£e!oi’slca
'Pravica
Glasila Mrščunsltegu tl&lovne&ci ljudstvu
Uhaja vsak četrtek pop.; v slučaja praznika 4en poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii-c. — Nefrankirana pisma a« ne sprejemaj«
II
Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4'—, ca četrt leta Din 10'—, ca pol leta Din 20"—; za inozemstvo Din 7"— (mesečno) — Oglasi: po dogovora
II
Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav* Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.909
Sveionočna skrivnost
Božični prazniki so naj prisrčne j ši dnevi d letu. Dočim je velikii noč, praznik Kristusovega vstajenja, najveličastnejši praznik, spomin zmage nad smrtjo, je sveta noč praznik ljubezni polne poezije in najglobljih srčnih občutkov. Vse se je veseli, stari in mladi, revni in bogati, kdor le more gre k polnočnici, da sliši večno lepo »Sveta noč, blažena noč«, ki je last vseli, narodov.
Žalibog nam je vsakoletno božično praznovanje poslalo le prava skrivnost. Le preohlapno praznujemo ta veliki praznik v letu.
I.e za kratek čas se ob tem velikem dogodku ustavimo in ločimo od ostalega sveta. Po hitro minulih praznikih se zopet zaviti jo industrijska kolesa in že potegnejo tudi nas
o	staro vrveti je življenja. Pozabili smo na to, kar smo še pred par dnevi premišljali in v svoji notranjosti doživljali.
la vendar bi nam morala sveta noč vtisniti v srce neizbrisen spomin svoje veličine. presunili bi nam morala našo notranjost tako, da bi nam njeni vtisi sledili še dolgo v praktičnem življenju. V življenju bi morali vsemu svetu kazati, da se Kiistus ni zastonj rodil, ni trpel in ni doprinesel zastonj največjo žrtev za odrešenje nas vseh.
Vse to je samo zato, ker je naše božično praznovanje le preveč zunanje in premalo v naši notranjosti. Kakor bi se bali pogledati v globočino svelonočne skrivnosti, v n jen pravi pomen za človeštvo.
»Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje/« kako malo je dandanes v človeštvu tega blagodejnega angelskega oznanila svete noči. Mir vesli, mir srca, kje nuj ga išče-mo? Ali v bogatih družinah, kjer jim je notranji mir vzel pohlep po uživanju, lagodju m po neprestanem pridobivanju zemeljskih dobrin? Nikdar ni njihovo srce zadovoljno, vedno si želi več in več. Ali naj iščemo svetonocni mir v proletarskih družinah, ki jim skrb za najnujnejše potrebščine vsaj skromnega življenja razjeda srce in se dan za dnem skoraj s poslednjimi življenjskimi silami borijo za skorjico kruha za se in za svoje številne družine? Oče številne dilizine nima niti ene ure v življenju mirne, ker kljub žrtvovanju ne more dati svojim ljubečim otrokom lega, kar bi rad.
Hudobni duh, ki o neugnanem pohlepu po zemeljskih dobrinah kraljuje nad človeškimi srci, je angelsko svetonočno oznani-
lo	iztrgal iz človeških src in zasejal nemir v dušah bogatinov, po njih pa tudi skrb in težke dneve o srcih tistih, ki so najbližji božjemu Detetu in ubogim svetonočnim pa-
stirjem, katerim je bilo odrešenje naj prvo razodeto.
Tudi današnji čas bodo svetonočno skrivnost naj prvo razumeli tisti, ki si s težkim delom služijo svoj vsakdanji kruh. I i, ki se borijo zgolj za najosnovnejše človeške pravice, so tej skrivnosti najbližji, kajti njih srca še ni premagal mamon, ki se boji vsake resnice in pravice. Današnji delavni človek, ki se preživlja zgolj z delom svojih rok, hrepeni po pravici. On čuti v svojem srcu kako mu je moderni kapitalizem pomandral njegovo človeško dostojanstvo in čast, kako kraljuje nad njim trda in brezsrčna pest modernega kapitalističnega sistema ljudi, ki so popolni sužnji mamona.
Kakor pride težko kamela skozi uho šivanke, prav tako bo težko doumel božično skrivnost današnji kapitalistični svet. V kolikor se bo ta še vedno prišteval h katoličanom, toliko bo še praznoval božične praznike, toda to praznovanje ne bo praznovanje v njegovi notranjosti, ker je le preveč v oblasti mamona.
V	čem je odrešenje Kristusovo? V zmagi nad pohlepom, nad materializmom, v zmagi tudi nad duhom sedanje človeške družbe. Kadar bo strl kapitalizem, pretrgane verige mumona-hudiča, ki oklepajo človeški rod, takrat bo zopet kraljeval Kristus, njegov mir. Takrat bo človeški rod doumel svelo-nočno skrivnost in šele takrat bo — srečen.
Kristus — odrešenje, resnica, pravica.
Hudič, mamon — pohlep, krivica.
Dvema gospodoma se ne more služili, ali enemu ali drugemu, srednje poti ni. kdor to doume, mu odločitev ne bo težka. Delavstvo bo med tema dvema kraljema znalo ločiti in bo šlo dosledno svojo pol, ne glede na tiste, ki le ločitve docela ne doumejo. Delavstvo se bo borilo proti krivici — kapitalizmu, za zmago pravice, za zmago kristusa, za zmago svelonočne skrivnosti v človeških srcih.	S.
Z. V.
Delavski advent
Delavstvo stoji sredi borbe — delavstvo pričakuje razodetja Resnice in Pravice. I)ol-ira je že ta doba pričakovanja za delavstvo, zlasti del a vec-str ok ovni čar čuti in doživlja to dolgost. Leta in leta. da cela desetletja se že bori v svesti si, da je na njegovi strani resnica in pravica in vendar-------da vendar
čuti, kako se šopirita laž in krivica; z ljubeznijo se bori, a največkrat žanje prezir in Sovraštvo. Kako grenka je ta zavest in koliko dobrih strokovničarjev je to že potrlo, da so popustili organizacijo in se predali vetrovom... bo že kako... trs, ki ga veter maje... Dolga je doba pričakovanja in trda je ta doba. česar se mora zavedati vsak stro-kovničar. Morda naša generacija no bo doživela dneva, ki bi ji pel: »Oznanjam Vam veliko veselje... Mir ljudem... Zmagala je Resnica in pravica... Rojen je Odrešenik...« A delavska organizacija naj bo sklenjena veriga, ki vodi potomce do dneva odrešenja. Razumeti moramo mi vsi besedo sv. Janeza Ev., ko je napisal, da je luč prišla na svet, a da jo njeni niso sprejeli, ker so bolj ljubili temo, laž in krivico. Ne pojdimo za teini, ampak oklenimo se Luči, Resnice in Pravice.
Mi vemo, da jo v dobi pričakovanja nastopalo mnogo učenikov in prerokov, a samo eden je bil pravi — Janez Krstnik, ki se je izšolal v molitvi in v trdi puščavski šoli zatajevanja in borbe z elementi.
Mi pa tudi vemo, da se nudijo v pričakovanju izhoda iz težke socialne in gospodarske krize mnogi voditelji in učeniki, a samo eden je pravi, delavec-strokovničar, ki se je izšolal v težki borbi za vsakdanji kruh in svoje pfravice in ki veruje v večno Resnico, Pravico in Ljubezen, ki bo prej ali slej zasvetila tudi delavstvu.
Svetonocni mir in blagoslovljene božične praznike
želi vsem odbornikom, članom, članicam, zaupnikom in prijateljem
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze
Viničarski vestnih
Vesele božične praznike
i	sem članom, borcem in prijateljem
■/.eh	v	.
A u c e I s / o o
Stalno novi uspehi.
Korak za korakom si pridobivamo vedno več svojih zakonitih pravic. Kaj vse hi se danes že z viničarji, počenjalo, da ne bi imeli v zaslombo strokovne organizacije. To strokovno organizacijo pa vzdržujemo samo mi organizirani viničarji in nihče drugi. Mi smo torej tisti, ki držimo kvišku tako rekoč dežnik, pod katerega pribeže mnogi neorgani-ziranci, ko jim teče voda v grlo. Kam! hi šli vsi ti mnogi obupanci, ko pa so vrata pravice za viničarja pri vseh drugih tako trdno zaprta? Strokovna zveza viničarjev vrši po svojih voditeljih in zaupnikih naravnost herojsko delo za takšen družabni red, v ka-te-
Rudarji
Vse člane strokovne skupine vabimo, da se v nedeljo, 23. decembra sigurno udeleže sestanka, ki se ho vršil ob 9 dopoldne. Sestanek je zelo važen, zato pridite vsi! Poročal bo tov. Ustar o seji načelstva JSZ in splošnem stanju organizacije. Tovariši, bližajo se tudi volitve v bratovsko skladnico, zato je potrebno, da se tudi o tem pogovorimo. Ker novi pravilnik predvideva proporčni sistem, se bo lahko volitev udeležila vsaka organizacija. Zato je potrebno, da že sedaj na to mislimo in se pravočasno pripravimo na volitve, čas je, da že enkrat tudi kdo drugi pride v to važno del. ustanovo.
V	vednost našemu članstvu. Odbor je sklenil, da za novoletno^ številko »Delavske Pravice« nabere čim več voščil. Naše geslo naj bo: svoji k svojim, kar bi se morali učiti pri naših nasprotnikih. Zato naj velja tudi za nas, da podpiramo samo tiste, ki podpirajo tudi nas. Tz novoletne številke bo to razvidno vsakomur, in samo od naše^ doslednosti je potem odvisno, če smo kot člani na svojem, mestu. V drugem slučaju nam lahko naši obrtniki tudi obrnejo hrbet. Zavedajo naj se pa tudi tega, da so odvisni predvsem od našega delavca. Le če bo delavec vedno delal in temu primerno zaslužil, bosta eden z drugim lahko živela v zadovoljnosti.
Za božične praznike in novo leto vsem, predvsem našemu članstvu in prijateljem našega pokreta, srečno in veselo novo leto.
Odbor skupine rudarjev JSZ v Zagorju.
Zdraviliški delavci
Slatina Kadenci. Pred kratkim se je vršil sestanek članov naše skupine. Udeležba je bila polnoštevilna. O raznih posredovanjih, ki so se izvršila pri zdraviliškem podjetju, je poročal strokovni tajnik JSZ toy. Rozman Peter. Izneseme so bile številne pritožbe članov, ki v času bolezni niso prejeli hranarine. Podjetje sploh še ni izpolnilo dane obljube, da se izplača odtegnjen zaslužek nekaterim delavcem. Na tem zborovanju se je tudi obravnavalo o predstoječili volitvah obratnih zaupnikov. Delavstvo se je izreklo za redne volitve, izvolil se je za vrelec Bora-čevo poseben volivni odbor, kakor tudi za vrelec Slatina Radenci. Za vsak obrat so bili predloženi tudi že kandidati obratnih zaupnikov. Počasi in postopoma naša delavska sloga po strokovni organizaciji doprinaša vse, kar že davno spada v korist delavstva v tem podjetju. Škoda le, da se nismo poprej organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi ter smo se rajši lovili od časa do časa okoli marksističnih hecarjev, ki so navadno pobrali samo naše glasove sebi v korist, za nas pa se pozneje niso več zmenili. Nič drugače se ni z nami godilo, ko so razni ravnatelji in gospodje iz pisarn diktirali svojo idejo. Kadar se podjetje vmešava v naše de-
rem se bodo upoštevale vsaj zakonite pravice delovnega človeka. Kriza in težki časi so prevečkrat sama maska prave hinavščine in špekulacija z delovnim ljudstvom,.
Zadnji čas smo spet priborili sledeče bitke: na viničarski komisiji v Zg. Polskavi se je razsodilo po odločnem prizadevanju viničarjevega zastopnika, da se viničarju tov. Leskovarju služba, ne sme odpovedati. V Košakih je dobil viničar tov. Dokl takoj izplačanih 373 Din. Na razpravi v Radencih se je razsodilo, da mora tov. Lukovnjak Ana dobiti izplačanih 66f> Din in da se ji ni treba izseliti. Tov. Kovačiču Ivanu mora vinogradnik plačati 2.242 Din. Vinogradnica Kodo-litsch Lidija pa mora plačati tov. Vaupotiču Francu, viničarju in predsedniku kapelske skupine 1983 Din, viničarki tov. Novak Ani pa 1200 Din. Razsodilo se je, da uprava salezijanskega zavoda v Veržeju ne more še za eno viničarsko leto siliti viničarja tov. Sluga Franca, da se izseli. Odpoved ni bila podana v zakonitem času, pogodba pa ni v skladu z določbami uredbe o viničarskem redu. — Viničarji vseh goric, spreglejte!
lavske pravice, tedaj vidimo, da ima to vmešavanje svoj protidelavski namen. Zdaj je vsemu temu odklenkalo. Tovariši in tovarišice! Življenje je večna borba, osobito življenje delavca. Zato stojmo združeni budno na straži v strokovni organizaciji. Samo v tem je naša moč in zmaga!
Kleparji
Ljubljana. V soboto, dne 8. dec. 1931 se je vršil sestanek naše skupine. Kakor vsak, je tudi ta pokazal, da se tovariši zavedajo pomena strokovne organizacije, in s tem skupnosti, brez katere ni mogoče doseči cilja za katerim stremimo.
Tov. tajnik Rozman nam je v jedrnatih besedah orisal pomen in delo strokovne or-, ganižacije. Navajal je najvažnejše točke, kako rešiti to veliko brezposelnost v naši stroki. Nato je sledil referat skupinskega tajnika tov. Luknerja, ki je navajal pomen našega glasila »Delavske Pravice«, in druga pereča vprašanja, za obstoj in napredek naše skupine. Pri debati_ se .je obravnavala zadeva glede plačevanja članarine. Člani naj se- zavedajo svojih dolžnosti, ker le s tem, ako člani v polni meri vršijo svoje dolžnosti, bo skupina uspevala.
Lesno delavstvo
Ilimske Toplice. Delo našega odbora beleži precejšnje uspehe. Vsi odborniki »o na delu za dobrobit delavstva, samo posamezni člani in članice imajo prav malo zanimanja za delo organizacije. Opetovano se vam je že govorilo na raznih sestankih, da smo organizacija mi sami, zato je dolžnost vsakega člana, da deluje in pomaga odboru vsak po svojih močeh. Tovariši in tovarišice: zapomnite si enkrat, da je v skupnem delu moč, ker danes posameznik nič ne pomeni. Vzemite si za zgled bližnje delavstvo v gozdu. Dela od zore do mraka za bore paro, in si ne zna pomagati. Ker je nezavedno in vsled bojazni pred preddelavci ne vstopijo v naše vrste. V naši sredi so tudi taki, ki ne zaupajo delavski organizaciji. Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da take pouči in pridobi. Skupina mora biti kot ena družina in vsak posameznik mora biti borec za pravice vseh, ne samo zase. Vsi za enega, eden za vse, mora biti naše geslo. Zato vsi na delo, da vzgojimo prave borce.
Delavsko zadružništvo
Iz Škofje Loke. Zaradi okrepitve in osamosvojitve v gospodarskem oziru se je na lastno pobudo skupina obl. delavcev v Skoi-ji Loki odločila, da v zadružnem smislu osnuje lastno, izrazito delavsko ustanovo: »Delavsko zadrugo«. Cilj te zadruge^ bi bil predvsem v tem, da omogoči zadružnikom čim najcenejši nakup najpotrebnejših življenjskih potrebščin. V ta namen se bo zbra-
la poljubna množina članov zadružnikov, in to lahko iz vseh delavskih strok v škofjeloškem okraju. Zadružniki hi z lastnimi prispevki zbirali potrebna sredstva v »Zadružni fond« in v doglednem času bi se iz skromnih prispevkov dvignila naša lastna ustanova, ki bi v vseh ozirih odgovarjala socialnim in gospodarskim interesom zadružnikov. ■
V	dosego tega cilja se bo izvolil tkzv. j »zadružni odbor«, ki bo imel nalogo takoj sestaviti način zbiranja prispevkov. Delež naj bi bil za enkrat 10 Din in vsakomesečni prispevek tudi 10 Din. Kdor pa želi, ima pa lahko 2 ali več deležev. Vsakomesečni pri- j spevki naj bi se nalagali v hranilnico pod j pogojem, da se lahko vsak čas dvignejo. — j Pravila, ki bi jih sestavil »zadružni odbor«, I bi vsebovala namen in način pobiranja^ vi- j šino deležev, imena odbornikov in namestnikov, pogoji za morebitno izstopitev in sl.
Celotna zadružna pravila bi se pa šele tedaj sestavila, ko bi bil nabran zadosti močan fond, ker se v naprej ne ve, kaj bo odgovarjalo tedanjim zakonom in razmeram. Na delo tovariši!
Volitve delavskih zaupnikov
Mnogi še danes ne vedo, kolikega pomena so izvoljeni obratni zaupniki za delavstvo tako v obratu takor tudi zunaj obrata. Vsled tega med delavstvom mnogih obratov ni pravega razumevanja za izvedbo volitev. Zakonodavec je z uredbo predpisal, kako se naj volijo delavski obratni zaupniki in je istočasno izdal uredbo, s katero nalaga izvoljenim zaupnikom pravice in dolžnosti v svojem delovanju za zaščito socialno-gospo-darskih in kulturnih interesov delavstva. Glavne naloge, ki jih imajo obratni zaupniki v svoji funkciji po pravilniku o delovanju delavskih in nameščenakih zaupnikov so:
a) delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih, ki so navedena v § 1. Zakona o zaščiti delavcev;
_ b) vplivajo na vzdrževanje dobrih orlnoša je v med delavci in njih delodajalci;
c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih delovnih pogodb med delavci in delodajalci;
č) skrbe, da se delodajalci in delavci strogo drže teh kolektivnih in individualnih delovnih pogodb;
d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega, razmerja, zlasti pa onih, ki se tičejo dnevnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori izlepa; kjer se jim to ne bi posrečilo in kjer bi zaradi tega pretila stavka,^ morajo zahtevati zaupniki posredovanje državnih oblaste v;
e) posredujejo pri določanju akordnih tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami oh sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajelcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela;
f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisuje zakonodaja. in administrativna oblast za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavorovanja ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev;	.
g) stremijo za tem, da se vzdrzuje v podjetjih red in disciplina;
h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo izlepa;
i) sodelujejo po mložnosti pri upravi raznih delavskih humanitarnih naprav (zadrug raznih vrst, raznih društev za medsebojno podpiranje itd.), in sicer po navodilih ministrstva, za, socialno politiko;
j) vročajo delodajalcem vloge za zbolj-šavo organizacije dela v podjetjih.
Iz gornjega je razvidno, da so ohratni zaupniki izredno važnega, pomena za delavstvo. Delavstvo naj se tega zaveda v polni meri in naj skrbi, da si v vseli obratih izvoli svoje zakonite obratne zaupnike.
V delavsko zbornico solidno gospodarstvo
Ministrstvo za socialno politiko je potrdilo proračun Delavske zbornice za koledarsko leto 1935 s pripombo in nalogom, da Upravni odbor zbornice proračun zmanjša, za 105.000 Din, in to predvsem na postavkah za osebne izdatke, o čemer mora najkasneje v 3 mesecih podati ministrstvu kot nadzorni oblasti svoje poročilo. — S tem aktom je Delavska zbornica prisiljena, začeti v svojem gospodarstvu neljubo varčevanje, neljubo Jato, ker je proračun za 105.000 Din zmanjšan. Predlogi JSZ, ki smo jih v svojem listu Svoj čas že obrazložili, niso stremeli za tem, da bi se 2 mili j. proračun zbornice zmanjšal, pač pa za lem, da se zmanjšajo nekateri nepotrebni izdatki zbornice v korist postavkam socialno političnega, značaja. Pri plavo-rdeči koaliciji smo naleteli na gluha ušesa. Sele, ko je ministrstvo jasno povedalo, da so osebni izdatki zbornice previsoki, je ta koalicija prisiljena, izdatke na osebnih postavkah zmanjšati in to celo na ta način, da se zmanjša proračun sam. Da je koalicija Upoštevala predloge JSZ, bi morda. do> tega ne bilo prišlo, ker bi bilo ministrstvo uvidelo, da uprava zbornice troši denar za splošno koristne namene.
Uprava zbornice je izdelala poseben Predlog za zmanjšanje proračuna za 105.000 Din. O tem predlogu je preteklega četrtka razpravljal finančni odsek zbornice pod predsedstvom tov. .žužka. Prišel ni do nobenih končnih zaključkov. Predlog1 se je odstopil posameznim klubom, da napram njemu Zavzamejo svoje stališče. Končno veljavno pa bo sklepal o zmanjšanju proračuna upravni odbor zbornice na svoji seji dne 20. decembra 1934.
Posebna eksekutiva JSZ in kluba kršč. soc. v zbornici je na svoji seji dne 15. decembra sklenila, da vzdržuje vse prejšnje predloge JSZ in da bo na seji upravnega odbora Predlagala zmanjšanje proračuna na slede-črh postavkah:
1. Dopisništvo Celje.............
2. Upravitelj hiše v Ljubljani .
3. Honorar blagajniku zbornice
4. Mesto novega knjigovodje .
5. Davki in social, zavarovanja G. Prihranek na plači enega^
uradnika vsled vojaške službe
7. Sejnine upravnemu odboru .
8. Podpora jav. kuhinji v Celju
9. Kurjava.......................
10. Kongresi, enkete.............
11. Knjižnica v Ljubljani in Mariboru ..........................
Din 6.000 Din 6.000 Din 8.400 Din 43.680 Din 5.000
Din 6.000 Din 10.000 Din 5.000 Din 8.000 Din 5.000
Din 20.000
Skupaj
. Din 120.080
S tem bi se proračun zmanjšal za 15.080 Din več, kakor zahteva ministrstvo za socialno politiko. Vendar bi se za to vsoto povečala postavka za proračunsko rezervo in bi služila v to, da bi se iz nje krili morebitni preizdatki na tistih postavkah, na katerih bi bile morda prekoračbe proračuna neizbežne.
Da na kratko ponovimo, zakaj JSZ predlaga. baš črtanje navedenih postavk: dopisništvo v Celju je nepotrebno in bi ta posel lahko prevzele za svoje člane, _ posamezne strokovne organizacije, ^ ki imajo lokale v hiši zbornice. Upravo hiše v Ljubljani mora prevzeti splošna uprava zbornice, ker vodi že itak knjigovodstvo in je izdatek nepotreben. Blagajno zbornice naj prevzame ena od zborniških uradnic. Kuhinja v Celju se mora nositi sama, ker ji je zbornica svoj čas nakupila celokupen inventar ter jo je do sedaj tudi stalno podpirala. Ako se pri teh predpogojih ne more vzdržavati, je dozorela, da se odpravi. Mesto novega knjig-ovodje ni ozadju nekdo, ki je imel velik interes na naredbami.
Knjižnica v Ljubljani in Mariboru, kurjava, kongresi in enkete se strinjajo s predlogom uprave zbornice. Ako pregledamo predlog JSZ natančno, bi ta predlog zmanj-
Nova naredba
o odpiranju in zapiranju trg. in obrtnih obratov razveljavljena
Banska uprava sporoča, da se naredba •o odpiranju in zapiranju trgov, in obrtnih obratov, katera naj bi stopila v veljavo dne 13. decembra, razveljavlja. Vsled tega ostane še nadalje v veljavi naredba od 16. maja 1930. Najbolj so pri tem prizadeti pekovski in brivski pomočniki.
Kakšni razlogi so pri tem vodili Bansko upravo, ni znano. Po vsej verjetnosti je v
ozadju nekkdo, ki je imel velik interes na tem, da se nova naredba ne uveljavi. Spričo krize, katera je ravno v krogih malih obrtnikov najhujša. in vsled katere je tudi velika konkurenca, je nujno potrebno, da se delavstvo zaščiti pred izkoriščanjem s primernimi naredbami.
Organizirano delavstvo se bo še nadalje borilo, da .se uveljavi primeren delovni čas in zboljšajo higijenske razmere v obratih.
t odst. izredni doprinos k ushssbenshema davku
Iv novemu državnemu proračunu za leto 1935-36 je finančni minister predlagal pooblastilni zakon po katerem bodo morali plačevati 1% doprinos k uslužbenskemu davku vsi, ki so obvezani plačevanju uslužbenskega davka. Od dolžnosti plačevanja tega \% izrednega doprinosa so izvzeti staroupokojen-ci, ki so bili upokojeni pred letom 1923, dalje orožniki, graničarji, delavci in dninarji ter hišna služinčad. V »Delavski Pravici« smo že pred časom poročali sklep upravnega sodišča v Celju, da delavci ne glede na svojo profesijo niso obvezni plačevati ta 1% doprinos k uslužbenskemu davku. Ta izredni 1% doprinos je bil uveden z državnim proračunom za leto 1934-35. Pričakovati je bilo da se bo z bodočim proračunom ta izredni do-
prinos ukinil, s posebnim ozirom na to, ker je delavstvo in nameščenstvo z davki že itak najbolj obremenjeno. Kakor pa izgleda hoče finančni minister še dalje pooblastilo za pobiranje tega izrednega 1% doprinosa, zato se ne more smatrati, da je to izreden doprinos, marveč povišanje uslužbenskega davka,
Ta doprinos se pobira od onih bruto zaslužkov, ki so podvrženi uslužbenskemu davku. Uslužbenskemu davku so pa podvrženi tisti dohodki, ki presegajo 400 Din mesečno za samca in 100 Din mesečno za vsakega nepreskrbljenega otroka. To je tako zvani davčni eksistenčni minimum, ki ni podvržen uslužbenskemu davku in se od tega ne plačuje \% doprinos.
Delavski odri - igrajte svoje igre!
Iz nujne potrebe je izšel v zadnji »Delavski Pravici« članek »Naše igre in prosvetni večeri«. Delo, ki ga je bila započela mladina na svojih akademijah v letih 1928-29, kjer so se igrali na odrih delavski govorski zbori, je docela zaostalo. Danes igrajo delavski odri podpovprečne igre meščanskih diletantskih odrov, ki nimajo z delavstvom ničesar skupnega.
»Delavska Pravica« je že pred meseci s priznanjem omenila majsko številko- mesečnika »Ljudski oder«, ki je bila posvečena »delavski igri«. »Založba ljudskih iger« v Kranju, ki ta mesečnik izdaja, je uvrstila v svoj igrski spored lepo izbiro za delavske odre primernih iger, po katerih bi morali bolj segati kakor doslej. V njeni zbirki »Ljudskih iger« je na primer izšla prelepa socialna in duhovna igra »Anima«, ki je doživela na naših delavskih odrih mfenda rekordno število predstav, ko je bila še v rokopisu (7. zv. »Ljudskih iger«, cena 15 Din za naročnike rednih izdanj, 20 Din za ostale). Po novem letu bo izšla flamska dramatizacija Henvigovega »Svetega Boštjana iz predmestja«, ki ga je pred leti izdala naša. »Krekova knjižnica«. To bo brez dvoma najboljša katoliška socialna igra, ki smo jo dozdaj imeli (izšla bo med rednimi izdanji za letnik 1934-35, v knjigarnah bo veljala 20 Din). Poleg teh knjižnih izdaj pa ima »Založba ljudskih iger« za svoje naročnike rednih izdanj rokopisno zbirko iger, ki obsega zdaj že nad 20 zvezkov temeljito izbranih prevodov. Izposojnina za vsako igro znaša 10 Din, tanti-jema za enkratno uprizoritev pa 50 Din.
Priporočamo vsem našim_ odrom, naj postanejo naročniki rednih izdanj »Založbe
ljudskih iger«. Za letnih 60 Din dobe mesečnik »Ljudski oder«, ki je postal reprezentančna revija našega ljudskega igranja, in štiri igre. Vrhu tega uživajo veliko ugodnosti (popusti pri nakupu potrebščin in izposoja-
li	ju garderobe itd.). Sam mesečnik velja letno 30 Din. Uprava vam pošlje prospekt zastonj. Za okras svoje dvorane ali sobe dobite tudi zastonj propagandni lepak (v četvero-barvnem tisku). Za vse informacije se obračajte na »Založbo ljudskih iger« v Kranju.
Nepotrebno politično izrabljanje. »Delavska politika« na široko piše o razmerah v Jugo slo v. tiskarni v Ljubljani. »Delavska politika« prav dobro ve, da so vsi lastniki tiskaren organizirani v svoji organizaciji, tako pa tudi vsi uslužbenci Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani v Savezu grafičkih rad-nika Jugoslavije. Visled tega za vse delavske odnosaje v zavodu odgovarja organizacija, v kateri so_ delavci organizirani. Za medsebojne odnošaje med vodstvom in delavstvom je merodajna kolektivna pogodba, katero v korist delavstva čuva Savez grafičkih rudnika Jugoslavije, oziroma njegova ljubljanska podružnica. Vsako politično izrabljanje od nepoklicanih strani pa utegne škodovati le delavstvu. Radi tega nima ničesar pripomniti »Delavska Pravica«, želeli bi pa to tiuli od »Delavske Politike«.
Revolucionarno gibanje v deželi je zatrla
peruanska vlada.
šal preračun na osebnih izdatkih za 85.680 Din, na materijalnih pa za 35.000 Din. Poleg tega bi se proračun na materijalnih izdatkih povečal za Din 15.080. Ako je kateri predlog podan po intencijah ministrstva za socialno politiko, potem je to predlog JSZ. Zakaj? Zmanjšal bi proračun v pretežni večini na osebnih izdatkih, ne da bi se dotaknil plač dosedanjega uradništva zbornice. Rde-ča-plava koalicija ima drugič priliko, da opusti svoje strankarsko politične težnje v delavskem zastopu in da sprejme stvarne predloge JSZ. Delavstvo hoče v zbornici solidnega vodstva in gospodarstva.
Blagoslovljene božične praznike
želi osem tov. dopisnikom, naročnikom in prijateljem
U r e d n i š I o o in u p r a o a
Delavska kutiura
Škofja Loka. Zadnja dva četrtka se je nadaljeval strokovni tečaj, katerega organizira tukajšnja skupina. Obakrat je predaval tov. dr. Jože Pokorn. Prvič nam je podal prav poljudno ter zanimivo predavanje o racionalizaciji industrije v zadnjih desetletjih. Videli smo, kaj je nam delavcem ta racionalizacija prinesla slabega. Vpeljevanje novih strojev, ki nadomeste tisoče delavnih rok, je množilo in še danes, vzporedno z napredujočo racionalizacijo, armado brezposelnih, ter jih peha v bedo in revščino. Vendar stroj ni tisti, ki je kriv brezposelnosti, saj lajša in poenostavlja težko ročno delo. Kriv je tega današnji kapitalistični družabni red, ki je postavil stroj v službo poedincev podjetnikov, ki jim naj veča dobiček, ne pa tudi v blagor delavcu.
V	drugem predavanju je tolmačil zakon o zaščiti delavstva, obrtni zakon ter pomen obratnih zaupnikov. Prav hvaležni smo tov. predavatelju za ta pouk. Delavstvo se pa tudi zaveda, da mu .je poznanje naše zakonodaje in drugih perečih delavskih vprašan;) potrebno in koristno. Želeti bi bilo, (la se tudi nadaljnjih predavanj udeležuje nase članstvo v takem številu kakor doslej, da se tako čim bolj izobrazimo, saj se s tem vzgajamo v res pravem delavskem duhu, v zavedne delavce in borce za delavske pravice prav povsod v obratih kakor tudi v javnosti.
Zagorje. Mladinska zveza J SZ v Zagorju l)o vprizorila v nedeljo, 23. decembra ob pol 7 zvečer, in na. praznik sv. Štefana ob pol 4 popoldne v Zadružnem domu dramo, delo velikega dramatika Schillerja »Viljem Tell«. Snov je vzeta iz zgodovine švicarskih bojev za svobodo v 14. stoletju. V drami »Viljem Tell« nastopa preko 40 igralcev, in je dalo mnogo truda in požrtvovalnosti g. režiserju, kakor tudi igralcem ki nastopajo. Primerna je tudi za današnji čas. Zato vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta, da pridejo pogledat in s tem! dajo priznanje našemu delu. O praznikih na svidenje v Zadružnem domu.
Razno
Novo mesto. Vse člane in članice strokovne skupine JSZ Novo mesto, obveščamo, da se bo vršil ustanovni obč. zbor naše skupi-ne v nedeljo-, dne 23. decembra ob pol 11 do-poldne v prostorih Rokodelskega doma. — Občnega zbora se udeleži tudi zastopnik JSZ iz Ljubljane. — Na občnem zboru bomo polagali temelj našemu strokovnemu delu, zato pridite vsi. Povabite na zbor tudi one delavce in delavke, ki še niso člani. Treba nam je edinosti, skupnosti in izobrazbe. Vse to pa je mogoče izvesti le potom delavske strokovne organizacije. — Pripravljalni odbor.
Potrošnja sladkorja vedno manjša. Vsled velikih sladkornih zalog bo osiješka tovarna sladkorja producirala letos samo 750 vagonov sladkorja, napram 1500 vagonov v letu 1933. Vsled tega je nad 1000 delavcev, ki bi sicer dobili delo, ostalo ibrez posla. Potrošnja sladkorja je v naši državi vedno manjša. Vzrok je v tem, ker je pri nas sladkor predrag. V tovarni stane kilogram sladkorja 2.60 Din. Davek znaša lia vsak kilogram kockastega sladkorja 8.05 Din, poleg tega pa pride še trošarina. Potrošnja sladkorja je znašala na osebo leta 1928. v Jugoslaviji 8.3 kg in je padla v letu 1932 na 5 kg v letu. V Švici trošijo na osebo 40 kg sladkorja, v Nemčiji 22 kg, v Angliji 43 kg itd.,.pri nas pa le 5 kg. Torej ogromna razlika. Cena sladkorja ipri nas ni v nobenem pravem razmerju s kupno močjo prebivalstva. Tak način gospodarstva ne vodi do zboljšanja, marveč ravno obratno do vedno večjega obubožanja širokih plasti naroda. Ako bo šlo tako dalje, kmalu tudi država ne bo pri sladkorju nič zaslužila iz popolnoma enostavnega razloga, ker se ga ne bo nič prodalo, oz. ga nihče ne bo kupoval. — Kaže, da smo v gospodarstvu zelo slabi računarji!
To in ono
Nekaj iz celjskega tajništva.
Tovariši in tovarišice! »Karitas« ima sedaj tudi v Celju svojega krajevnega zastopnika in sicer v osebi našega tovariša Franca Preloga. Ne pozabite nikoli, da se jo že marsikatera drugače bridka ura ugodilo reševala potom sklepa dobrega zavarovanja in sicer za slučaj poroke, samostojnosti, onemoglosti v starosti in smrti. Našega tovariša, kateri bo od danes naprej vsako nedeljo dopoldne od 9 do 12 uradoval tudi v tajništvu, priporočamo obenem radi tega, ker je treba pri takih sklepih gotovo zanesljivega in preivid-nega svetovalca. Končno še pripoinnimio, da je že iz enkratne malenkostne pristopnine, od 10 do 20 Din, razvidno, da »Karitas« vsakomur omogočuje ugodno zavarovanje sebe in svojcev, in naj bi ne bilo med nami tovariša aii tovarišice, kateri se ne bi hotel, oziroma hotela odzvati prijaznemu vabilu. —
Člani »Karitas«, včlanjeni v Jug. strok, zvezi.
Hrastnik. Ko je zadnja štev. »Delavske Pravice« priromala v Hrastnik, se je vse vprek vpraševalo, kdo neki je dopisnik. To pa gotovo ni važno, zato nadaljujemo' z drugim poročilom. V nedeljo je bil .sklican ustanovni občni zbor zveze rokodelskih pomočnikov, kjer so po večini včlanjeni vajenci. Sklenili so, da ne bodo vlagali pravil. Vsi so bili za to, da se nedeljski pouk ukine. Sprejeta je bila resolucija, naj odbor v tej smeri naredi potrebne korake. Sklenili so nadaljevati z nedeljskimi sestanki. K društvu je pristopilo nad 40 vajencev. — Prihodnjič kaj več._____________________________
Čitaj in širi „Del. Pravico*4!
»Delavska politika« se bavi tudi z evharističnim kongresom v Ljubljani in pravi, da, če bi bil posvečen izključno svojemu namenu, bi bil verska prireditev. Ona pa že naprej ve, da bo to le propaganda za politično akcijo klerikalizma. V korist delavstva bi bilo, da evharistični kongres ostane res verska prireditev in tla je njegov poudarek zgolj v etični poglobitvi človeštva, da s tem notranje pridobi za borbo vsega dobrega proti zlu v sedanji propadajoči človeški družbi, kar je predpogoj v borbi za človeško dostojanstvo. Zato svetujemo »Delavski politiki« naj komentarje o kongresu opusti toliko časa, da bo končan, če nima sama res interes na tem, da kongres zaplava v poji-tične vode. Mi evharistični kongres po željah in izjavah sklicateljev razumemo kot zgolj versko prireditev, kar smo že povedali v uvodniku »Delavske Pravice« z dne 1. novembra, in bomo za tako prireditev vse storili, da bo čim lepša manifestacija za vzvišeno idejo prenovljenja človeške družbe.
Ako še nisi, poslani naročnik Krekove
knjižnice!
Klobuke
ra idočo sezono v najnovejših barvah in oblikah ter razne športne in zimske čepice nudi
MIRKO BOGATAJ
LJUBLJANA, STARI TRG 14
Solidne cene.	Sprejemajo	se	popravila.
Vedno na zalogi
Galanterijsko blago:
nogavice, rokavice, damsko perilo, robci, ovratniki, kravate, toaletne potrebščine itd.
Maferijal za ročna dela:
DMC prejce, svila, garn, bombaž, kvačkanec, krpanec, volna in dr. prti, blazine, kuhinjske garniture itd.
Pletenine lastnega izdelka
v priznano lepi izdelavi, moderni fazoni m okusnih barvah v največji izberi!
Oglejte si trgovino na Roženvenskem klancu, posetite podružnico v poslopju hotela Stara Pošta, — gotovo boste postali tudi Vi stalen odjemalec tvrdke
H. OGRIZEK
KNJ1GOTISK
BAKROTISK
KLIŠARNA
1
LITOGRAFIJA
KAMENOT1SK
OFFSETTISK
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA ♦ KOPITARJEVA 6
ILUSTRACIJE IN KLIŠEJI DAJO REKLAMI SELE PRAVO LICE. - ZA REKLAMO V VI-SOKIH NAKLADAH UVA2UJTE LE OFFSETTISK, KI JE DANES N AJCENEJ SI!
Urejuje in «a uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Če^. — Izdaja za konzorcij »Delavska Pravicc«: S. Žumer.