerazpolo-ženje proti članom verske zajednice, ko jo on kot Vrhovni poglavar predstavlja. Njegova sredstva so danes omejena samo na območje vesti, ysakeniu je na prosto dano, da se njegovim odredbam pokori ali ne. Njegova moč je katoliška ideja' in zvestoba katoličanov do nje. Ker se ideja ne da zatreta, bi bil tudi vsak boj proti '.njenemu predstavniku zaman. Obstoj ideje pa je odvisen od njene notranje zasnovanosti in dobrote, tudi '.najstrožji policijski in prdhibitivrii sistem je ne more ubiti, dokler ima v človeških dušah podlago za razvoj in rast. Zato se je dqslej vsak boj državne oblasti proti cerkvi izkazal za obstoj cerkve kot brezupešen, napravil pa je mnogo gorja v vr stah državljanov: Da se pri nas razmere izboljšajo in da se omeji vedno bolj naraščajoče nezadovoljstvo med Ijud-
2, a k ona. Ne rečem, da je bilo pred prevratom pri nas ide-1 stvom, je potrebno, da vlada upošteva ustavo in obstojo-
' če zakone napram vsem verskim zajpdnicam enake in da
amo urejeno,, saj je cerkev zakone izza dobe 1867-celo izrecno obsodila. A njih vporaba se je izkazala zanjo r
e polagoma popravi' v "pravoslavnih krogih povsem ina-.iani kvarljiva, kakor se je bilo s početka bati in tako jih pačmo pojmovanje o moči papeštva ter o anacionalnosti i? cerkev končno molče priznala in iih vpoštevala. Tudi, katoliške cerkve. Ako izginejo, predsodki, se vzpostavi sedaj ne sili na njih odpravo ter iih sama izvaja, kolikor harmonija med obema oblastima sama,po sebi
:.iso posamna določila postala vsled spremenjenih razmer neizvedljiva. A da jih treba uporabljati V smislu osi-goranja eksistenčne mogočnosti za cerkev, bi ne smelo biti sporno. Ako bi se predvo jne dotacije verskim zakladom držale Vsaj približno onega razmerja; v katerem so nara-j; drugi državni izdatki, bi ne bilo povoda in podlage za
resne pritožbe. Osredinja vlada je najbolj grešila s tem-, da je naravne, a obenem tudi i zakonom priznane dolž-
Bauer c katoliški cerkvi m ctrzavi. v i-kof g. A. B. Jeglič o katoliški cerkvi v državi SHS, v
četrtem vladika Ire,nej iz Račke o naših verskih prilikah,	v	. , .
v petem narodni poslanec g £ nton Korošec 10 odnošajih< noSti napram eni največjih verskih zajedme namenoma med katoliško cerkvi ^0 jp državo in v zadnjem g. K. Gju-! prezirala in zanemarjala. Kako razpoloženje se s takim rič o pdožaiu cerkve nanram državi v raznih kulturnih ravnanjem vstvarja v vrstah katoMških drjavljanov, zemljah "	*	I P° svoji ogromni večini vendar Še zaupajo svojim ver-'-
Zeto pomirljivo sta pisana članka zagrebškega nad- j skim predstojnikom, ni težko uganiti. Vsakdo ve, kako u-biSkupa in ljubljanskega škofa. Prvi popolnoma stvarno pliva na ogorčena srca primer, iz katerega se jasno vidi> po besedah velikega papeža Lecna XIII. razlaga, kaj kako daleč smo v istini od ravnopravnosti in pravičnosti,
spada v interesno sfero cerkve in kaj pod ono države in povdarja, da bi cerkev državnim zakonom ki bi ta načela upoštevali, nikdar ne nasprotovala, ampak se jih zvesto držala. Vpliv na zadeve, ki spadajo v cerkveno območje-in so ureienepo cerkvenem prav«, pa more državi koncedirati samo rimska stolica, vsled česar je zi~
o kateri tako določno govori čl. XII. ustave. Kar se v člankih g. 'nadbiskupa Ban.era in dr. Korošča v tem pogledu navaja, je vredno vsega uvažovanja in bo brez dvoma kiobokega vpliva v vrstah, katoliških državljanov,
Skrajni čas bi bil, da bi v pravoslavnih cerkvenih krogih in v srbskih političnih strankah--vendar že enkrat vo žMeti, da bi prišlo čim preje do konkordata,	" fcifofla neosnovana bojazen pred Rimom. Ta bojazen se
Ljubljanski škof navada kai druži in kaj loči «be tako jasno čuti iz članka g. prote JaksicJ da nehote trpe
največji krščanski cerkvi in povdarja. da je država pri,tudi dobre misli, ki so vrnem izrazene. Prvič mora racu--lajvecji juaLdiibM v	w rodre4 prava m da nati pravoslavna cerkev s-primatom rimskega škofa ven-
vSf no ^	katlrimi se dar kot neovrgljivim historičnim dejstvom da pustimo
SS Tak* je n pr. določilo ČL 12 ustave aliena dogmaticnc prasanje na stran. Le oni ki misli daje sko-^^^L^il^Jfn r.^n, in bi vclialo ^lede vseh vaj dvatisoclebno cerkveno pravo plod proste človeške
konstrukcije, more gojiti nade o preustrdju ustave rimske cerkve v smislu načel pravoslavja. Za pravega pozna-
ludi verski nauk v šolah zadeva države.
G Anton Korošec pa na celi vrsti praktičnih primerov dokazuje, da je smer državne politike naravrtost sovražna katoliški cerkvi, da stremi ta politika jasno za tem katoliško cerkev z vednim pritiskom polagoma pnsi-, liti do kapitulacije iti .njene vodilne kroge prepričati, da bi bil zanje prestop v pravoslavie edino izhodišče iz težke krize, v kateri se katoliki in njih cerkev sedaj nahajajo. Vkoda favorizira povsodi pravoslavno cerkev, zapostavlja pa katoliško in obsoja njene organe in institute na hiranje in stradanje.
iivo dejstvo, dokler bo obstojala katoliška cerkev. Zato je odveč, delati paralelo med nacionalnostjo pravoslavne in anacionalnastjo rimske cericve. Istina je. da inika'ka cerkev ne more in ne sme biti nocionalna, ako resno vza-:ue-svoj svetovni poklic. Tudi pravoslavna cerkev kot taka «i nacionalna, le da so po njenem pravu krajevne samostojne organizacije v nacionalnih mejah mogoče._ med-1 ofeisikana. Vdeleižba je bila toli tem ko ima latinska cerkev v tem .ozira meddržavni zna-j ko večja, ker je vprizorilo društ čaj. A navzlic temu je pravoslavni grški kler balkanske |vo '^rješ^r^n;', tuui.igjfo ."^i-i Se-
! Colli nwood, Ohio
Ne boni poročala od dela, ker o tem tako tsak ve. Pai Ckaj bi člcvdk vedno mšslil o delu, saj moramo biti Včasih tudi veseli. Veselje pa znam: narediti llsj-bolje me Združene Slovenke-
10. feibrua-rja bo pustna sobota in zia tedaj bomo poikrbele, da bo prav zares vesela sobota'. Le pridite visi v K-unčičevo d've^
jej narediti Združene' Slovenke T^ko bo liištno,( da ,bo Vise v "liuft", samo .n^ge bpdc na! jtleih. Zk v starep krajsu'-slm^ i-adi;.Aodi'-Ii j na ^us'tiio sobatf) v mašakre. zdaj vaš pa tudi-, in* vabimo,' da pridete k nam v. Ktmčičevo dvo-t?. n:'.. Zabave, in £le'ia bo dovolj zrS stare in misde pare. , , Posebno mask p ■ se vabijo, da ni s obiščejo, ker je T>riipra,vjjer nib zanij"e pet krasnih daril,. Za zs ; vo in druigo, namreč^za žlah-tijo kapljico bomo pa Skrbele me — Združene slovenke.
M
Članica
Girard, Ohio.
, Veselica, kj se je vršila tu dne 20. januarja, je bik prav dobro
stre". Igralq so rešili svoje vloge ji'kc dobro,- izakar jihV moramo dati; veo 'čast te-r želimo, da bi zopet fej lepega' naučili5 ter nam! predstavili. Rojaki, vi pa tudi delajte na to, da dramatični, klub raste in pro.cvita v po-nots in čast na vseh.
Dne 10. februarja' se bo vršila mašikeradna veselica v Sloven-ilkem Domu'. 'Vabimo vse rojake sirom, okolice, da se vdeleže. Program bo j-ako bogat. Maislke na--itopijb c6 9. uri Najbolj nebelš-k: lepa' itn najbolj peklensko grda in;	j^iimiva sljo^;
kra'sine n?igrade.' Zatorej ne'poz-a-bite <se dobro "sfiksat"' |*
____________________
ker bo to zadnjo sob; to pred'pu-1 jo dc]|g0 d^^jejo ter v g atom in si bomo torej potolažili,j^mo. Tudi v .primerih
naša razlbit-a s?ca. Ne- vim nam-1 gotrajne bolezni, zvezane s W rec, ks-j .je fujeaj .v Girard, n^j^i bolečinami, je smrt kom ne onceti ni fciFc' ta predpust.' V , blaga. Med umiranjem kaž Mventli je bilo vse' zaljiubljbnb I včasih ljudje neverjetne soo* m vse zarečeno-in' tud-i- v časopi- | hos.ti,' ki nadkril'jujejo njil sih je bilo uradno potrjeno,' ti ' gposbbhosti, kakršne sb in ta sta ae earočita, a'lf glej ^ tekem življenja. Smrt je na'
no odrešitev Vseh bolečin in bi. Tako trdi Amerikanec:
ve, ker vlečete ^a nos na^ t .... pečlarje. Zat"0 se ohcet" odlaša od tedna do tedna-. V postu bomo najbrže .zopet malto oživeli' in se pobotali. Navada tukajšnjih p^ larjeV je namreč ta, da imajo samo v ladveiritu in postu> korajžo.
Našim dekletom naj velja ta-le:	c|
Na klopi poleig vrat od hlev*«' dekla Šepla je slonela, pa žalostno je premišljala ker fante preveč je zbirala. Cel predpust se je niožila, pa ne da dddca bi dobila. Je, danelsi Špela jokala ., >; k'je fantom konbce dajala. "K^j bo z'menoj ?" si' misli-Pojdi in obesi se na svisU! Torej, vsem tistim fante® # dekletom, ki smo bili zaročeni ^ predpust, pdšiljam lep pozdr^' 1 John Tancek, večni ženi«
-l__o--
Smrt je blaga.
Vobče mislijo ljudje, d-a je miranje strašno ter da so sfli^' ni boji zvezani z ,lajhujšimi-lečinami. Ameriški filozof dr. ^ tur Macdonald se je dolgo s pojavi simrti in zdaj trdi, d8-mnogih slučajih grnr.t ni ta^0 sltrašna, kakor isi ljudje preds^' vljajo. Zli'asti nasilna smrt Je sipremljaina le po neznatnih lesitnih. Cel0 pod zobmi ali It plj-i divjih zverine ne trpe lj posebnih bolečin in Mcdonald videl, 'ko so se ljudje ubili, so padli z visokilh pečin, a, hovi obrati niso kazali nik'3 zn-afkov smrtne borbe. Tudi pljemoi in obešenci imajp, čl mirna lica,-Utis trpljenja V2,1, .jia• Te ppslednje težko dilhainjell konivulziivno .kretain je, ki pa- 11 miraj eči ne čuti, ker se ne zave" ,4% ;B9lpikr, čegito zelo tipe, t1 iliaFdpret? IMijo' he kakih bolečin, ker je občutji" žif^v ,qti-pnjl^.- jZla^ti. vel^ zaijteujiftvidiio' pl-ed
sipalka, mend.3' je mraz vničil vso ljubezen!'; v srcih mladih zaročencev, da je vse tiho. Ne vem, kjj "je to za en zlornak, vsaka svdjega fanta ima, pa .se nober den ne'ženi: To bomo vlekli "ploh to predpust še dalj naokrog, kot srftic ga.'lansko leto in peli bomo tisto, saj veste. . .•
Prišla je pepel-niea-.....
Dekleta,, ye ^ vsega tegia kri*
Za bolezni In bolečin«
PAiN-EXPELLBi
Tvoruljta znanca r»g. v pat. ur. Zdr. &
S^žjatelj v Pbtrebi
........................tllIIIHHIllltJIIHIHIIlMnilllHllHlKJBIIIIIIIIllEaHIIHIIIIlltllHIIHmiiailMllHIIIICMllHH«ll«Jg
L-'\lt3IHI|WMIIt^HIIIHIIIi:J!llll(nmitllUIHHHIIHIH«IHHIiaiHHHHIUtlW«maHtJHMHUHU[}l*HMHMl^ |
1 KARL MAY:
35 i

E K
WINNETOU
RDEČI GENTLEMAN
i	i
D	5
=.	S
9	n
i B
I rcilll«IHIHIHHIhHIHHlllHHW«HraUUHUIIiamaHUIHt3IIW»IUIIt3IIIHIIIimtJlllltllllllltJllllllllllliai:i® I piiMiiiiiiiiKiiHiiiHMiitauiiHiuiiaiiiiMmMaiuiiiuiiitfiimiHiininiiuiMMiuuHiiiHHinuHHH
"Ne bodite smešini! Vi bodete staremu fantu vendar dovolil uživati veselje, ktertlga imam, kadar vas poigledsim. Vi že vesite, zaradi velike pq^obnosti z mojim sinom! Ali ste bili potem še kterikrat pri konjskem mešetainju ?"
"Vsako jutro!"
"Ali site belca jahali?"
"Da."
"Se li da kaj napraviti s kenjem?"
"Meni sefdi. Samo bojim se, <te< bode tisti, Meri ga kupi, tako dobro shajal ž njim kot j;a®. Privadil se je mene in vrže zato vsacega druzega na tki."
"Me veseli, zelo me veseli; kcit se torej kaže, prenaša sani-c — greenhome. Pojdiva v to stransko u-Hco. Tam gori vem m izvrsten dining hodse, kjer se Iprav dobro je in še boljše pije. Praznovati moramo fkušnjo, kte.ro ste dam en take sijajaio prestali."
J27. inisem pojmil Henry j a, zdel se mi je kot pre. rojen. On, samotni in zdrSrtjivi mež, hoče jesti v dining ihoulse! Tudi*obraz je bil drugačen kot po navadi in glas njel?ov je bil čistejši in prijetnejši kot prej. Skušmjo — rekel je. Besede ni mogoče preslišati, a so mi rati, baš tu popolnoma brez pomena.
Od tega dne obiskaval me je vsak d>? n in bil z menoj kot ljubezniv prijatelj, katerega se ima k matu izgubiti: Bil sem resnično ponosen nad tem odlikovanjem dasi me je »ogastom-i pi'knil z greonhornom.
Čudno se mi je ^delo, da se je med tem Časom ypre
menilo tuidi obnašanje rodbine napram meni, pri kateri istm bil uslužben. Sta'risi so bili vidno pozernejši in otroci ljulbeznivejši. Večkrat sem jih presenetil pri skrivnostnih pogledih name, katerih nisem mogel prav razumeti; imenoval bi jih bil lahko ljubeznjive, ali pa prezirljive.
Nekako tri tedne po našem -obisku* v omenjenej pisarni, zaprosi me lady nekega* zame prostega večera, naj ne grem ven, ampak naj ostanem pri rodbinskem isujpperu. Kot vzrok mi naiznani, da pride Mr. Henry in iše dva gosipodis-, od katerih jeden je znameniti west-man Sam Hawkens.
Kot greenhern nisem še slišal tega imena, a veselil sem se, spoznati prvega in celo znamenitega, west-mana. ,
Ker sem bil domač, mi ni bilo treba čakati, kdaj ■da pozvone, amjpak šel sem kar nekaj minut prej v dining room. Tam sem zapazil v svoje veliko začudenje, da ni navadna večerja, ampak prava slavnostna" pojedina. V sobi je bila maki petletna Bmimy, utikala ">rst 'V jagodni kompot in .ga oblizavala. Ko vstopim jaz, hitro adskoči in si obriše rcčico ob lepe, plave kodre. Ko ji peprtim, resno zječ, skoči K meni in mi nekaj še-peče. Da popr,-vi isvojo napako, sporoči mi skrivno^' ■zadnji/h dnij, ktera ji je trla. nje nežno srčice. Zdelo se mi je, da jo ftfabo razumem; ona pa ponavlja na moje ope'tc:v3«o vprašlVife vedno jed-nak od,govdr: "your farewell feast".	»
Mojo cdhcdnico! To je vendar nemagoJe! Kdo ve, fvsled kakega nesporazumljenja pride ctr-otk do tega krivega mnenja. Smehljal sem se. Skci-o nato 2'aslišim glasove v. pariorjiu; go&ti prišli in jim grem nasproti, da jih pozdravim. Vsi trije so prišli istodobno, ikot sem zvedel pozneje, vsled medsebojnega dogovora. Henry m; predstavi mladega, precej trde* iga in nespretnega moža za Mr. Blacka, potem pa Siirn JIawkenisa, zns'menitega westanana.
Wesitm-an! Ko sem.ga začudeno ogiedaval, priznam, da nisem izgledal posebni? duhovito. S3 j nisem
we nikdar videl teke osebe; pozneje sem jih seveda tspoznal še več. Mož je bil že ,sam na seibi vreden cb-čudovanja; še. večji vtiu pa je napravil s tem, da ije v tem kra'smeta parloru priv tako stal kot v zapacl-ir.ih pustinjah, namreč: s klobukom na glavi in pu-šlko iv rokah. Mislite si sledečo vnanjest:	(
Pod1 visečimi krajci klobuka, /.glede kterega pia-ive starosti, barve in dblike bi si Človek Zastonj ubijal igla v o, je čepel med črnimi, razkoponimi brkami ncls, kterega velikanski oblseg bi služil lahko vsakemu čevljarju mesto kopita. Poleg silne brade in talko ob-darjeneigii obsežnega nclsu, bilo je videti med visemi ideli obraza le še dvoje majhnih, pametnih očij, -kte-ire so ,se gibale il:lre:dn0 živo; njih pogled je bil bister in lokav. MoK we je-opazoval prav talko pazljivo, kot •jez njeiga; šele pozneje sem zvedel, zakaj se tako zanima eaime.
Ta zgornji del je počival na telesu, ktero je bilo' do kolena popolnoma nevidljivo'; tičalo je v istari nis-•njati lovski obleki, ki je bila umerjena brez dvoma (mnogo močnejši clsebi; zdel se mi je otrok, kteri si' (obleče za 'zabave očetovo nočn6 suknjo: Izpod te čud-ine oprave je Viselo dvdje tankih, krivih nog, iktere so-(tičale v stateim, pdnošenem leig*ginsu, kteri'je moral ■ii met i naijrrt!2<no*e par desetletij. Pod tem je počivalo idVctje indijahiskilh Čfevljev, tako velikih, dk bi en š-snr lahko služil sv& stanovanje celi osebi. V roki je clržal ta ''slavni weatm'sn" puško, kteri bi se bil jaz le z naij-ivečjo previdnostjo'dotaknil; bila je bolj 'podobna ba-' tu kot puški. Nisem -si mogel misliti v tem trenutku večje karikature prerijskega lovca; a ni mi bilo reba čikalti dolge, da sem spoznal vso vrednost tega ori-iginalnclga možička.
Ko' me liistahično premeri, vpraša puškarja s tain-'kim, skoro otročjim glafaom:
"Ali je to tfcrtj greenhorn, o ktevem ste m{ pripovedovali, Mr. Henry ?''	, » pqtrdj.. i .1 '> i .. *
"Well! Ne
d»
ncpraiV/ja <slabeijia utiša. Upam( 'mu bode Sam Hawkens tudi ugajal, hi-hi-ihi I"
Med tem finim posebnim smehom, klterega pozneje čul tisoSkrat, obrnil se je proti vratum, ^ •ra so se pr-aiv v tem trenutku odprla. Hišni gospod (gbspa vstopita in pozdravita lcvca na'tak način, se je takoj videlo, da nils! danes prvič skupaj. da nnsem vedel jaz zato. Povabili so nas in odšli ^ 'v icbodovalno isobo.
Vsi smo se tc-koj odzvali povabilu; zelo ^ ise mi je zdelo, da ni ISam Hawkers odložil, prej ^ ike. Šele ko sci nam odločili prostore, pravi! kažoc ^ isvoj strelni kol:
"Pravi welstman ne odmakne- očesa od svoje'1, ike, jaz buf fo najmanje cd svoje dobre -Liddy. Siim jo na kavelj tja rri ck.nu."
Torej Liddy je imencv.l svojo pušl>0. PoZ»eJ /sem že i vedel, da imajo zsraadni ljudje to navada iraivnajo s puškami ket z žiyimj bitji i;n dajejo ^ isvoje ime. Obesi jo torej na prej imenovano aneeto 1 ■hoče še svoj klobuk ipridej-ti; ko -ga sname, 6« vl anejo klobuka, v moje veliko zači^enje vsi njet?ov' je. V resnici je bil ferozen -oglet ina -glavo brez »prevlečeno s krvaVorde.'c kožo. L:dy lje na 5 pila in otroci so ise drli ve; moč. On pa <se obrne rna-i in pravi mirno:
4.
. "Ne, prestrašite se, Myladies in Messrs; sa-' ; nič. Nolsil sem svoje lastne^ lase z vso pravico i" ^
teno cd mladih ncig, noben odvetnik bi ne mog'el ^ ikžlzaiti nasprotnega, dokler me ni napadlo jedd1 i dva tucata Pawnee.scv in mi odneslo lasje ;s kožo irg (Bil je hudimanovc' neprijeten čut zame, a se®1-isrečno prestal, h i-h i-h i! gel sem potem v kjer isem kupil npv ska'p:; če se ne motim, s<- 'Pj,^ i i-;ulja, in me je veljala tri debele šape bobrovih' jj Siccr pa to nič ne, škrdi, ker je nova koža veliko -I pripravna kot istara, nesebno. poleti; če se poti111' kar unamtim, hi-.hi-hi!"
FEBRUARY 7th, 1923.
"ENAK-OPRAVNOSJ"'
....."■-.-...
STRAN 3
pa ostanimo.....
^ Megla, zehanje fc permefjkr-ščenkrvavdus: evQ karakteifza-c]je naše Ljubljane!
Ruska satirična pisateljica Tef-k Bučinska je napisale feljton Kako se treba vesti v gledali-Mislila je kajpada le na moskovsko in peterburška gleda-,'5ca- Rusi pa so čisto svoje vrste ljudje. Zato je treba za Sloven-Cc napisati nova navodila.
Gospa Marija Nablotika gostuje zdaj v Ljubljani. V Dostojevskega "Idiotu" igra imenitno Nastasjo Filipovno. Uredhik na«ega Gledališkega lista je šel 80. Nablocko vprašat, kakšen fko' ziastI P» nad romansko, da vti» ima umetnica od--na- sroo 3Pos°kni "komaj nekaj mr-
ga Nablocka ne ve je bila "skoraj" čudno presenečena.
Ako je Rus v gledaliiču zelo zadovoljen, plosika na vso rnoč; ako je navdušen, ploska in vzikli-ka; ako pa je očaran, ploska, cepeta, vklika in pokliče umetnico desetkrat pred zastor, koncem predstave prireja še četrt ure o-vacije, čaka umetnico pred garderobo, izpreže konje pred njeno k->čijo ter jo odpelje lastnoročno domov.
Slovenci — zlasti v Ljubljani — smo tiči čisto drugega perja. Zadovoljni nismo skoraj nikoli. Naša kultura je namreč italko vzvišena nad rusiko, nad german-
3eSa občinstva. T° vprašanje je značilno. A še
zih aplavzov." D0 navdušenja se povzpne kvečjemu naša zelena o-
«hejši je bil odgovor. Umet- j mladina. delirijskega entuziazma "ica ie dejala, da je "opazila ve- pa_ne do™imo pač nikdar.
kontrast med poslušanjem 'ih I Lahko smo I>ono8r" na s™-> na eni ter ''med spite- j *toici*<™- Raini Prasni bari-^manjem jn odzivom" našega'ton Nol,i ie žft! v milanski "Sca-
v	— -	V/ V» * ■ V A i A	MtfW^* m 1 • • t
Wa na drugi strani. "Ljub- 11 .vedno viharno Poznanje za jo rekla gos- i SVOJe pet,e- Kot slovenski operni
izvrstno umet- j ^ve(; P» neki P'^avi v Lju-bljani naravnost sijajno odpel svojo slavno arijo.
"Zdajle mora zagrmeti aplavz!" si !je mislil in odhajal z o. Jra. Toda zganila se je le tropica dijaških dlani, večina je mirovala. Nolli se je besno ozrl po naši publiki, zaloputnil vrata za seboj in za kulisami vzkliknil na ves glas: " To so — osli!"
1)anžfenje znajo'
^ Nablocka
sprejemajo tako, da ga ob-Va zona, in je bila gospa "po Pttvici dni
povedano — skoraj ču-Presenečena."
Kakor vidite, se gospa izraža s fino in taktno. Tale "sko-'e ljubezniv in na mestu °udn0 presenečena" je hotela skrajno neprijento zadeta." i ^ lak«m sozvočju občinstva, „. °r sem ga brezdvomno do-pri naših (ruskih) ljudeh r^li burnega, pri vaših (sloven-Pa je "bilo komaj nekoliko aplavzov," je rekla gospa ''očka.
u imate dokaz, da smo Rusi
SI
°vehci vsak zase svoje sor-fisto različni ljudje: Ker te-
ševali napo' obupani, napol ne-(kjer na svetu. S«daj bodo Ljub-' "in,an)e. kakor šlo za —
Del občinstva se je zasmejal in zaploskal — večina pa je ugibala: "Nad kom se neki jezi?" —
in dremala dalje........
Ko je gostovala med vojno na našem odru hrvatska opera, sq med prvimi predstavam prhajali intendant. ravnatelj, režiser in zapored razni solisti ter so vpra-
voljni:
'Xakin,-> je ta vaša publika? Očividno ji je predstava vseo.... o čemu nc ploska? Mar so vaši ljudje brez temperamenta?
Tolažili smo jih: "Tako so navdušeni, da jim je vse odreklo. Med dejanji vončo ne ploskamo; iz gole finočutnosti Ne cla-mo si namreč kvariti umetniškega občutja........ niti akorda nočemo ubiti z barbarskim hrupom. Ampak počakajte: koncem predstave vam dokažemo temperament in priznanje!"
Takratni slovenski "impresari j" pa je nato letal okoli dijaš-tva ter od znanca do znanca po gledališču:
"/ahoga vas prosim! Na kon-^ cu predstave ploskajte, kričite in cepetajte! Sice - nam hrvatska o-pera ne pride več v L jubljano."
In "impresarrj" je moral tudi od hiše do hiše ter zbirati prispevke za šopke in vence h-vatsk-im solistom. Enikrat je < bral ljubljansko hrvatsko kolon'jo — rajni, vrli Pavel Magdič je bi? zlasti pohlevna ovca, ki se je dala rada striči — enkrat je ''navdušil" naše narodno žeivstvo, — enkrat je "razgrel" idealne licejke, — enkrat trgovstvo........ za vsak šopek in vsak venec je
ljančani razumeli, da.so — ka-. !'tve-kor se je večkrat konstatiralo ce-1 Pristni Ljubljančan se tem Iju-lo v naših listih— tudj na poliu dem smeie- Saj je škoda časa! Ni entuziazma pravi pjosefcnež!;. Iki tastih beležk ki jih prinašajo sc razlikujejo od vsega ostalega na*e riovine iz gledališke pisarne, sveta.	j naj nikar nihče ne čita! Da bi si
.	j prečital Gledališki list ali kak pod
Jo se dokazi, da nam dela ea. t .. i ^	i -,•
X, , n . . .	B listek, o tem ne sme biti govora.
Nablocka krivico, ker nas preso- Nitj Jepaka Re pQgleji £e Ljub_
Jaipo ruskih m sploh po svetov- ljančan! Sam uganeš, kdo igra,
nih vzorcih. Slovenci smo narod •	i • i
... 311IU ua-uu ln Cff ,e sf.var J.aj vredna, o tem
prav posebne vrste, individualni | od,očaj — šicer pa je v9een0, v sprejemanju in kvitirattju. In to,ali po]etrl šaričeva Tosko in Šest posebnost si moramo ohraniti; a- Fausta ali če igrata Thierryjeva ngmalna ,e, samosvoja, razliku-. Mwijo Siuartovo in Zathey "1-
je nas od vsega sveta.	"i v •	k
J	dviota ! K.aj nam mar all pise
Da nam je ne pokvarijo kraški, Dostojevski opere ali Puccini
goriški, tržaški. ist!3ki n kdo Ve,drame!	^
še kakšni priseljenci, ki so prine- j	dvpgod prihajajo ljudje k
si: seboi precej tujih manir, je to- operam s klavirskimi izvlečki, ki
rej aktualno, napisati navodila,
kako se je ve9ii v ljubljanskih
gledališčih.
Predvsem: ne smat ajmo gledališča za svetišče umetnosti! To je zastarelo na zibanje, ki se vlači po človeških dušah od Ajshylo-vih, Sofoklejevih lin Evripidovih ?asov. Petsto let pred Kr. so se v svetnem Dionysovem gaju na pobočju otenske Akropole enkrat na leto vršile tekme grških tragikov. Igrali so po štiri drame
, , rn dan- in so predstave traiale do bilo treba ,	, .	-
• icfc-t ur. l-»ledalci v svečanih ob-
r»
^'a stotine ljudi je sedaj na potu k zdravju in veselju, medtem, ko so bili preje vedno bolehni, slabi in obupani. Na stotine se jih Zahvaljuje dr. Kenealyu, ker jim je vrnil zdravje. Ne glede, kaj je vaša bolezen ali kako stara je že. pridite k dr. Kenealyu. Dal vam ■ ho iato vestno, pazno pozornost fh znanstveno zdravljenje, kot mnogim bolnikom, ki so Prišli v njegovo oskrbo v preteklosti. Denarne zadeve naj vas ne odvračalo, da bi ne dobili postrežbe išpectjalista. On računa za svoje delo tako zmerno, da zmore njegovo zdravljenje vsakdo, 'ki trpi na kaki bolezni. Urad ima že leta in leta na istem kraju.
Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop.
Dr. KENEALY " nadstropje
647 Euclid Ave., Cleveland, Ohio, Republic Building.
Zapadno od Star gledališča. Vshodno od Guardian banke.
najti aranžerja..... In končno smo .
hrvatskim umetnikom priredili ;ekah.S° Vf3)ah Pod" milim ne"
L>om. m solncem, lsedeč na ka-
tnnenih kjopeh, navdušeni kakor deca in pobožno zamaknieni kakor pri božiem opravilu. Še dandanes 2400 let odtistihmal, so Francozi, Nemci, Italijani, Švedi, Rusi in še nekateri tako reakcionarni, da se ravnajo po staroko-pitnem starogrškem vzgledu. Celo med nami je vedno več takih smešnih konservativcev, ki jim je gledališka predstava praznik, ki se ga udeležujejo v prazničnih oblekah in z nekakim zanosom.
Pristni Ljubljančan se tem ljudem smeje. Ledenost. blazira-nost_ puščobnost čmernost so zunanji znaki pravcatega našega kultivSranca. Vedi se tako, da izražaš z licem in vsem telesom: To ie pač le teater! Mi ga plačujemo! In videli in slišali smo že
celo — večerjo! In razvijali smo
kolosalen temperament!.......
Te dni sem čital sledečo vest: Zakaj Hudožestveniki nikdar ne omenjajo Ljubljane? To so že večkrat z bolestjo vpraševali nfc-ši listi: Vzrok pa je ta, da so bili Hudožestveniki nad hladnostjo in medlim oplavzom ljubljanskega občinstva zelo potrti in u-žajjeni: Tako hladno, pravijo, ni bija njih umetnost sprejeta še ni-

so jih prej doma študirali'na klavirju in so jse tu'di glede avtorjev, glasba in teksta temeljito poučili. K isti opera prihajajo ljudje drugod opetovano, desetkrat, dvajsetkrat, da poznajo vsak takt in vsak ton: itso delo poslušajo po raznih gledališčih in z razn&mi pevoi. In čim bolj poznajo opero, tem rajši jo slišijo znova in znova. Čudaki!
Takih smešnosti pristni Ljubljančan ne uganjaj! Namenoma ne čita j te teksta, ne feljetonov,''. ne kritik, kaj še, da bi se poglabljal v khvirski izVod! Čisto dovolj je, ako poslušaš oper0 enkrat, ker drugič se že gotovo dolgočasiš, saj veš. kako se vs% tista historija razvozlja. Ako poznaš vsebino, te opera vendar ne more več zanimati.
Zadniič me je vprašala odlična Luibliančanka. ali je opera "Mefistofeles" pravljica, sanje ali feerija. Ko sem jo opozoril, naj bi prečitala Goetheievega "Fausta", me je zavrnila, da za take reči res nima časa; sicer pa je itak že slišala, da ta opera ni z3 ni*., ker je nihče ne razume.
Meni je dama imponirala. V par stavkih je pokazala, da je pristna Ljubljančanka.
In končno še nekaj! Po velikih ' mestih — celo v Zagrebu in Beogradu — prihajajo ljudje na premij ere v slavnostnih oblekah.
" Lo?.e so kakor cvetlična razstava, dame v večern'ih toaletah,
Večina pa prihaja, kakor se spo- modne prismodai^ije dunajske, dobi za modernega Ljubljančana, v delovni obleki, v sivih kamižo-lah. Jenske kar v jumperjih ali celo' pletenih jopicah, v turistov-sl.ih odpetih košuljah, v gamašah in celo v galošah. Zakaj mi nočemo biti frakarji niti pustolovci, nogo ostanemo "kuker ema b'li" — zdrav kmetski narod.... Pošten Slovenec se obleče praznično le za cerkev ali za procesijo.
Držimo se navad naših prade-dov in prababic ter ne silimo v
pariške ali rimske! Ljubljana .je "ena dolga vas," in naj ostane!
Naša, ne potujčena! Naše, ne po-tujčene naj ostanejo tudi naše šege in navade — doma. na kon-i cert'ili in v gledališčih. In ni ga pri3tnejšega izraza naše individualnosti, nego naš "Permejkr-
ščenkrvavduš!" — v mišljenju.
govorjenju in vedenju........ In pri
tem ostanimo, bratje in sestre ljubljanske srajce!	Protej.:
na
riilulitlnliilnictr.jfs
Vabilo
Vabilo
Maškeradno Veselico
katero priredi
ŽENSKO DRUŠTVO ZDRUŽENE SLOVENKE
št. 23 S. D. Z.
v soboto zvečer, 10. februarja, t. L
v Josip Kunčičevi dvorani ma Waterloo Road
Začetek ob 6. uri. Uljudno vabimo cenjeno občinstvo iz Collinwooda in okolice, da se polnoštevilno vdeleži, kajti za maske je pripravljenih pet krasnih daril. Za lačne in žejne bo tudi obiln0 preskrbljeno.
Piesaželjnim bo igrala domača godba.
K obilni vdeležbj vabi pripravljalni odbor!
H
m
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravijenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent B'dg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 0. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od10. do 12. opoldne.
vse kalj boljšega!" — Čeprav ni
res, a le tako vedenje nam daje!	.. v . . ,
. .	i gospodje v crnrm. In parter ena
primerni uded.	!	.	, , . ,
.	j sama cleganca. 1 ega ne delajo le
Starokopitneži po svetu ima-1 iz bahaštva, nego predvsem iz
jo navado,- da se na vsak umet- respekta pred umetnostjo. Pre-
niški užitek bolj temeljito pri- :nijeri: so jim redki družabni pra-
pravijo. Prečitajo si dramo v zni'ki, ki jih obhajajo z največ-
kn^jigi, študirajo av^orltevo ibio- jim sijajem. Biti pri opernem kr-
grafijo in njegov literarni pomen, stu ali na perieri. smatrajo ti o-
se poglobijo v meterijo dotične riginali <:a posebno velik doži-
drame in prihajajo na predstavo vl.jaj, ki se ga treba udeležiti za
vsestransko informirani. Po veli- vsako ceno ter v najbolj skrbni
kih mestih je za dramsko premi- j toaleti.
jerQ po novinah cela vrsta pod- Tudi v Ljubljani vidimo že liskov, in med publiko vlada za- precej tnkih čudakov in čudakinj.
WE ARE DISTRIBUTEES OF "CARRETT S CO'iT.ir;.VIRGINIA DARE VERMOUTH. —J to iH-acpuciTKU vvsMmnfULiicN^m.wjctmMK SPECIAL PRICE $lf°2 PEli I2. CUAR.TS, WRITE FOn O'jn. LATEST CATALOGUE MAILED COfiTAINING SPECIAL OFFER" "ASK ABOUT CXI"VIN OBAR." IT IS GR.EAT4
"»M0NTR.EAL E07TLERS COUP.-
123 E.SStfi. ST. - NZW YORK. CITY
Prešinjenje ljubezni!!! Ali ljubijo ženske bolje? Prešinjc-nje ob dotiku človeka!
'ALI XAJ ŽENSKA OGLASA ZA i;OZA? Zakaj til se moralo polotiti dekle pičil
IS in moiki pftd 21 letom? /'.enitev, ločitev, ljubezen, nauk o izboljšanju K)<3u,'-oin(-j;tčv naiMlov, sifoliifl. lii-
gijena, jto., itd. KAKO SD -PtaiOClTl USPBSNO fNJ DOSEČI ZADOVOLJSTVO. To je le nekaj vprašanj s' kateri tu i se bavi vsak ixvod "F6W magazine, ameriška velilva in najboljša publikacija ::a zalj\ibljence. IYisveCena etimo takim problemom.
Pošljite 10c za sample kopij in za popolne infnvmacfje glede našega prijateljskima kluba.
XaroCnina jo sedaj samer 75c na leto a-li	za tri leta.
Ta posebna ponudba za povečanje Števila naročnikov je dobra le za kratko dobo. Vsak naročnik poslane obenem tudi član našega prijateljskega kluba i;i ima na t isoče članov i obeh spolov) v vsaki državi in vsakem mestu.
Pošljite 75c z vašim Imenom in naslovom na	,
"FOLD" MAGAZINE,
1151 BROADWAY, X. V. CITY, V. S. A.
ii a u ? i iLU u jiLiliiiiiiJJlUJiliJJiii ^ i i ii±iLi i li ll,!' lill! LiiLiJ liUiLLmTiCTnT^i rrmmT
OGLAŠUJTE V ENAKOPRAVNOSTI
kldbulk k puški in si potegne laisuljo ma sleče sufcnjo in jo položi preko stola. Ta Prisil	J'e — dostikrat zaSilta; ki'pa se je
kr|pe jn je vsled telga bila talko trda in de-. ' a jo ne ;bila predrla ndbena indijanska pšica.
r Srno	iPOPolmoma njegove taiVke krive
V pa ■ del telesa je tičal v ulsnjatem telovniku. <lo st' U, 'Pa J6 imel nož in dve pištoli. Ko pride zopet t>i j).? a' Pogleda na'j:prvo prav zvito mene, potem
. gcispodinjo in vpraša: J^L 1 bi ne povedala mylady temu greehhornu, «.' . Za^iemo jesti, kaj se gre, če se ne motim-" Dr] v.?* "če se ne motim!" bil je namreč pri njem stavku. Lady'pokiima, dbrne se 'k meni in na mlajšega gosta: še ne veste. da. je Mr. Blaak vaš nsis-
K> Sir."
^ili
"Moj "Tako
Prisilj
na-sled-nik?"'vprašam začuden, je. Ker obhajamo danes vaše slovo, smo
poiskati novciga učitelja." "Moje — _ slove---?"
*4uVan*8 se mi dolbro zdi, da me ni v istem tre-^fiCfn , fotografiral, ker sefti moral biti v resnici
pomičen.
vaše slave, Sir," potrdi ona z dobrohotnim %tiu ^ ,1,an^em' ktero se mi pa ni zdelo posebno a '<!/Sfci| ker nisem imel sam prav nobenega ve-se- Na'to dodene: ''Pi-avz/sprav bi mera-'itn a mi Vam radi toga ne b( defmo delali tež-va's radi in želimo vam, da greiste kolikor ^ ;illalu za svojo sreče. Srčno ns-m je žal, da ■^tasU-ti't?' vendar vas bodo spremljale naše naj-: 'M('ne.i^e želje na vaših ootih. Odpotujte v bcfž-jutri!"
, °vati? Jutri? Kam pa?" viprašam s komaj • Vi^om. v tam
H:
" mc Sam Hawikeas, kteri je stal poleig mene, Ps rami in praivi aniojoč:
Na divji zapad v menoj. Vašo skušnjo
ste sijajno prestali, hi-hi! Drugi 'surveyors odhajajo jutri in ne morejic čaksti na vas; vi morate forez-*»)ol2ojno z nami. Jaz, Dick Stone in Will Parker smo nastavljeni kot voditelji. Šli bodemc vedno po Canadia-nu navagov v notranjost; New Mexike. Ne vrjamem, da želite ostati tu kot večni greenhorn!"
Bilo mi je ket bi bil spregledal. To je bilo torej že vse dogovorjeno. Surveyor, merilna orodja, mogoče celo za ktero izmed nameravanih velilkih železnic. Ka-Iko vesela misel! Meni ni bilo potreba ni vprašati; dobil sem razjasnilo od mojega starega dobrega Henry-(ja, kteri Stepi k meni in me prime lzia roko, rekoč:
"Saj sem vam rekel, zaika j vas imam rad. Pri do-(brih ljudeh ste, toda mesto hišnega učitelja ni za vas, Sir, prav mč za vais. Vi morate na zapa i. Obrnil sem se radi te)?a na Atlantic and Pacific Ra'lroad Company in V3S dal izprašati, ne da bi vi vedeli o tem. Dobro ste prestali. Tuteaj je vziprejem."
Da mi listino. Pogledam jo v naglici jn ko zaglo-dam mojo približno plačo, se mi lice razjasni. On pa nadaljuje:
"Ker se bode jahalo, potrebujete d >brega konja. Kupil_ sem belca, kterega ste sami pr'iu'eili; tega dtfbi-tte vi. Orožje morate tudi imeti; dam vam puško za medivede, istari, težlki gun, kterega nimam sam k^j tralbiti, vi pa umelte tako izvrstno meriti nanj. Kaj pra-r ivite vi na to, Sir, kaj?"
Par trenutkov ne spregovorim ničesar; ko se zdramim, hotel sem darcve odkloniti, a imel sem slab. »vspeh. Dclbri ljudje so bili. sklenili, d.j me osrečijo ; ida 'sem odklonil bi jih bil Igotovo silno bc'elo. Da se po-igovor vsaj začasno sklene, sede lady za miz in mi smo Ibili prisiljeni slediti ji; pričeli smo jesti in sate se ni spodobilo, da pogovor taUcoj nadaljujemo, Šele po jedi »vem, ikiar sem hotel znati. Železnica naj bi se podaljšala po Indian Territoryju, New Mexiki, Arizoni in Califomiji do pacifiene olbali; zato se je sklenilo, da ise ta dolga nroga v posameznih Oddelkih preišiče in »premeri. Tisti oddelek, Ktcrcmu sem bil prideljen j:az
(z dvema clrulgima surveyerjema pod vodstvom nekega (nadit^enirj*, imel je preiskati pzemilje medf^izvori Rio Pecori in ju'sno Canada! Trije priznani voditelji, Sam Hawkenisy Didk Stone in Will Parker so imeli nalogo, dovesti nas tje, kjer nas je pričakovala že cela (četa krepkih westmanov, kteri naj bi skrbeli za na-«0 varnCsit. Poleg teh so nas branile tudi. vse posadke. Da bi me presenetili,so mi sporočili šele danes, kar je bilo vselkakor pri lično pozno. Vendar pa so me potolažili s tem, da je poipolnoma vise preskrbi ji no zame. Edini opravek je še bil, da se predstavim mojim •kolegom, 'kteri so me pričakovali v stanovanju md-iriženerjevom. V spremstvu Henry j a in Sam Hawken-"sa grem tje, kjer sem bil najprijatnejse vzprejet. Vedeli so, da se me hoče presenetiti in zato mi niso zamerili meje zakasnitve.
Druigo jutro se poslovim najpiivo cd nemške družine in grem nato k Henryju. Moje hvaležne besede mi pretrga s tem, da mi iskreno strese roke in pravi trdo pO sveji navadi
"'Držite jezik, Sir! Pošljem vais samo zato, da. pride moj stari gun zopet do veljave. Kadar se povrnete, poiščite me in povedali mi bodete, kaj ste doživeli. Potem bodemo videli^ ali bedete še to, kar ste danes,
namreč 'greenhorn prav za uzorec!"
S temi besedami porine me med vratmi ven; a prtdno jih zaipre, ozrem se še enkrat, nazaj in videl isem solze v očeh-.
DRUGO POGLAVJE.
Klekih - petra.
Bili smo že skoro na koncu krasne severno-ame-rikansko jeseni in delali že nad tri mefsece; .drugi oddelki so bili že svoje delo dovršili in se vrnili domev, našla naloga ipa še davno n; bila končana. In to iz dveh razlogov.
Prvi raf'klg je ta, ker smo mi imeli v delu zelo težavno okolico. Železnica naj bi tekla ob struigi južnega Canadian's; smer -Je bila torej proti izvorom imenovane rdke jz New Mexike po dolinah in ozkih
pasovih. Naša sekcija je ležah med Canadianom in New Mexikq in ismo morali torej, najprvo najti primerno in pravo smer. V ta namen pa je bito potreba mnogo zamudnega jahanja, utrudljivega potovanja in primerjajačega merjenja; predno smo se mogli poprijeti dela" samega. To je bilo tem te^je, ker smo bili v nevarni okolici, v kterej se je potikalo polno Indijancev plemen Kiowa, Comanche in Apache; ti niso hoteli seveda c kakej železnici, ktera naj bi šla čez njih ozemlje, ničesar vedeti. Biti smo morali izredno pazljivi* in vedno pripravljeni, kar je 'seveda naše-delo izredno oviral0 in~ka|snilo.
Z ozirom na te Indijance smo morali opustiti namero, da bi 'sa preživljali, z divjačino, ker bi pri lovih opozorili rudečkarje nase. Dobivali smo vse, kar smo rabili, ifz: Santa Fe na vozeh, z volmi vpreženih. Žal, da je bil tuldi talk prevciz zelo negotov-; vealp-at smo morali čakati na dohod živeža na gotovem mestu in nismo moigli ra!di tega napredovati z našim delom.
Drugi vzrok zatkislEiienja pa je bila sestava naše družbe. Omenil sem že, da sem bil v St. Lcuisu zelo prijazno vsprejet, kakoršneiga sem bil deležen, mi je obetal, da. bodemo v sporazumnosti dobro in vspeš-no delali; v tem sem se pa žalibeg motil.*
Maji kolegi so bili pravi Yankees, kteri so me smatrali za greenhorna in neizkušenega Dutchman a — ta zadnji izcaz so rabili kot psovko. Bilo jim je le zato, da izaislužijo dosti denarja, brez ozira na to,, ali izpolnijo svojo nalogo vestno ali ne. Bil sem jim kot posten Nemec ovira, kterej so kmalu odtegnili vsako naklonjenost. Jaz se pa nisem dal zapostavljati in sem vedno stcril svojo dolžnost. Ni, m; bilo treba delati dolgo ž njimi, da sem prišel do prepričanja, da je bila njih znanost presneto pičla; dajali so mi najtežja dela, samo da so sami kolikor mdžno lahko živeli. Proti temu nisem imel ničesar, ker sem bil vedno mnenja, da postaja človek tem močnejši, čitn več mora delati.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST
FEBRUARY 7th, 15)23.
Cleveiandske novice.
rnarja se vrši v Virantovi dvorani veselica v korist S. N. Doma. Začetek ob 7. uri
— Obsojen v dosmrten za-! zvečer. Ker bo to zadnja ve-r. Pred Goettling, mori- selica v tem pustnem času in
i » *	1*1 ____1 *. . TTnMUfr fnrli o /Jn i o t t f nm fin on V*«\
po
loc, ki je ubil s »sekiro Harry Keima v njegovi železninski trgovini, je bil obsojen včeraj od sodnika Phillipsa v dosmrten zapor. Prosekutar Stanton pa se je izrazil, da si bo še nadalje prizadeval . razkriti, da je odgovoren Goettling tudi za umor dveh učiteljic od Parma šole, ter va spraviti na električen stol. Omenjeni sta bili pobiti pred Memi leti nazaj s kolom, ko sta bili na poti domov iz šole. Predno je izrekel sodnik obsodbo, ^ je še vprašal obtoženca, če ima kaj izjaviti, Goettling pa si ie le molče grizel ustnice. Ko '1je bila izrečena obsodba, pa je rekel, da bi mu ne bilo prav nič hude, če bi ga bil Obsodil na električen stol. Phil 1 ins je nato rekel, da ve, da je bil za časa umora dovolj pameten, da bi se ga moQ-lo držati odgovornim za njeeovo dejanje, da pa veruje obenem, da nima popolnoma : normalnih možean. Rekel je da čuti, da je splošno iavno mnenje za smrtno obsodbo, da pa so gotove stvari, vsled katerih bi si ne mocel odpustiti, ako bi ga poslal na 'stol. Danes zjutraj ob 8.25 se je'obsojenega odpeljalo preti Co'lumbusu, kier ie danes opo'ldme že kosi-.. V slučaju, ida bi se mu um zopet bolj omračil, bi se . ga sicer poslalo v umobolnico, toda določeno je, da bi se ga potem, ako bi zopet o-zdravil, poslalo nazaj v zapor. mesto da 'bi se ga izpustilo na prosto, kot se je storilo v prosi osti.
--Naši fantje, veterani svetovne vojne, kateri spadajo v Lake Shore Post, A-mericail Legion, so se izkazali dosedai še vedno za najboljše kegljalce in so dobili osem igre izmed devetih. V tej ligi gegliajo vsi oddelki, 'ki spadajo k American Legion v Cuyahoga okraju. — Oddelek, ki bo dobil največ iger, bo dobil "koncem sezone srebrno čašo. Naši fantje »o se zavzeli, da prinesejo to čašo v slovensko naselbino.
tudi zadnja v tem, da se bo pričelo preje z gradnjo stavbe S. N. Doma, kot pa bomo imeli zopet kako prireditev te vrste, zato je upati, da se bo naša naselbina odzvala tako mnogobrojno kot pri za dni i veselici. Opozorja pa po, da se otrok brez starišev ne bo spuščalo na veselico." "Ravno tako se opominja slovenske famte; da naj ne vodijo seboj prijateljev tuje-rodcev. kajti vstop jim no vr> dovoljen, in to iz razloga, 'ker no veselica privatna in bodo imeli vstop le Slovenci in Ju^oslovanj v splošnem.
Kakor se čuje, se v kratkem' začne s kopanjem (kleti za S. N. Dom. Kdor-bi-torej rad dobil kaj dobre zemlje iz vrha, naj se zglasi pri predsedniku ali tajniku Doma. kjer bo dobil nadaljna pojasnila, v-Poročevalec.
-—o—--
Jos. Kostanjevec:
Pet pedi.
til

LORAINSKE NOVICE.
(V spomin Fr. Gestrinu.)
Bil je lep poletni popoldan, ko sV-a sedela v senci pred kolodvorsko gostilinico v Postojni. Ped ntma se je razprostiral prijazni trig. V solričnih žarkih so se kopale trške strehe, .a križa na višku obeh zvonikov župne cerkve sta- žarela kaker rdeči plame-nici. Listje divjih kostanjev v drevoredu je temnelo, samo sem-tertja se je medlo zasvetlikalo, ko je Doteianil sapa od pevera.
V daljavi je sivel širokoiglavi Nanos, cbrobljen v ocadju s črnimi lisami, ki so &e semtertja pretrgale, a se kmalu (po'tem zdru žile v doligo temno črto, jzgublja-jdčo se polagoma- v nedoglednc-sti. Na nasprotni strani je počepalo nis?ko zaraslo gričevje v valoviti krivi črti. Vmes je bilo videti nekaj manjših vasi z rdečimi zvoniki, a- tam daleč je črne-10 zidovje Oreškega gradu.
Oba sva bila zamišljena ter sva zrla molče v to panoramo.
Crefe nekoliko časa se predra-mi prvi on. Obrne se proti meni ter potegne z desnico preko kratkih rumenkastih brčic.
"Ali ve, kaj premišljujem,?"
"No, kaj ?"
"Gotovo zopet razmišljaš, ka-
Njtgavo, oko se je vprlo v moje, in njegove ustnice so se zaokrožile na nasmeh.
"Teižko bode kaj", je dejal ter podprl gilav0 v desnico, Zopet je (zrl tja doli predse ter molčal.
"Da, to je!" sem dej'al črez nekaj hipov. ''Kar ti zdaj vre po glavi, 'rti snov za kako pesem, pač pa za — daljšo povest! Nimam li prav?"
Hitro se' je sklonil kvišku, in na njegov obraz ie prisijal živahnejši izraz.
"Prav imaš! Glej, tam doli ono poslopje! Vidiš, to je grad; i-menujva. ga — Kot In v. tem gradu je arhiv -— imenujva torej povest "Iz arhiva". — Ta-le skupina hiš naj pa bo trg — Le-snice."
Govoril je hitro in kazal z roko predse.
"Kje so pa osebe?"
"'Poln jih je ves trg!"
In začel mi je razkladati svoj načrt.
Nazadnje pa je dostavil:
'Toda, .ako hočem še kaj napraviti, moram hitr& izačeti!"
Njeigovo lice ae je zatemnilo, in v njegovo srce se je uselila o-na zla slutnja, ki ga je preganjala vedno, bodisi na samem, bodisi v veseli družbi.
Sočutno sem ga pogledal ter dejal:
"Izbij si vendar take reči iz glave!"
Toda zmajal je z glavo ter rekel žalostno:
''Ne morem, moje slutne so o-pravičene F
"Bedi pameten,' zdrav si ko ri_
ki, k> do tvojega groba je še —"
V tem trenotku se je prav pod nama v rumenem žitu oglasila prepelica.
'Dvakrat se je razločno začul njen "pet pedi", "pet pedi".
Strepetal je po vsem telesu, položil m j roko na ra«i0 ter vora-šial:
"Alj si cul?"
Njegov glas je bil votel in sko-ro hripav.
''Ali si'cul?" .je ponovil drugič, ko sem povesil oči. Po vseh mojih udih je zašumelo, in v grlu me je začelo nekaj dušiti-Toda izpregovoriti nisem mogel niti besedice.
On pa je dejal:
"Do mojeiga groba —- pet pedi!"
* * *
Štiri leta pozneje sem ga obiskal v Ljubljani. Bilo ga je samo še kost in koža. Takoj sem se spomnil 0Tiega popldneva v Pcs-tojni. Skupaj sva prebila nekoliko ur, a jiw sem bil prepričan, da je tu vsa pomoč zastonj. Tudi sam-je bil o-tem gotov, a delal je še vedno,-delal do zadnjega. Njegova oporoka se končuje z devizo: Bog in narod!
"V prihodnjem ''Zvonu" beri mojo pesem", mi je dejal pri slovesu, "ter se včasi spomni mene!"
Hudo mi je bilo, ko sem mu stisnil vel0 desnico zadnjič — zadnjič.
Ko mi je došla prihodnja številka "Zvonova", sem pa čital v njej "Balado o prepelici" in... jokal s^m kakor otrik.
raktorji v ječi!
Štirje kiropra-ktorji, med njimi tudi naš rojak Albert Ivnik D. C-, kateri ima svoj urad na 5506 St. Clair Ave se nahajajo v Warrensville prisilni delavnici. Sodnik Dernj -e.v je 25 p. m. obsodil vsacega na $25.00 globe vsled pr-akticira-nja brez dovoljen j-a od State Medical Board a. Obtoženci so se izrekli nekrivim na podlagi dejstva, da njih metoda zdravljenji ne vsebuje me-dicinov niti operacije, da se postava spremeni v dosego SVOJEGA Examine boarda do katerega so upravičeni.
Začasno poslovanje v uradu, zgoraj omenjenega rojaka je prevzel nje-gcv brat Joseph D. Ivnik D. C. Chiropractor, ter u-r duje cd 10. do 12 dop. in 2. do 8 zvečer.
IZ VEŽE AN A C,TREŽA.IKA DO-BI DELO TAKOJ. VPRAŠATI JE NA 632. EAST 152nd STREET.	(34)
OPREMLJENA SOBA SE ODDA ZA ENEGA FANTA NA 1134 EAST 63 STREET.
(31)
ODDA SE. V NAJEM moderno stanovanje s 4. sobami za družino z enim otrokom. Uigodna prilika za novopsročence. Naslov se poizve v našem uradu.
(33)
LOT NAPRODAJ na najboljšem trgovskem prostoru; vreden dvakrat toliko, k:t se vpraša zanj. 15307 Waterloo Road.
NAPRODAJ. Trgovina z mednim blagom in obutvijo, ali vsaka posebej, se proda alj zamenja za hišo. 15307 Waterloo Rd., CoHinwotd, Ohio, (x)
Zabavno Veselico
v s. N. DOMU
m sicer na
Dr. Sv. Lvsl
DELI* 11 FEB
zadnjo »redpustno sbboto zvečer to je
--ko bj kaj "ustvaril" za "Zvon!"
Zadnja predstava klubu "Te je presplošino i Tako se lah "Lipa," "Rodoljub iz Ameri- ko ugane!" ke". je prav dobro izpadla "Dobro, torej kaj natančnej-v vseh oziri.h, vsaj vsa do- šega! Počakaj..." rnnevania kažejo tako. Vde-ležba je bila tako mnogobro- i jna, kot še nobenkrat preje j pri sličnih prireditvah. S tem so igralci in igralke dobili zadoščenje za svoj trud in pogum za urohodnjo predstavo, ki se bo vprizori-la 8. aprila, in se torej vsa slovenska društva prosi, da ne prirejajo na imenovani dan svojih prireditev. Klub "Lipa" se tem potom iskreno zahvaljuje vsem za naklonjenost do sedaj in še *v bodoče. Klub je kupil zopet dve nadaljni delnice S. N. Doma, ker se zaveda, da se mu bo mogoče, razvijati v kulturnem oziru do večje po polnosti le pod našim lastnim narodnom krovom.
Prihodnjo soboto, 10. feb-
Don't Fuss With j Mustard Plasters
Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister.
Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, congestion, rheumatism, sprains, sore muscles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists—35c and 65c jars and tubes-hospital size $3.
JSetter that} a mustard plaster
Sever-Krašovic (Grdinovi) dvorani
Slavno slovansko občinstvo je prav uljudno vabljeno, da se vdeleži. te naše zabave vseh zabav, ki je obenem zadnja pred postom ali ravno na pustno nedeljo. Občinstvo b0 imelo obilo zabave in humorja. Kuhale bodo najboljše kuharice, kelnarile najlepše kelnarice! Naji?vrstnejši godci pa bodo skrbeli za valčke in po-skočmice Bogate dobitke b0 nudil srečelov. Vršile se bodo še razne drup:e zanimivosti! Torej na noge m; pustno nedeljo. Nikomur r.e bo žal. kdor bo navzoč Začetek točno 7.30 zvečer K obilni vdeležbi prijazno vabijo
SLOVENSKI LOVCI
i i
i
SQ
f I

ut .L AS A J TE ENAKOPRAVNOST1'
»J. S. Widgoj
SLOVENSKI FOTOGRAF
'489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOl)
*
Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja.
VSE DELO JE GARANTIRAN 01
Ker gre predpnstni . čas h končuj naj pridejo ,na-to prireditev vsi tisti, ki se, ho če jo resnično zabavati. Ne bo jim žal! To bo v resnici izvrstna nabava ter vsak-pošten in vesel rojak je do. brodc.šel.
Možje, vi pripeljite seb:j vaše boljše polovice ali ženice — fantje pa deklice, da se bodo tudi one zabavale proti koncu tega veselega časa. V pojtu bo čas, kislo se držat, danes pa ni.
V resnici uro ta zabava izvrstna. Preskrbljeno bo za vse. Izžrebana bo tudi električna svetilka, in se prosi vse one, ki imajo še srečke, da jih izreče odboru pred deseto uro zvečer. Kasneje bo prepozno.
K obilni vdeležbi vabi
Veselični odbor.
00 YOU KNOW WHY---Relatives Make You fesi Like An Atom Sometimes t
arawn for His papsr By fisber
LEPA PRILIKA za Slovenca, Vi želi kupita domačijo. Hiša hlev in 11 lotov skupaj. Preda, se ■prav po nizki ceni. Nahaja se v Euclid Village. Natančnost: se poizve pri John Medved, 783 Bliss Road.	<C6)
Harmonike
Ako želite imeti resvlobro in trpežno slovensko, nemško ali kromatično harmoniko. obrnite se na -znano tvrilko za pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonike vseli vrst imam tudi v xsilpg-i in sem sedaj edini zastopnik teh Pišite - po cen'k.
Se vam nljudno priporočam.
ANTON MERVAR
0821 ST. CLAIR AVE., Cleveland, O.
JAVNE RAZPRODAJE.
Kupili smo 122,000 parov a-meriških armadnih čevljev Mum-son izdelka, mer od do 12, ki so bili zadnji preostanek enega, izmed največjih vladnih kontrek Jorjev za čevlje.
Ta čevelj je jamčen, da je iz 100 odstotnega usnja, temno rujave barve s prišitim jezikom, da ne more vapje blato ne voda. Aktualna vrednost tega čevlja- je $6.00. Toda ker smo jih kupili toliko Skupaj, jih nudimo javnosti lahko po $2.95.
Pošljite pravilno mero. Plačaj-? te poštarju, ko vam jih odda ali pa pošljite denarno nakaznico. A-ko čevlji niso^ taki, .kot pravimo, vam bomo radevolje vrnili denar nemudoma na zahtevo. ^J NATIONAL BAY STATE SIIOE
COMPANY 296 Broadway, New York, N. Y-
Slovenski Sokol
Starosta: J. Pollock; podst M. Lukner; tajnik: Janko N. Rogelj, 1181 Ev' 60 St., nadz. odb.: Fr. Belaj, J. Močnik, C. Kunstelj | Načel. M. Živkovič; učitelj mladine: Fr. Kraševec. Seja vsak1 drugi petek v mesecu, v S. N. P-
Avtomobil naprodaj Peerless Z^' prt i.avtomolbil za 7 oseb, Pr praven za krste, poroke druge enake slučaje. Preda '3e za $800 ali pa se vzaone v meno tudi manjši avtomo Zg-lasite se na 439 E. 156 Sji , ali pa na 16000 Waterloo ^ (34)
OPREMA ZA GOSTILNO, j W in vse kar spada v gostiln0
se proda. Vse je še v dobre"1 stanju, Zglasite se na 1591® Whitcomb Rd.	(3<5)
JOS. FISCHER Prodajalec tolstih prašičev krmljenih s koruzo za družine.
Vzemite Corlett-Randall omnibus v North Solon, 0.» ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Chagrin Falls 284-G.
Izšla je izvirna slovenska poveš'.
"IZ ZA PEŠK K GLOBELI".
Spisal Zvonko Novak CENA KNJIGI JE $1.50.
Naročati jo je na naslov:
Zvonko Novak
2247 So. Central Park Avenue, Chicago, 111.
Izredno poceni
• HiŠa za 2 družini, 8 sob/ 2 pališča: lot 40x140 blizu E. Str. Cena $5.000.00; lot ali m^' gage se vzame kot delno vplači'0'
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd.
EDDY 7841
WOOD STO'*
HIŠE V COLLINWOODIT.
10 sob, 0 „
h
6 „
konališče, cena
$6,500 4,400 4,300 3,300
5 „ „	„ 4.000
5 „ .,	4,200
Imamo več farm za zamenjati za vaša posestva.
€osr avvood Realty Co
ir.8i3 WATF1U 0O RD. J. KRALL & D. STAKICH.
Imamo tudi več trgovin naprodaj. MMMHSaVfAIIQlIKHHQHflUM
RAVNOKAR PREJELI!
Slovenske plošče iz staral
kraja. Zberite si jih,
je zaloga pt>P°, na. Imamo tuf1 ^Igrafonole 1,1 piano le.
ST CLAIR Jj: WELRY ANI' MUSIC CO.
Uiilavfl* na
pri l»i uri «n •I« na pr«-»•in wroilnru
popreje:
Wm Sitter C0'
6404 st: ci»lr
Avenue.
Velika! ur, zlatnime 1 sr&brnine. M Randii 710-\V; Mm* Princ. 1958-vy'