O o Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA MAJ/JUNIJ 1995 št. 99 cena 160 SIT Pekarna FRAM Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Jasna Vesel ♦ ŠOLANJE BREZ STRESOV Delovni obisk SKD v Zahodni Dolenjski ♦ PODOBA LEPŠA OD RESNIČNOSTI Odbor občinskega sveta Kočevje ♦ V LIKOVNI SALON PERILO, KIOSKE NA PERIFERIJO Turizem ♦ O TURISTIH Z GRMADE Nove novičke ♦ DEKLICA BREZ PIŠČALKE ♦ EROTIKA NA ZIDU v Crna kronika ♦ BLAGAJNA V JEZERU Ljubo Mlakar in Matjaž Cilenšek ♦ S POTI PO AFRIKI, I. del 11 1} GET d.o.o. Vernek 3 g | I N - i ! 61 281 Kresnice W tel-fax 877-522 ^ v UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE “j .000 1........23.000 SIT -standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 ^ j pp q|y . rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% 2.000 1..........34.650 SIT • atestirane z garancijo 2.500 1..........39.800 SIT • prevzem na RIKO-tu ali dobava na dom 3 000 I 47 250 SIT * plačila v več obrokih TRGOYlflA KOYIAAR Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. PRALNI STROJ PS 904 48.600,00 PS 709 71.400,00 HLADILNIK HD 14.1 32.100,00 HLADILNA SKRINJA 200 1 44.700,00 HLADILNA OMARA 23.3 58.000,00 ŠTEDILNIK 2P+2E 69.100,00 POMIVALNI STROJ PMS 306 73.200,00 Bela tehnika na 6 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti, za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK Ob ponovni grožnji naših šolnikov s stavko (vsi se še spomnimo lanskoletne stavke ob koncu šolskega leta!) je postalo nekaj popolnoma jasno: nujno se je treba vprašati, kakšno funkcijo pravzaprav sploh opravljajo učitelji v naši družbi, na kakšni osnovi vrednotimo njihovo delo in ne nazadnje koliko cekina si zaslužijo glede na obstoječe stanje šolstva pri nas. Naši učitelji imajo nalogo učencem posredovati določeno učno snov, nikjer pa ne piše, da jo morajo tudi naučiti. Razni inštruktorji so tudi pri nas v zadnjem času za marsikoga postali nuja. Otroci so preobremenjeni z učno snovjo, ki je marsikdaj niti odrasli ne razumejo prav dobro. Znano je, da smo pravi fenomen po številu faliranih' študentov oz. tistih, ki študija nikoli ne končajo. Mar so temu krivi res zgolj in le posamezniki? Kakorkoli že, nekaj bo v našem šolstvom vsekakor treba spremeniti. Očitno pa je bolj kot njihove plače alarmantno dejstvo, da otroci - učenci v vsakem primeru potegnejo najkrajši konec. Le predstavljajte si stresnost osmošolca, ko mu prestavijo že tako osovraženi in s strahom pričakovani matematični zaključni izpit. Predstavljajte si vse tiste otroke, ki so med ocenami, ko jim je vsaka šolska ura še kako dragocena - marsikdaj je zaključena ocena navzdol lahko usodna zanje. Se učitelji, naši in vaši pedagogi, sploh zavedajo, kaj povzročajo svojim ovčicam, ki bi jim prvi morali vlivati zaupanje in jim biti za zgled? Če takšni zgledi res vlečejo, potem se v naši deželi ne obetajo kaj prijetni časi. UREDNICA VSEBINA AKTUALNO........................4-5 Najvišji predstavniki krščanske demokracije, med katerimi so bili vladni funkcionarji, so se popeljali po dolenjski deželici in jo videli takšno, kakršno smo želeli, da jo vidijo. K lepemu vtisu pa niso mogle prispevati naše ceste Prijeten izlet so spremenile v prekopicevanje v stilu avanturistične odprave po jugi črne celine, ki jo opisujemu nekaj strani naprej... Kaj vse poročamo o takšnih in podobnih odpravah, bo težko najti v kočevskih kioskih, saj bo le teh ostalo le za vzorec. NOVE NOVIČKE....................6-7 V Ribnici se je začel odprt lov na tistega, ki bo sposoben domačinom pričarati sanjski svet Hollywooda na velikem platnu, nad erotičnimi iluzijami pa se je na velikih plakatih mogože zgražati ali naslajati že danes. PRIREDITVE...................10-11 Birma in obhajilo, glasbene delavnice in pravljice, koncerti, turistična ponudba in nenazadnje mačja razstava so le del pestre dejavnosti ustanov in društev, ki skrbijo za našo duhovno rast in bogatitev. VAŠ INTERVJU..................12-13 Nad naše šolarje se proti koncu šolskega leta zgrinjajo črni oblaki, a na srečo so med njimi ljudje, ki znajo s pravim nasvetom narediti šolo znosnejšo in vedrejšo. Psihologinja Jasna ima za to delo pravo ime in pravo znanje... REPORTAŽA.....................14-15 Ribniški popotnik Ljubo vsaj enkrat letno svoje delovno sobico občinskega uradnika zamenja za širna prostranstva. Za Južno Ameriko in Tibetom je prišel letos na jug črne celine. Zanimive ljudi daleč od civilazcije in neznane divjine je osvajal skupaj s kočevskim podjetnikom Matjažem, ki si je na tak način pridobil novih moči in izkušenj za delo v često zelo podobnih gospodarskih razmerah. Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo .861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-41068 tTT'v Delovni obisk SKD v v PODOBA LEPŠA OD RESNIČNOSTI? V soboto, 20. maja, je Zahodno Dolenjsko obiskala številčno in kadrovsko najmočnejša delegacija krščansko demokratske stranke. Delovni obisk je organiziral poslanec v državnem zboru Benjamin Henigman, v spremstvu predsednika stranke Lojzeta Peterleta pa so bili še strankarski funkcionarji, poslanci SKD in državni sekretarji nekaterih ministrstev. S kombiji so se razpeljali do občinskih središč občin Ribnica, Loški Potok in Osilnica in se srečali s tukajšnjimi predstavniki občin, ogledali so si Inles in se zaustavili tudi v Gotenici. Obisk je sovpadal s prizadevanjem, da bi Ribnica kot geografsko središče v slovenskih merilih razvojno šibkejše razvitega področja med Barjem in Kolpo dobila sedež republiškega sklada za regionalni razvoj, to pa je bilo v kratkem času že tretje srečanje z vodilnimi krščansko-demokratskimi državnimi in strankarskimi predstavniki. V Ribnici jih je novo vodstvo občine seznanilo z gospodarsko situacijo, ki jo označuje preko 1.200 brezposelnih in le nekaj gospodarsko vitalnejših podjetij. V razsulu je tudi večina regionalnih in magistralnih cest, za lokalne ceste pa je občina v preteklosti na srečo dobro poskrbela. Gospodarsko vitalnejši je obrtno-industrijski kompleks na območju bivših kasarn, podjetja pa kljub brezposelnosti le težko dobijo potrebne delavce, kar so nekateri razpravljalni pripisali nestimulativni socialani politiki države, drugi pa nezdravim medsebojnim odnosom v teh podjetjih, ki nezaposlene odvračajo od rednega delavnega razmerja in se zato zatekajo k sivi ekonomiji. Gostje so si bili enotni, da pred volitvami na slovenskem ni stranke, ki bi tvegala restriktivnejšo politiko na področju socilanih pravic in davčne zakonodaje. Na področju zdravstva so že blizu dogovoru, da bo država z dodatnimi sredstvi zagotovila ohranitev dosežene oskrbe v zdravstvenih domovih na podeželju. Ribniški svetniki in župan so gostom zatrdili, da reševanju konkretnih problemov občine dajejo prednost pred prestižnimi strankarskimi boji, odgovorno delo sveta pa jamči tudi njihova visoka izobrazbena struktura. Župan in tajnica sta na čelu občinske uprave še premalo časa, da bi se pokazala kakšna trenja s svetom zaradi pomanjkljive zakonodaje o lokalnih skupnostih, tako da so gostje zapustili Ribnico s spoznan- jem, da se bo sposobna upravljati sama, če bo le na področju infrastrukture država poravnala svoj dolg. Podobno samozavestne nastope občinskih predstavanikov so gostje iz krščanske demokracije najbrž slišali tudi v ostaklih dveh občinah, le da je država dolžna Loški Potok povezati še z zaledjem Blok ter Dra-garsko dolino s Hrvaško vsaj z dvema mejnima prehodoma, osilniške vasi pa s slovensko televizijo in cesto proti Borovcu. Komunalno infratstrukturo in potrebna sredstva za enokopravnejše vključevanje v slovensko gospodarsko in turistično dejavnost bo v veliki meri potrebno zagotoviti preko projektov, ki jih bo podprl razvojni sklad, zato bi ga bilo po mnenju vseh primerno imeti pri roki tam, kjer ga najbolj potrebujejo. Krščanskidemokrati so nedvomno tako vplivna koalicijska stranka, da bi bilo res škoda, če bi se iz njihovega obsežnega obiska na našem koncu ne iztržilo v zadnjem hipu pred sprejemanjem proračuna tudi kakšnega dodatnega tolarja za ta nerazviti slovenski jug. Vprašanje je le, če niso bili domači sogovorniki morda preponosni, da bi ga dovolj odkrito zatevali. V ribniški cerkvi je 14. maja izredna birma, ki jo je opravilo 147 sedmošolcev in osmošolcev iz tukajšnje fare. Prejemanje tega zakramenta se v fari praviloma organizira vsaka štiri leta, vendar se zaradi velikega števila birmancev v zadnjem obdobju obred opravlja že po dveh letih. Birmal je arhideakon Franc Vrhunc, že naslednjo nedeljo pa je bilo v Ribnici slavnostno tudi za prvošolčke, ki so opravili prvo obhajilo. Pričujoče fotografije so posneli v studiu Fuji Exspres v Ribnici, kjer si udeleženci teh pomembnih dogodkov lahko ogledajo tudi številne druge (barvne) posnetke in jih naročijo. Prenova vodnjaka v Kočevju DEKLICA NA PODSTAVKU Po ureditvi Trga Sv. Jerneja še bolj bode v oči vandalizem, zaradi katerega je deklica brez piščalke trenutno uskladiščena pri Komunalnem podjetju. Kočevska krajevna skupnsot je zato angažirala domačega arhitekta Bruna Urha, da Jarmovo Deklico s piščalko postavi v nov koncept vodnjaka, po katrem naj bi jo postavili na podstavek iz poliranega nerjavečega jekla, bazen pa obnovili z granitno oblogo. Arhitekt je kot cenejšo varianto predlagal tudi izvedbo podstavka iz masivnega kamna, oba projekta pa so njegov brezplačen prispevek k lepšemu izgledu rojstnega mesta. Predlagal je tudi izvajalca del, bazen in skulptura pa bosta šla v izvedbo, ko oz. če bodo sredstva zanj zagotovili iz občinskega proračuna. Lepovče 23, Ribnica -w- stavba Riko Robotika f ) I—C I tel. 861-147 V-/ JL-J X kontaktna oseba Trdan Mirjam Q-0.0. Ribnica PODJETJEM IN S.P. NUDIMO: • vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike • vodenje dvostavnega knjigovodstva za podjetja • svetovanje na finačnem in davčnem področju • izdelavo poslovnih načrtov • prodajo standardnih paketov za samostojno vodenje knjigovodstva tako podjetij kot s.p. PaRKOMKOVaC TeL. fax:o61/852-503. Reška Ha. Kočevle • REZERVNI DEU IN DODflTNfl OPREM* Z* OSEBNA VOZIL* ZASTAV*. FIAT. LAD*. VW.SKOD*. RENAULT • POPRAVILO VASEQA VOZILA OPRAVIMO POSEBNU PONUDBA: pri nat kupljena izpušne lonce montiramo BREZPLAČNO Občinski svet Kočevje V LIKOVNI SALON PERILO, KIOSKE NA PERIFERIJO Odbor kočevskega sveta za komunalne zadeve, okolje in prostor je na svoji zadnji seji iskal primerne lokacije za potujočo prodajo, postavitev stojnic in kioskov. V obdobju, ko je samozaposlitev z vložkom čim manjših sredstev hudo aktualna zadeva, je v obravnavi na upravni enoti veliko vlog za pridobitev tovrstnih dovoljenj, državni uradniki pa v roki nimajo pravih lokacij, s katerim bi nedvoumno soglašale lokalne oblasti. Štirje člani odbora - Simona Peršak -Cvar, Bojan Kocjan, Anton Prelesnik in Srečko Štefanič so ob strokovni pomoči tajnika KS Kočevje Boruta Hočevarja vzeli v roke karte in se namenili svetu tudi predlagati, katera je najustreznejša lokacija za zidavo nove športne hale. Likovni salon, ki je do pravnomočnosti občinskega statuta še v lasti KS Kočevje, bo po predlogu odbora še naprej služil za občasne prodajne akcije potujočih trgovin. Po zakonu o svodbodni trgovini tovrstne prodaje na območju mesta ni mogoče prepovedati, zato so na KS spoznali, da je likovni salon pametno čimbolje tržiti (KS domače trgovce ščiti z viško najemnino 30.000 SIT/dan) in iz teh sredstev pokrivati stroške nekomercialnih prireditev. Svetniki torej na dejavnosti v likovnem salonu ne morejo vplivati, vsaj dokler vzdrževanja ne bodo pokrivali iz občinskega proračuna. Odbor je načeloma soglašal, da lahko pred svojo trgovino postavi stojnico vsakdo, če pri tem ne moti prometa ali pešcev. Ker zaradi denacionalizacijskega zahtevka še lep čas ne bo obnove tržnice pri likovnem salonu, so odborniki predlagali svetu naj bi sprejeli usmeritev, da se prodajo tržnih viškov na stojnicah usmerja na Kmečki trg. Člani odbora so pregledali sedanje lokacije kioskov v Kočevju. Kioskom se ob tem, so brez večjih peripomb “prišli skozi” le trije (zelenjavni na križišču Kolodvorske in Tomšičeve, Delov na Kidričevi in okrepčevalnica pri OŠ) in da sta ena ali dve predlagani novi lokaciji precej daleč od mestnega središča, bolj slabo piše. Nov športni center bo, če bo, po predlogu odbora zrastel na levem bregu Rinže ob Dijaškem domu. Tam je dovolj blizu tako srednji šoli kot bodoči gimnaziji, da bo laže prepričati državo za čim večji investicijski delež, z mostičkom bo skrajšana pot v šolo učencem iz Kidričeve in Turjaškega naselja, možno je zagotoviti parkirne prostore in dostop itd.. S tem naj bi odpadli varianti na vrtičkih ob stari gimnaziji ter v peskokopu, ki po mnenju odbornikov ne ponujata tehtnih argumentov. Obiščite ROŠKI HRAM Kidričeva 1, Kočevje ROŠKI HRAM IGNAC VIDRIH Postregli vas bomo z odličnimi pizzami, domačimi pečenicami, kranjskimi klobasami, krvavicami in drugo hrano po naročilu! J Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica, objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvedbo audio opreme v dvorani Ideal centra, Kolodvorska 9a, Ribnica. 1. Investitor: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 61310 Ribnica. 2. Predmet razpisa je izbira najugodnejšega izvajalca, za nabavo, dobavo in montažo audio opreme v dvorani Ideal centra v Ribnici, Kolodvorska 9a, 61310 Ribnica. 3. Orientacijska vrednost navedenih del znaša 1.200.000,00 SIT. 4. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na Občini Ribnica, Gorenjska c. 3, Oddelek za komunalne zadeve. 5. Pojasnila v zvezi s ponudbo lahko dobite na telefon 061/861/090, Hočevar D. 6. Rok za izvedbo del je 30 dni po podpisu pogodbe. 7. Merila za izbor so: ponujena cena, plačilni pogoji, referenca pri sorodnih delih, usposobljenost, dodatne ugodnosti. Investitor ni zavezan skleniti pogodbe z najcenejšim ponudnikom. 8. Ponudnik mora oddati ponudbo najkasneje v 10 dnevih od dneva objave v zapečateni ovojnici na naslov Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 61310 Ribnica, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS -AUDIO. 9. O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 15 dnevih od dneva odpiranja ponudb. 10. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 12. 6. 1995, ob 8.00 uri, v prostorih občine Ribnica, Gorenjska c.3. Občina Ribnica Na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Ribnica z dne 11.5.1995 Občina Ribnica objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo v najem določene termine v dvorani Ideal centra, Kolodvorska 9a, Ribnica, za predvajanje filmov. Oddajajo se naslednji termini za kinopredstave: - sreda ob 20,00 uri, - sobota ob 18,00 in 20,00 uri, - nedelja ob 10,00; 18,00 in 20,00 uri. Termini se oddajajo v najem za dobo 5 let. Ura najema dvorane za kinopredstave je 140,00 DEM, plačljivih v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Bodoči najemnik mora pred pričetkom predstav zagotoviti projektorje in projekcijsko platno. Od podpisa pogodbe je potrebno pričeti s predvajanjem filmov v 30 dneh. Prijavi na razpis morajo interesenti priložiti: - dokazilo o registraciji podjetja za predvajanje filmov, - možne reference s področja predvajanja filmov. Javni razpis traja 10 dni od dneva objave. Ponudniki bodo o izbiri najemnika obveščeni v 15 dnevih od dneva odpiranja ponudb. Pismene prijave pošljite v zapečateni ovojnici na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 61310 Ribnica, s pripisom NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS -IDEAL. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Občini Ribnica, Oddelek za komunalne zadeve, tel. 861-090. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 12.6.1995, ob 9,00 uri, v prostorih občine Ribnica, Gorenjska c. 3. Občina Ribnica V SPOMIN IVANU ŽUŽKU Ze kar nekaj tednov je poteklo od nepričakovane smrti dr. Ivana Žužka. Pošteno, iskreno, delavno srce ni preneslo vseh zahtevnih kirurških posegov na srcu kljub sodobni medicinski znanosti s poznanimi svetovnimi strokovnjaki. Dr. Žužek je postal po pravosodnem izpitu sodnik v kočevju, nato okrožni sodnik v Ljubljani, vodja kazenskega oddelka do leta 1976 in nato izvoljeni sodnik na Sodišču združenega dela. Bil je član številnih uredniških odborov strokovnih revij, sodeloval pri pripravljanju zakonov in jih pisal ter objavljal članke v strokovnih revijah in predaval. Rad se je tudi odzval vabilom za predavanja katere koli stranke ali društva. Tudi v Ribnici je trikrat predaval in pojasnjeval predpise in zakone, enkrat posebej za invalide. On je tudi predlagal, naj bo ustanovljen pri vladi Urad za invalide, kar se je tudi zgodilo. " Spomini na dragega Ivana pravijo in odgovarjajo, da je bil dr. Ivan Žužek celovit, okončen človek, človek DAJANJA, njegovo srce se je razdajalo malim in zavrženim in zaničevanim ljudem. Bil je čudovit značaj, umirjen karakter, visoko izobražen, silovito nadarjen... Vse svoje darove ni zakopal kot svetopisemski človek, uporabljal jih je za osrečevanje sočloveka... Bil je redkobeseden, a moder sogovornik..." (iz govora župnika Ivana Petriča) Njegov tihi grob v Velikih Laščah bo vsem mimoidočim od Kolpe do Ljubljane, pa tudi ostalim Slovencem, zgovoren spomin, da tu počiva človek, "ki je darove od Boga dal v službo svojemu bližnjemu, samo z enim samim namenom, da bi bližnjemu pomagal, da bi ga osrečeval." S. H. Hočevar Plakatiranje EROTIKA NA VSTOPU V RIBNICO Odprt ribniški bazen ZA PLAVALNO PISMENOST Sredi maja so ponovno odprli ribniški bazen, v katerem imajo redno telovadbo učenci višjih razredov ribniške osnovne šole. V junju bodo v njem opravili preiskus plavanja še učenci osnovnih šol okoliških krajev in občin, potem pa bodo razvrščeni po znanju opravljali še tečaje plavanja. Ribnica se je uvrstila v program plavalnega opismenjevanja ministrstva za šolstvo in šport, ki bo zato povrnilo tudi večji del stroškov za obratovanje bazena in poučevanje. Bazen bo ob petkih in sobotah med 17. in 21. uro ter ob nedeljah med 16. in 21. uro odprt tudi za zunanje obiskovalce, če pa bo interes za kopanje dovolj velik, Plakat za oglaševanje kave Santana je podobno kot pred bodo obratovanje bazena podaljšali še v počitniški julij, letom dni Sun-mixovi faktorji dodobra razdelil javnost v ocenah o moralni primernosti takšnih oglaševalnih akcij. Ritke so se lani bohotile na panojih ob cesti v Žlebiču, erotična fotografija s podpisom Vse se začne z dobro kavo pa se letos bohoti na pročelju hiše na Gorenjski cesti. Marsikateri pogled se ustavi na z rjuhami bežno pokritih golih telesih, avtorji pa na očitke o zlorabi erotike v reklamne namene odgovarjajo, da je pri Slovencih pač v navadi, da se večina komunikacij med ljudmi (tudi erotičinih) vzpostavi ob skodelici kave. Težko bi dokazovali, da je Ribnica v tem pogledu izjema, da pa erotika ni sama sebi v namen, bodo propagandisti skušali dvomljivce prepričati v nadaljevanju akcije: skodelica Santane naj bi se pojavila ob fotografiji srečne družine. Premislek o tem , ali je skodelica kave ob pomanjkanju drugih prepotrebnih življensakih sredstev res tisti temelj, na katerem je mogoče graditi družinsko srečo, bo vsekakor bolj tehten v Ribnici kot pa v širšem slovenskem prostoru. Školjeločani v Ribnici MALČKI NA MUZEJSKEM VLAKU V soboto, 13. maja, se je v Ribnico z muzejskim vlakom j pripeljala skupina več kot 400 malčkov iz škofjeloških vrtcov skupaj s svojimi starši in vzgojitelji. Dolg sprevod je skozi Ribnico romal prav v času kolesarske dirke po p « • iji |p S'ovenÜ'’ tako da je Ribnica za kratek čas postala pravo mravljišče otrok in kolesarjev z vsem mogočim spremstvom. Kolesarji so dbrzeli proti cilju v Ljubljani, malčki pa so si vzeli čas za ogled gradu in vrtca, kjer so jim dobrodošlico pripravile tamkajšnje vzgojiteljice. Nazaj na vlak jih je pomagalo spraviti obvestilo, da jih tam čaka sladko presenečenje. Zaradi hladnega in vetrovnega vremena spremstvu v gorenjskih narodnih nošah ni bilo potrebno odpirati značilnih marel, na srečo pa tudi pravih dežnikov PRETEP V BABILONU 9. maja so v večernih urah zaprosili za policijsko intervencijo v okrepčevalnici Babilon. Občan L. B. je razgrajal in prav na okroglo obletnico konca vojne izzival k pretepaškem dvoboju. Ker se ni umiril niti na uradno zahtevo, so ga pridržali do iztreznitve. IZGINILE VERIGE 9. maja so kočevski policisti dobili prijavo z GG Kočevje, da so pogrešili štiri kolesne verige za traktor. Neznani storilci so jih pobrali prosto odložene v gozdu v bližini Mozlja in s tem oškodovali gozdarje za 341.000 SIT. 15. maja pa je GG prijavilo tudi vandalizem nad njihovim traktorjem, parkiranim ob gozdni cesti Mala gora-Črni vrh. Neznani storilec mu je porezal el. napeljavo. ČIGAVI STA KOLESI? 10. maja so na novomeški cesti na odcepu za trafopostajo našli 2 kolesi. Eno je gorsko znamke Rog št. 315307 roza barve, drugo pa Elite 305318 sive barve. Lastniki jih lahko prevzamejo le z originalnimi dokumenti. OROPALA OTROKA 10. maja sta popoldne pri belem dnevu dva mlajša moška sredi Kočevja dobesedno oropala otroka. Obstopila sta ga pri prodajalni Galanterija in od njega zahtevala stotaka. Ker ni šlo z grožnjo, da ga bosta preiskala in pretepla, ga je eden prijel za vrat in fizično izsilil denar. Prestrašeni otrok je dogodek opisal doma, oče pa je rop prijavil na policiji. Storilca so policisti izsledili in podali kazensko ovadbo na pristojno sodišče. VLOM V HIŠO 12. maja je občan iz Pake prijavil na kočevsko policijo vlom v hišo v času, ko se je nahajal v Kočevju. Neznani storilec je vlomil cilindično ključavnico, premetal dve sobi in odnesel 4.000 SIT gotovine ter nakit v vrednosti 70.000 SIT. Za storilcem še poizvedujejo. SORODSTVENA NESLOGA 12. maja so ribniški policisti prihiteli v Praproče, kjer je potrebovala zaščito A.V., ker ji je grozil in jo obrcal tast. Intervencija je nanj delovala pomirjevalno le nekaj ur. Policisti so se morali vrniti, tokrat pa so agresivnega tasta odpeljali s sabo do iztreznitve. UNIČIL R 25 12. maja se je med Žlebičem in Ortnekom zaradi neprimerne hitrosti zaletel v ograjo Roman K. Na vozilu R 25 je nastalo za 700.000 SIT škode, poškodovanih pa ni bilo. LONČNICA V GLAVO 13. maja se je ob 3. uri in 50 minut na policijski postaji d.o.o. KOČEVJE LJUBLJANSKA C. S7 TEL.: 061/851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pet. od 8.00 do 17.(K) sobota od 9.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA OPEL NOVA VOZILA OPEL OPEL CORSA OPEL ASTRA OPEL VECTRA OPEL OMEGA OPEL TIGRA OPEL CAUBRA OPEL FRONTERA od 17.900 DEM od 23.800 DEM od 29.999 DEM od 48.937 DEM od 30.572 DEM od 53.853 DEM od 47.016 DEM SUZUKI SWIFT od 18.311 DEM SUZUKI SAMURAI od 24.961 DEM SUZUKI VITARA od 34.975 DEM KREDITI OD 12 DO 48 MESECEV DEVIZNA K1AVZUIA + 11 % primer kredita: *a 10.000 DEM preplačilo v 48 mesecih 2.200 DEM OPEL e SUZUKI f/M— RABUENA VOZIIA OPEL OPEL KADETT 1.7 D KARAVAN, 1.91 od 14.600 DEM OPEL ASTRA 1.4 KARAVAN 1.92 19.500 DEM OPEL VECTRA 1.8 1.91 18.800 DEM OPEL VECTRA 1.8 1.92 19.900 DEM OPEL VECTRA 2.0 1.92 20.900 DEM OPEL VECTRA 2.0 1.93 (ABS, ilMah) 22.900 DEM OPEL OMEGA 2.0 OL 1.92_________18.900 DEM OSTALA RABUENA VOZIIA VW PASSAT 2.0 1.91 VW PASSAT 2.0 KARAVAN 1.92 VW PASSAT 1.8 i.9! VWGOLf III 1.41.93 FORD MONDEO 2.0 16V GLX 1.93/12 FORD ESCORT KARAVAN 1.93 •MW 318 1.92 HAT PUNTO 55 S 1.94 R-5 CAMPUS 1.90 HONDA ACCORD (klime) 1.90/12 ALFA ROMEO 90 2.0 1.86 ALFA ROMEO 33 KARAVAN 1.93 ROVER 216 Gll 1.92 SUBARU LEGACY 2.0 4WO 1.93 22.S00 DEM 22.100 DEM 19.900 DEM 19.900 DEM 21.900 DEM 19.900 DEM 30.900 DEM od 14.500 DEM 1.000 DEM lt.900 DEM 7.700 DEM 14.900 DEM 14.800 DEM 19.800 DEM TEL: 061/851-447,855-387 v Kočevju javil Janez S., ker ga je v lastnem stanovanju pretepla R.R. Povedal je še, da je prejšnji večer k sebi na dom povabil prijatelja in prijateljico, s katerima je skupaj popival, dokler ni pogrešil 12.000 SIT, bančne kartice ter čekov. Zbudil je gosta in zahteval, da mu vrneta pogrešano. Prijateljica se je razburila in mu na glavi razbila cvetlični lonček ter ga s pestjo udarila po obrazu, tako da je Janez iskal zdravniško pomoč tudi v zdravstvenem domu. GROŽNJE PODKREPIL S PIŠTOLO V noči na 13. maj je A.K. doživel v diskoteki Šrauf v Sodražici verbalen napad, ki ga je neznanec podkrepil še z grožnjo s pištolo. Policisti so na podlagi zbranih obvestil izsledili D. in ga prijavili sodniku za prekrške. NEDOVOUENA SAMOOSKRBA 13. maja je neznanec vlomil v fičaka pred ZD Kočevje in odnesel avtoradio neznane znamke. 14. maja se je na kočevski policijski postaji oglasil tudi Štefan B., ker mu je bilo vlomljeno v parkirani avto pred Namo. Neznani storilec se je oskrbel z akumulatorjem in napravo za ogrevanje vozila, iz neznanih vzrokov pa je potrgal tudi varnostne pasove. 16. maja sta V.R. in L.D. prijavila, da pogrešata motorni kolesi Patrulja je izsledila mladoletna storilca in zoper njiju predlaga postopek na javno tožilstvo. 19. maja je bilo B.M. iz Kajuhovega naselja ukradeno žensko kolo črne brave. Za storilcem še poizvedujejo. 20. maja je občanka Š. A. spročila, da ji je neznani storilec iz vrta izpulil 6 šalotk. Ni znano, ali gre za objestnost ali okoriščanjem na račun tujega truda. Istega dne je občanka iz Kočevja sporočila, da ji je neznanec iz avta, parkiranega na TZO, ponoči odnesel avtoradio Fisher. ZATEKEL SE JE V ŽUPNIŠČE 14. maja ob 8. uri zjutraj so so se prijatelji Mihe D. zatekli po pomoč na ribniško policijsko postajo, ker se imenovani še ni vrnil v vikend na Travni gori. Ob drugi uri zjutraj se je na kar dolgo pot odpravil kar peš iz sodraške diskoteke, med potjo pa je zapustil prijateljico in stekel v gozd. Policisti so med akcijo iskanja 100 m od ceste našli Mihova oblačila in pregledali večji del gozda, dokler ga občan ni pripeljal ob 10. uri do vikenda. Miha je pošteno zataval, saj se je ponoči zatekel v župnišče na Novi Štifti,, kjer so ga toplo oblekli in oskrbeli. IZGUBUENA V MOČVIRJU 20. maja so iz kočevskega zdravstvenega doma sporočili na policijo, da so oskrbeli občanko K., ki so jo ponoči našli samo v močvirju. Občutek za orientacijo je očitno izgubila zaradi učinka alkohola na organizem. EKSPLOZIJA V KOČEVSKI REKI 17. maja je prišlo do eksplozije v sesalnem vodu industrijskega obrata v Kočevski Rek zaradi katere se je. poškodovala vetrnica. Gasilci so pogasili požar žagovine, škodo pa še ugotavljajo. nasilnega vstopa ali drugih sledi, kljub temu pa so policisti 18. maj» stori cc izslediU del denarja zaplenili arllci iz Ribnic prijateljice. Vsi bod. pr,stojnemu javnemu 'iIIvljlv:!!‘|ji ■ . . - tožilcu. ■ M ■ TOVORNJAK OGROZIL MATER IN HČER 20. maja je voznica Mojca Š. z osebnim avtom vozila iz Ribnice proti Kočevju, ko ji je v Nemški vasi pripeljal nasproti voznik tovornega vozila Janez P. Po trčenju v prednji del osebnega vozila je to obstalo na cesti, tovornjak je zapeljal z nje. V osebnem vozilu je bila tudi osemletna deklica, ki je bila laže, voznica pa težje telesno poškodovana. Voznik tovornjak se ni poškodoval, ker pa je vozil tudi pod vplivom alkohola, bo zoper Janez P. podan ustrezen ukrep. POGINILA NA CESTI 22. maja je pri Mozlju voznik Š. J. povozil kravo, ki je prečkala cesto. Srečanje je bilo za kravo usodno, sa je pginila na cesti nastala pa je tudi škoda na vozilu. Stanovalci naj pred odhodom zaupajo ključe sosedom 1 ali sor videza časi, ko . cest., nap : nevarnosti kolesarje prilagodijo m I zaupajo kij ise ah stanovanja pa ne smejo kazati ..vsem, ki bodo ogr« varnost ijÄ: resivnev ukre [fJlil l0 zah' em sc primeri največ nesreč. Zahvala JEZOVŠKOVA GLASBENA DELAVNICA V mesecu aprilu je gospod Janko Jezovšek izvedel 23 nastopov v štirih dneh in pripravil veselje približno 1400 otrokom. S svojo ljubeznijo do glasbe, s katero se srečujemo vsak trenutek v svojem življenju in ki je več ne slišimo, smo imuni (iz narave - grom, strela, dež, živali, veter, vlak, policaj...), je s svojimi primitivnimi predmeti iz lesa, kovine in kamna, znal motivirati in pripraviti k sodelovanju 60 otrok, ki so na koncu ure skupaj zaigrali čudovito skladbo. Zaradi njegove neizmerne delovne energije in pohvale vredne discipline pedagogov, vzgojiteljev in otrok, so delavnice skozi vse dneve potekale nemoteno in visoko profesionalno. Upam, da se bomo z gospodom Jezovškom še srečali, kajti na njegov način predavanja zvoka budimo v otroku že zelo zgodaj ustvarjalnost, sluh, pripravimo ga prisluhniti naravi, zakonom narave, na katere je človeštvo že zdavnaj pozabilo. Za izvedbo delavnic se zahvaljujem pokroviteljem Občini Kočevje, Gostišču Tri zvezde in Kulturnemu centru. Erna Sider Kočevje DIPLOMSKI KONCERT -MATEVŽ NOVAK Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana je v dvorani Glasbene šole v Kočevju v petek, 19. maja 1995, ob 19. uri organizirala diplomski koncert Matevža Novaka klarinet iz razreda prof. Marka Ota LEDNIKA. Klavirsko spremljavo je izvedla prof. Maja Klinar BERTONCEU. OŠ v Kočevju RAZSTAVA PASEMSKIH MAČK Tehnološko društvo Ljubljana je v Kočevju minulo nedeljo organiziralo v prostorih osnovne šole razstavo pasemskih mačk. To je že druga tovrstna razstava, katere so se razveselili vsi ljubitelji živali, še posebej mačk. Razstavljene mačke so bile prave lepotice, med njimi pa je bilo tudi nekaj vice šampionov. Na fotografiji je lepotica, sicer naša stara znanka DAŠA z lastnico IRENO STARČEVIČ iz Ribnice. Ribniški vrtec GLASBENA PRAVLJICA GRAD GRADIČ Pravljica je za otrokovo vzgojo težko pogrešljiva, zato jih v vrtcu pripovedujejo, berejo, poslušajo po kasetah, posredujejo z lutkami in dramatizirajo.V tematskem sklopu - V PRAVLJIČNEM SVETU, ki sta ga izvedli skupini SRNIC in JEŽKOV, sta vzgojiteljici KATARINA ZUPANČIČ in ERNA MENARD pritegnili otroke, starše in učence 1. razreda z učiteljico DRAGICO PETELIN. Glasbena pravljica GRAD GRADIČ, prepletena z glasbo in pesmijo, je dala številne možnosti za bogatenje otrokove ustvarjalne domišljije in priložnosti za veselje in doživetja.Otroci in vzgojiteljici so bili ponosni, ko so samostojno izdelali lutke, inštrumente za spremljavo k petju in grad iz kartonskih škatel. 5-6 letni otroci iz skupine JEŽKOV so glasbeno pravljico uprizorili z lutkami, 6-7 letni vrstniki iz skupie SRNIC pa so pripravili dramatizacijo. Obe predstavi si je ogledalo tudi preko 200 otrok iz vrtca. Lutkovno igrico pa so z veliko vnemo in na zanimiv način zaigrali tudi starši na skupnem srečanju. Za zadnjo predstavo pa so se gostitelji še posebej potrudili, saj je bila namenjena prvošolcem, ki se v vrtec vedno radi vračajo.Doživetje predstave so otroci in učenci izrazili v likovni delavnici, kjer so risali, slikali, rezali, lepili in oblikovali živali in gradove. Vsak je izrazil nekaj svojega, enkratnega, zato ni izostal ponos in zadovoljstvo vseh udeležencev ob ogledovanju in vrednotenju svojih izdelkov. Rezultat tega sodelovanja je bila razstava, ki so si jo občani lahko ogledali v Ideal centru. Živahno v Kostelu POHODNIKI IN NOGOMETAŠI Hladno vreme po deževni noči na soboto, 20. maja, ni pokvarilo razpoloženja preko 70 pohodnikom 2. kostelskega planinskega pohoda od Potoka preko Stražnice in Kuželjske stene nazaj v Potok. Moča pa je bila bolj neprijetna za udeležence nogometnega turnirja TŠD Kostel, s katerim so krstili novo nogometno igrišče v Fari. Očividci vedo povedati, da je navdušeno brcanje po blatnem terenu žal zapustilo vidne posledice na sicer lepo urejenem igrišču. Prejeli smo O TURISTIH Z GRMADE ■ VELIKE POLJANE Turistično društvo Grmada-Velike Poljane letos praznuje štirideset let obstoja in 35 let otvoritve doma na Grmadi. Priprave na oba jubileja so se začele že v lanskem letu, saj je dom pridobil kar nekaj izboljšav. Lesen pod v domu je ob zamenjavi s keramičnimi ploščicami iz spodnje strani zgledal, kot;» da je danes položen. To je tudi ena od prič dobrega dela, danes žal že večinoma pokojnih pionirjev turizma v našem kraju. V domu je zamenjan šank, dom je dobil toplo vodo, pa še zunanjost in notranjost doma je bila prebarvana. Lansko leto so bile dokončane tudi sanitarije, ki pa so še povečale porabo vode, ki je zadnje čase čedalje večji problem. Že letos ob kresovanju za prvi maj smo morali dobiti obisk cisterne z vodo iz Ribnice. V lanskem letu so bili prepleskani vsi prostori na Grmadi. Selitve ob zamenjavi poda pa ni prenesla tudi naša ’VERBŠNJA’ iz nekdanjega Hotela Ortnek - kraljica peči, ki smo jo morali nadomestiti z novo pečjo. Ves prihranjen denar smo takoj vložili v objekte na Grmadi, tako da je bilo blagajniško poročilo ob občnem zboru, ki je bil koncem februarja letos v domu, odraz sušnega starta, ki ga začenja pomlajen upravni in nadzorni odbor. Na občnem zboru je bil za častnega predsednika društva izvoljen gospod - ' Alojz Škulj, ki vodi društvo od samega začetka. Nov upravni odbor naj bi na svoji prvi seji izvolil predsednika Upravnega odbora. Te funkcije pa nobeden od izvoljenih članov ni bil pripravljen prevzeti, zato smo se dogovorili, da bo še letos - predvsem zaradi že omenjenih jubilejev društva tudi upravni odbor vodil g. Škulj. Turistično društvo je tako dobilo samo novega blagajnika ing. An-doljšek Antona, ki je zamenjal dolgoletnega blagajnika g. Strnad Antona. Tajnik je ostal g. Pirnat Anton, gospodar pa Čampa Jernej. Ko smo že pri kadrovskih spremembah, pa moram omeniti nerodnost, da ne uporabim kak drugačen izraz, ki se je zgodila ob volitvah. Vsekakor bi se dalo dati drugačno priznanje že omenjenemu g. Strnad Antonu in ing. Andoljšek Jožetu tudi ob kadrovskih spremembah. Prav je, da se je pomladil upravni in nadzorni odbor društva, toda neke stare zamere se ne rešujejo na tak način. Vsekakor je treba tudi - v našem društvu formalizirati članstvo s plačilom vsaj minimalne članarine in člansko izkaznico. Tako bo tudi odpadel očitek, da so na občnem zboru odločali tudi taki, ki niti niso vedeli za lanska dela na Grmadi. Sicer pa se dejavnost turističnega društva ne bi smela odražati samo z dejavnostjo doma, ki je z aprilom dobil novega upravnika. Upajmo, da bomo imeli z upravnikovanjem g. Parga Braneta iz Kompolj več sreče, saj že dolgo nismo imeli upravnika, ki bi zdržal na Grmadi več kot dve leti. Kot je bilo videti na prvi seji in pa ob pripravah na sam prevzem doma, ima novi upravnik veliko idej, ki naj bi popestrile dejavnost tako doma kot tudi društva samega. Za boljše počutje prijateljev Grmade in uživanje v našem koncu imamo izdelan pester program, ki pa bo terjal veliko dela in tudi sredstev. Najprej je potrebna usposobitve stare kuhinje v domu, nove zunanje mize in nadaljevanje z barvanjem. Za ureditev poti od parkirišča do doma na Grmadi pripravljamo projekt z lastniki antenskega sistema... Splošna ureditev kraja, kamor spadajo tudi centri naših vasi, je ena od nalog dejavnosti društva. Naša vsakoletna prireditev 'Srečanje turistov' bo, kot že rečeno, še posebej svečana. Več o tej prireditvi pa v eni naslednjih številk. Šilc Franci, ing. org. dela lUMUie 1 BANDELJ : POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL • Avtomehanična dela • Avtokleparska dela • (miza CAR-O-LINER) • Avtoličarska dela • NON STOP vlečna služba TRANSPORTER KRPAN t/rmi A MA 7AI nm- . VENTOCI. TURBO DIESEL ' * PASSAT GL VARIANT . GOLF KARAVAN 1,8 ♦ GOLF DIESEL, GOLF BENCIN k - GOLF EUROPA-bencin GOLF RABBIT1,4/3 v. 21.990DEM .000 DEM .^ .adezev ostal, modeli po naročilu I FURGON 1,9 TD 29.000 DEM VW KOMBI 2,4 1+8 sedežev “teelPa0voažnTa n Jasna Vesel v ŠOLANJE BREZ STRESOV O šolarjih in šolskem sistemu smo se pri nas v zadnjih letih razgovorili praktično vsi, ki smo kakorkoli povezani z mladimi: starši, pedagogi, psihologi, ministri, politiki... Kritizirali smo, se razburjali, se postopno unesli in izpeli, šolski sistem pa je v glavnem ostal nespremenjen -tak, kot so si ga zamislili tisti, ki o tem odločajo. Koliko je bilo pri tem demokratičnega dogovarjanja zučitelji in učenci (kibibili, ne nazadnje, še najbolj kompetentni dajati izjave), se ve. Se predobro se marsikdo med nami spomni po vsej sili izpeljanega usmerjenega izobraževanja, ki je bil kljub velikim nasprotovanjem izvajan toliko časa, da se je sesul sam vase. Koliko škode je bilo z njim povzročene celim generacijam otrok, se ni nihče ne spraševal niti ni za zgrešene odločitve nihče odgovarjal. Tako šolarji ko njihovi starši morajo poremagovati številne strese, povezane z vedno večjo srorilnos-tjo v šolah ter konkurenco ob prehodih na višjo stopnjo izobraževanja. Hkrati pa morajo mladi sami zelo zgodaj dozoreti, saj se morajo že pri 14. letih odločati o svojem bodočem poklicu. Taka odločitev je marsikdaj usodna za vse življenje. Torej si napake skoraj ne bi smeli privoščiti. Pa je sploh realno pričakovati, da si je ne? O problemih učencev, učenja in šolanja samega smo se pogovarjali z diplomirano psihologinjo Jasno Vesel, ki se kot redna profesorica in psihologinja na kočevski gimnaziji že leta poklicno srečuje s problemi vpisov, prepisov, učenja, mature, stresov... * V Kočevje ste se vrnili takoj po končanem študiju. - Jasna: Že od rojstva živim v Kočevju. Po končani osnovni šoli in gimnaziji sem se odpravila na študij psihologije v Ljubljano. Po diplomi sem se vrnila v Kočevje, se zaposlila in si ustvarila svoj dom. Sem mati dveh otrok, sina in hčerke, ki sta zdaj že osnovnošolca. * Ste se že takrat, takoj po vrnitvi, zaposlili na gimnaziji? - Jasna: Svojo prvo službo sem dobila v Dijaškem domu Kočevje, kjer sem delala eno leto kot vzgojitelj, leta 1982 pa sem se kot psihologinja zaposlila na takratni Srednji šoli tehničnih usmeritev v Kočevju. V tem času je šola izobraževala okrog 700 dijakov v zelo različnih programih - Od skrajšanih do naravoslovnih. To je zahtevalo tudi široko poznavanje problemov srednješilske mladine, od čisto psihološko svetovalnega delaš posamezniki, socialne družinske problematike do dela s skupinami in oddelki v zvezi s poklicnim usmerjanjem. * Danes ste psihologinja na Gimnaziji... - Jasna: Z razdelitvijo na Gimnazijo in Srednjo šolo (pred štirimi leti) sem se zaposlila na Gimnaziji Kočevje. Vsebina mojega dela se je precej spremenila, saj sedaj opravljam delo šolskega psihologa in hkrati poučujjem gimnazijski prednmet psihologija. Tako eno kot drugo je zahtevno delo, kombinacija obojega pa še pšosebno. Gimnazijski program pa je v zadnjih letih doživel globoke spremembe predvsem z uvedbo eksterne mature, vse te spremembe pa zahtevajo tudi intenzivno delo pri poklicnem in študijskem usmerjanju dijakov. Kot psiholog se sedaj več ukvarjam z učnimi težavami dijakov in manj s socilanimo problematiko. * Psihologija je tudi izbirni predmet na maturi. - Jasna: V drugem letniku imajo učenci obveznih 70 ur psihologije, tisti pa, ki se v začetku tretjega letnika odločijo za psihologijo kot izbirni predmet na maturi, imajo 280 ur psihologije. Tako je ta predmet prvič predstavljen mladim tako poglobljeno, da lahko pridobijo dokaj dober pogled v zapleten pojav * Gimnazija je od nekdaj veljala za eno najtežjih srednjih šol. - Jasna: Za gimnazijo je značilna enormna količina snovi, ki jo morajo dijaki obvladati in je vsebinsko zelo zahtevna, saj je gimnazijski program pripravljanje na vstop na univerzo. Mnogi sicer sposobni dijaki naletijo na učne probleme. Že v prvem letniku gimnazije se namreč pojavi problem učnih navad, saj samo dobre sposobnosti zadostujejo za uspešno ali vsaj zadovoljivo obvladanje snovi. Nujna kombinacija uspešnega gimnazijca so nadpovprečne sposobnosti in pridnost (delavne navade). Brez te kombinacije v gimnaziji skorajda ne gre. * Marsikateri učenec ima velike težave, ker se preprosto ne zna učiti. - Jasna: Problemi tehnike učenja so za marsikoga reš velika prepreka. Prehod iz osnovne šole na gimnazijo je za marsikoga zelo težaven, saj se zahtevana količina znanja in sam kriterij ocenjevanja zelo povečata. Nujno je potrebna samostojnost učenca pri učenju, predvsem je pri učenju aktualna kombinacija učbenika in zapiskov, spretnost pisnega in ustnega izražanja, organizacija učenja ipd. V prvem letniku imamo prav zato tečaj učenja in pomnenja, ki je prostovoljen in na katerem vsak prvošolec pridobi osnovni vpogled v sistem uspešnega učenja in pomnenja. Seveda za uspešno učenje in pomnenje ni idealne formule, vsak učenec si mora namreč sam najti svoj stil učenja. Mi mu lahko le pomagamo, da si ga najde. * Otrok je že v osmem razredu pred veliko dilemo: kaj ga veseli in v katero šolo bo sploh sprejet. - Jasna: V zadnjih desetih letih ni bilo na naši gimnaziji omejenega vpisa. Na žalost pa je na našem koncu premalo ponudb za boljše učence, torej manjkajo šole, ki bi dijaku dale 5. stopnjo izobrazbe. Gimnazija je namreč od vseh srednjih šol najbolj poglobljena in abstraktna in marsikdo, ki v gimnaziji ni uspešen, bi lahko uspešno dokončal eno izmed sicer številni srednjih tehničnih šol. Vsem tistim, ki se vpisujejo v srednje šole, bi svetovala, da se dobro informirajo, kateri predmeti so na šoli in kakšen poklic nudijo. Gimnazija ne daje končnega poklica, zato je treba predvideti nujnost nadalnjega študija. * Mar otrok pri 14 - 15 letih lahko pravilno oceni svoje sposobnosti in želje glede študija? - Jasna: Izbira šole in poklica je naporna in odgovorna odločitev učenca in njegovih staršev. V resnici je težko pričakovati, da bi se vsi učenci ustrezno odločili, saj mnogokrat nekritično ocenjujejo svoje zmožnosti in ambicije, slabo poznajo svoje interese ali pa so še neizoblikovani. Napačno poklicno odločitev je sicer možno popraviti s preusmerjanjem in prešolanjem, kar pa ni vedno enostavno. Že preusmeritev po prvem letniku pomeni opravljanje dveh do treh diferencialnih izpitov, saj se srednješolski programi precej razlikujejo med sabo. * Tudi matura je za četrtošolce kar velika obremenitev. Mar brez nje res ne gre? - Jasna: Matura je zakonsko predpisana že s ponovno uvedbo gimnazijskega programa, zato sedaj ne rapravljamo več o tem, ali je potrebna ali ne. Matura je v bistvu zaključek gimnazije in hkrati selekcijski postopek za vpis na univerzo. Vsa energija dijakov in profesorjev je sedaj na naši šoli usmerjena v čim boljšo pripravo dijakov na maturo, ker je od uspeha na njej odvisna tudi dijakova možnost vpisa na univerzo. Matura je brez dvoma izredno stresna za dijake, saj je sedaj prvič eksterna. To pomeni, da pridejo vprašanja iz republiškega izpitnega centra, izdelke pa ocenjuje zunanji ocenjevalec. Ker so naši dijaki že z januarskimi preizkusi mature pokazali nadpovprečne rezultate pri vseh maturitetnih predmetih, sedaj v maju, ko je matura pred vrati, pravzaprav ni toliko negotovosti in izrazitega strahu kot prej. * Kako pa je s tistimi dijaki, ki mature ne zmorejo? - Jasna.Tisti dijaki, ki ocenjujejo, da na maturi ne bodo uspešni, lahko opravljajo zaključni izpit in z njim zaključijo gimnazijo. Vsi pa se trudimo, da bi se kar največ dijakov odločilo za maturo, saj je to, ne nazadnje, tudi osnovni namen gimnazije -priprava za študij. * Dijaki pa so vendarle mladi - z vsemi radostmi in težavami, ki jih prinaša mladost. Pa se dozdeva, da mladi praktično sploh nimajo organiziranega prostega časa (se nimajo kam dati). - Jasna: Iz sedanjih pogovorov z gimnazijskimi dijaki ugotavljamo, da imajo prostega časa sorazmerno malo. Gimnazijski program zahteva vsakodnevno učenje doma, proste ure pa naj bi izkoristili za rekreacijo, počitek in zabavo. Na žalost tudi na naši šoli opažamo, da se mladim v te namene ponuja malo kreativnih in privlačnih dejavnosti. D.D.H. Ljubo Mlakar in Matjaž Cilenšek POPOTOVANJE PO JUŽNI AFRIKI IN NAMIBIJI Da smo si ljudje različni, je jasno. Tudi to se ve, da nekateri vlagajo vso svojo energijo, znanje in ne nazadnje denar v oprijemljive, materialne dobrine, nekateri pa - teh je manjšina - se celo svoje življenje trudijo ujeti korak s samim seboj in gradijo svoje bogastvo na duhovnem nivoju. Vinko Mlakar in Matjaž Cilenšek sta se pred kratkim vrnila iz enomesečnega popotovanja po Južni Afriki in Namibiji. Tja sta se odpravila s še šestimi popotniki iz Slovenije, in Hrvaške. Osnovni motiv potovanja je bil za njiju predvsem dejstvo, da na tem koncu sveta še nista bila, zveze pa sta imela tudi pri nakupu avionske karte, saj sta jo dobila po relativno ugodni ceni. V naše uredništvo je Ljubo Mlakar prinesel poleg neštetih fotografij eksotičnih krajev in naravnih lepot s potovanja tudi še sveže spomine in vtise na nepozabna doživetja iz afriške celine. POPOTOVANJE SE ZAČNE Njihovo popotovanje se je začelo, ko so poleteli prek Budimpešte in Sofije do Johannesburga. Let je trajal 14 ur, po predhodnem dogovoru pa jih je na letališču pričakal lastnik tamkajšnjega rent-a-carja, ki jim je dostavil kombi za osem oseb z volanom na desni strani, ker se vozi po levem pasu, in tukaj se je pravzaprav popotovanje šele začelo. Iz Johannesburga so se namreč namenili v najmlajšo afriško državo Namibijo, samostojno šele pet let, sicer pa dolga stoletja podjarmljeno pod tujci. Čez dan so prevozili v povprečju približno 500 km, včasih pa tudi, če so bile razmere idealne, tudi po 900 km. Že na samem začetku jih je izučilo tudi samo vozilo, saj jih je že drugi dan zaradi napake v števcu bencin pustil na cedilu. Odtlej so potem vedno s seboj vozili rezerve bencina in vsakih 300 km dotočili v rezervoar. JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA V Južnoafriški republiki so že na prvi pogled vidne posledice apartheida in rasne politike belega človeka. Tako imajo belci in črnci ločena naselja in beli človek ima jasno - pred črnim še vedno veliko prednosti, čeprav jih je le pet miljonov, črncev pa 29 miljonov. Črnci živijo v glavnem v posebnih delavskih barakarskih naseljih ob samem Johannesburgu, imenovanem SOWETO. Diskriminacija črncev se kaže v ločenem izobraževanju, nastanitvah in neenakem plačevanju črncev. NAMIBIJA Že drugi dan popotovanja so prispeli v Namibijo. Mejo so prestopili brez problemov (le dva carinika na glavnem mejnem prehodu), takoj po prestopu pa so začutili bistveno spremembo glede voznih razmer: ceste v Namibiji so slabše, brez cestne signalizacije, kar je zelo neprijetno pri nočni vožnji. Zanimivost Namibije je tudi v majhni naseljenosti, saj ima le 1,8 miljona prebivalcev, po velikosti pa je 3x večja od Nemčije -odtod tudi njeno ime: v jeziku tamkajšnjih ljudi pomeni namib praznino. Namibija je puščavska in subtropska dežela. V Namibiji je zdaj jesen, tako da so naši popotniki že uživali letošnje grozdje. Zanimivo je, da se njeni prebivalci ravnajo po sončni uri in v nočitvene kampe, ki se nahajajo v nacionalnih parkih, pride popotnik lahko le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Kampa pred tem in po tem času tudi ne morejo zapustiti. Sicer pa so ti kampi zelo lepo urejeni, saj imajo restavracije, bazene, angleške WC-je, kopalnice s kadjo in tušem, kuhinje z el. in plinskim štedilnikom, posebne prostore za peko na žaru... Kampi so ograjeni in varni. Od enega do drugega kampa je včasih tudi po dve do tri ure vožnje skozi čisto puščavo in savano, katere edini prebivalci so divje zveri, ki pogosto v tropih prečkajo cesto. SAFARI VOŽNJA - FISH RIVER CANYON Ljubo in Matjaž sta se v vožnji menjavala, v glavnem pa je vozil Ljubo. Vozila sta kar hitro, tudi po 100 km/h po makadamskih cestah, ki so se ponekod razširile tudi na do 30 m široko pot. Tretji dan so prispeli v Fish River Canyon, ki se spušča 300 m v globino, na njegovem dnu pa se nahajajo topli vrelci. Sredi puščave se ob njem nahajajo palme in prava oaza zelenja... GLAVNO MESTO WINDHUEK V glavnem mestu Namibije, ki šteje 150.000 ljudi in je zelo lepo in sodobno mesto, so ostali dva dni. Tu živi tretja generacija Nemcev, ki se ukvarjajo predvsem z lovskim turizmom.V mestu opaziš, da so belci (ekonomska oblast) in črnci (politična oblast-SWAPO) našli skupni jezik pri razvoju mlade države. Po varnmosti investicij je nekdaj nemirna Namibija danes pred Slovenijo! Naši popotniki pa so se odpravili naprej - njihov naslednji cilj je bil ETOSHA NATIONAL PARK To je nacionalni park, kjer lahko vidiš na enem mestu praktično vse eksotične živali Afrike. Po velikosti je večji od Slovenije in je delno naraven, delno pa ograjen. Tukaj lahko v naravi občuduješ leve, tigre, slone, žirafe, ogromno je gnujev, oriks, zeber in antilop... Lepote narave in živali so opazovali tri dni, v tem pa potovali od enega do drugega vodnega izvira, kamor se pridejo živali ob sončnem vzhodu in sončnem zahodu napajat. "Nepopisen občutek je, ko ti pot prečka 12 levov...", je skušal Ljubo opisati nekaj, kar se popisati ne da. Od enega do drugega kampa je strogo prepovedano izstopati iz avta, v samem parku pa je nekaj ograjenih mest z ograjo, kjer se nahaja WC. SZ NAMIBIJA Odpravili so se naprej, na mejo Angola-Namibija. To je bil hkrati tudi najzanimivejši del njihovega potovanja. Ceste so se absolutno poslabšale, makadamska pot se je spremenila v gozdno in po celodnevni vožnji so prispeli v glavno mesto pokrajine Kaokoland, OPUWO, ki ima 3.000 prebivalcev. V tem mestu so si nakupili hrano in pijačo, ki naj bi zadostovala za štiri dni, se dobili z rangerjem-belcem Danielom, in prevajalcem-črncem Josephom. Otovorjeni s hrano in pijačo so se odpravili v divjino, stran od civilizacije s pomočjo terenskega vozila, ki je bilo zadolženo predvsem z zalogo bencina, pa z vitlom in ostalimi praktičnimi, nujno potrebnimi pripomočki. POTOVANJE Z 10 KM/H Potovalna hitrost se od tu ni več merila v km/h, ampak samo še v urah. Prečkali so izsušene reke in razpokane in preklane poti. Prvo noč v divjini so prespali ob ognju v šotoru nekje ob cesti. Drugi dan so po poti že srečevali prve himba ljudi, katerih najbolj vidna značilnost je, da se ne oblačijo v tekstil. Med vožnjo do njih so naši potniki razsekali pet gum in postali v štirih dneh potovanja pravi mojstri safari vožnje. HIMBA PEOPLE Himba ženske imajo privezano okrog pasu živalsko kožo, z nakitom pa so okrašne od gležnjev do las, po celem telesu pa se barvajo na rdeče z zdrobljenim kamnom, ki vsebuje ogromno železa. Ta prah pomešajo z govejim lojem in maslom in se mažejo z njim od nog do glave. Nastali namaz ima poleg estetskih tudi dezinfekcijske lastnosti in je pa tudi odlična zaščita proti sončnim opeklinam. Tako namazane so te ženske zelo lepe na pogled,saj so gube prekrite, toda namaz ima značilno neprijeten vonj. Himba ljudstvo je promiskuitetno, kljub temu pa ne poznajo spolnih bolezni, ki so sicer skoraj značilne za črno Afriko. - se nadaljuje- D.D.H. 15 MALI OGLASI 4STEROVA PONUDBA NEPREMIČNIN Seškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 PRODAMO HIŠE: • A103 Cerknica (1020m2)IV gr. faza, 13xl2m,vgrajena okna • A116 Sodražica-center(971m2j stara hiša za rušenje, gosp. p. • A107 Ribnica-Grič(1500m2)nova, utečena obrt,prizideK-lokal • A126 Dolnje Ložine(1059m2)IV faza,možna zamenjava za st. • Alll Dolga vas(1100m2)IV. gr.f., okna, v L, dvokapnica • A117 Klinja vas(940m2),novejša, opremljena, zidan objekt • A140 Nove Laze (1100m2),IV.gr.faza,CK.tel.okna,garaža • A142 Predgrad(800m2) renovirana, v naselju, voda,el. PRODAMO ZAZIDLJIVE PARCELE: • A121 Spodnje Podpoljane(4.600m2)lok.dov.,voda,el.,za proiz. • A100 Breg-Kočevje(7500m2), voda, el.,sega do Rinže • A118 Dolnje Lozine(1200m2jgrad.dov., novo nas., ugodno • A127 Juijevica-Kot (1960m2jvoda, el.,tel., na koncu naselja • A134 Sodražica(1479m2)voda, el., lok dovolj. • A143 Predgrad (1900m2)gradbeno dovolj, voda,el. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE ALI POSESTI • na relaciji Ribnica-Vel. Lašče-Skofljica, večjih razsežnosti PRODAMO VIKENDE • A123 Bločice (500m2)urejen z vso opr.,voda, el.,kom. • A129 V. Lašče-Naredi-(2893m2) nov, voda,el.,garaža PRODAMO STANOVANJA • A120 Videm-Dobro Polje(63m2), dvos.CK.,Tel., 1. nad. • A102 Kočevje, 3.sobno, 75 m2, CK, KTV, balkon, 2. nad. • A121 Rakek dvosobno(64m2),pritličje, CK,delno opremljeno • A133 Kočevje štirisobno(110m2),IV.nad.4-nadg.,CK, KTV,tel • A125 Ribnica dvosobno 58 m2, CK, KTV, balkon, 3 nad. NAJAMEMO STANOVANJA • v Ribnici in Kočevju gars, 1, 2., ali 3 sobna stanovanja DAMO V NAJEM poslovne prostore gostinski lokal s trgovino v Dolgi vasi PRODAMO POSLOVNE PROSTORE pri Velikih Laščah (posest 650.000m2)z objektom posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu nepremičnin Šeškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 ALI • Imate neustrezen, premajhen, prevelik ali neizkoriščen bivalni prostor? • Bi ga radi najeli, kupili prodali ali dali v najem in s tem rešili svoj in problem drugih? • Ste v časovni stiski zaradi oddaljenosti? • Ste nezadovoljni ali celo obupani nad dejansko situacijo in bi rajši uživali življenje? • Želite nekaj spremeniti? ZAKAJ PA NE? • Pogovorili se bomo in svetovali kako • Pomagali vam bomo najti ustrezen prostor ali ustrezno stranko! • Mogoče bomo skupaj rešili vaš problem! ZAGOTAVLJAMO VAM: • anonimnost pri oglaševanju in diskretnost pri delu • brezplačne usluge in najnižje provizije ob realizaciji • pripravo vse potrebne dokumentacije za izpeljavo posla NUDIMO VAM notranjo ureditev prostorov -iz starega nov prasotor! HONEY MOON ’Y MODI6TIN NAMA Kočevje sIT-I 61330 Kočevje. SLOVENIJA Tel.: 061/833-233 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Del čas: od 11. do 18. ure, sobota od9. do 12. ure Sedež: Novi trg 1, Novo mesto, tel. 068/324-222 in 323-169(doma) LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE TZO 30 IZBERITE PRAVO POT DO ZNANJA V MESECU MAJU IN JUNIJU1995: □ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA PROGRAMI: WORD FOR WINDOWS QUATRO PRO FOR WINDOWS EXCEL □NADALJEVALNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA WORD FOR WINDOWS QUATRO PRO FOR WINDOWS EXSCEL □ IZPIT SLOVENSKEGA JEZIKA ZA NESLOVENCE □VARSTVO PRI DELU AKTUALNO V SOLSKEM LETU 1995/96 bomo organizirali izobraževanje ob delu za tiste, ki si želijo pridobiti izobrazbo po programu: KUHAR, IV stopnja NATAKAR, IV stopnja KUHAR-NATAKAR, IV stopnja GOSTINSKI POSLOVODJA, V. stopnja Zavod za gozdove Slovenije ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota KOČEVJE Letošnje leto je Evropsko leto varstva narave in daje poudarek predvsem tistim področjem, ki jih ne varuje posebej nobeden naravovarstveni režim. Razsežnosti uničevanja naravnega okolja dosegajo vedno večje razsežnosti v svetovnem merilu. OB LETU VARSTVA NARAVE KLIMATSKE SPREMEMBE Na našem koščku kraškega sveta se uničevanje dobesedno skriva pod našimi tlemi in okrog nas. Visoki kras spada med ekološko ranljivejša področja. Pomembna je stalna poraščenost apnenčastih - za vodo propustnih tal. Ohranjeni gozdovi zato tu igrajo izredno pomembno vlogo. Odraslo drevje zadržuje ogromne količine vode in jo postopoma oddaja. Gozdovi so najbolj pod vplivom makroklimatskih sprememb, saj drevje raste stoletja in se le počasi prilagaja. Otoplitve klime se opažajo zadnjih štirideset let in še posebej izrazito od osemdesetih let naprej. Zadnjih nekaj let že sami opazimo, da je pozimi manj snega in poleti že željno pričakujemo obilnejše padavine. Sušenje jelke ima del (največ?) vzrokov ravno v spemen-jenih razmerah. Ob tem je pomembna naloga javne gozdarske službe, da v okviru naravnih možnosti usmerja razvoj gozdov v stabilne -zdrave sestoje, ki bodo ohranjali naravno pestrost in hkrati lastnikom zagotavljali dohodek. GOZDNE ŽIVALI Poleg drevesnih, grmovnih in zeliščnih vrst se mora upoštevati tudi živali, ki prebivajo v gozdnati pokrajini. Ohraniti in izboljševati je potrebno njihova prebivališča in paziti na čas sečnje. V spomladanskih mesecih naj bi čim manj sekali gozdove. DIVJA ODLAGALIŠČA Rakave rane našega gozdnatega krasa pa 'cvetijo’ ob gozdnih poteh, pogosto na gozdnem robu v bližini naselij. To so številna divja smetišča, ki zaman čakajo na sanacijo, v ribniški Mali gori se 'uradno' črno odlagališče vsak dan razkazuje daleč naokoli z belim dimom, polnim stru- penih plinov, ki nastajajo ob zgorevanju plastike in drugih strupenih snovi. Kdaj bo urejena prava deponija za odpadke in kdaj se bo začelo skrbneje sortirati odpadke, pa je na skrbi države, občine in vsakega posameznika posebej. NARAVOVARSTVO-RDEČA NIT VSEH UKREPOV Pri nas je ta (ne)sreča, da največji del onesnaževanja ponikne v propustno podzemlje, kjer se dogajajo, našim očem skrito, neznane stvari. Gozdarji v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) izdelujemo desetletne načrte za posamezne gospodarske enote, ki so velike od 1000 do 5000 ha. Z detaljnimi gojitvenimi načrti za posamezne oddelke, ki zajemajo povprečno površino cca 3o ha, pa usmerjamo razvoj gozdov v smeri trajnosti vseh funkcij. V to je povsod vpeto naravovarstvo kot rdeča nit vseh ukrepov. DOLGA TRADICIJA Izvajalci in lastniki gozdov morajo delati v skladu s temi načrti. Naravovarstvo ima na Kočevskem dolgo-tradicijo, vse od urejevalca veleposestniških gozdov g. Leopolda Hufnagla, ki je zavaroval pragozdne ostanke že vež kot pred stoleti, pa do danes, ko lahko pokažemo številne gozdne rezervate in pragozdne ostanke -učne laboratorije za danes in jutri. Obiskovalci iz domovine in tujine občudujejo ohranjenost in naravnost naših gozdov, ki so še vedno tudi dom redkim zverem kot so medved, ris in volk. V gozdovih imamo zavarovana ali z načrti enot zaščitena posamezna debla in posebna drevesa in rastišča redkih rastlin, koliševke, kraške jame, medvedove brloge, rastišča divjega petelina, gnezdišča redkih vrst, izvire idr.. ZGS daje soglasja za posege v gozdni prostor, podaja predloge, svetuje, izobražuje, obvešča. Naša želja je, da podobni naravovarstveni - trajnostni pristopi pridejo do vsakega občana in tudi v druge stroke. Narave nismo podedovali samo mi, zapustili so nam jo v varstvo naši vnuki, zato jim jo moramo vrniti v enakem, oziroma v še boljšem stanju. Mirko Perušek, dipl ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Kočevje Odsek za gojenje in varstvo gozdov foto Janez Černač GorenjSka c. 4, Ribnica, tel. 8Bl-53a ♦ rAzŠIrItEv PONUDBE v RPrILU OGrPti SiP, Sadne kupe, Solatni bife, pirSke klobaSe, rina ppiznanih SJOrenSkih rinOQPfldnikOr Odprto: od ponedeljka do sobote od II. do 23. ure, ob nedeljah od 13. do 23. ure. PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PETER KOCMUR TEL. 061/784-159 gostišče ‘TRÄVLMtä'KP PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING «PLESING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041,853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL .: 853-306, 853-645 STORITVENO PODJETJE Wprofesional d. o.o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Knčfevje. rielavniofi Reška 25(nnvil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatske, orodja • tlačne sklopke (stikala) oJ 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Iz pekovske košare pekarne AJDIČ: vsak dan sveže: KRUH: bel, črn, ržen, koruzni, ovsen in' pisan (mešanica koruznega, belega in rženega), PEKOVSKO PECIVO, OREHOVI POLŽKI, ŠTRUKLJI enkart tedensko ali po naročilu: KROFI, FLANCATI po naročilu tel.866-154: TORTE, ODOJKI Kje lahko dobite kruh pekarne Ajdič? Pekarna AJDIČ Sodražica, ZLATI KLAS Ribnica, MARKET T Dolenja vas, Samopostrežba in TC BRIŠKI Kočevje, KUKELJ Velike Lašče. ŽENSKI in MOŠKI FRIZERSKI SALON ŠUBIC SLAVICA v Dolgi vasi Omerzova 36 Kočevje tel. 857-163 NAKUPOVALNI CENTER Reška 23, Kočevje VELIKI NAKUPI ZA MAJHEN DENAR V petek, 19 maja, tudi močan naliv ni mogel preprečiti trdne odločenosti podjetjema Kovinar in Pan, da javnosti predstavita nov nakupovalni center na Roški 23 v Kočevju. Obe podjetji sta se, vsako na svojem področju, že utrdili tudi s svojo trgovsko ponudbo tako tehničnega blaga kot živil in neživil, ki jo želita na sodoben način približati tudi induvid-ualnim kupcem. Množica zbranih obiskovalcev na otvoritvi kljub slabemu vremenu priča, da je ideja nakupovalnega centra že na samem začetku naletela na velik odmev. Plod Kovinarjevega sodelovanje s trgovskim podjetjem Kovinotehna je trgovina v pritličnih prostorih poslovne stavbe, ki je v štirih letih povečala svoj promet kar za trikrat. Večino prometa so ustvarili s prodajo podjetjem, dosedanja trgovina pa zaradi prostorske utesnjenosti ni nudila ustreznih pogojev za individul-nega kupca. V petek je s preselitvijo v sosednje, precej večje prostore, strankam omogočen samoizbirni nakup instalacijskega materiala, armatur, orodja, bele in ostale tehnike ter številnih izdelkov, ki si jih kupec zaželi morda prav zato, ker jih opazi razstavljene in se sam prepriča v njihovo kakovost. Bolje poučeni kupci bodo lahko opazili, da so številni izdelki tudi cenovno zelo dostopni, saj se zaradi hitrega obračanja zalog cene ne razlikujejo od tovarniških. V množici izdelkov, ki pomenijo tudi razširitev ponudbe, bi težko izdvojili najpomembnejše. Novo trgovino si je potrebno predvsem ogledati, na najugodnejši nakup pa vas opozarjamo tudi na oglasnih straneh. Pan je svoji verigi ribniških trgovin priključil še en člen v Kočevju. Podobno kot Kovinotehna tudi Pan ustvari večino prometa s prodajo pretežno živil podjetjem in večjim odjemalcem, tako da se s pestro izbiro svežih živil lahko tudi v maloprodaji približa individualnim kupcem po diskontnih cenah. Nova trgovina na Reški v prostorih prejšnje tehnične trgovine je primerna za diskontno oskrbo gostincev, za katere imajo tudi posebno ponudbo. Trgovina je bogato založena z delikatesami, konzervirano zelenjavo in sadjem ter pijačo v plastenkah, ki je najprimernejša za nakup v večjih količinah. Poleg živil Pan v nakupovalnem centru pregledno ponuja tudi vse potrebno za gospodinjstvo in osebno higieno, prijazne prodajalke pa vam bodo svetovale najugodnejši nakup. Nov nakupovalni center Kovinar-trgovine in Pana skupaj z drugimi trgovinami, novimi podjetji in predvideno obrtno cono v bivših Itasovih halah, vsekakor oživlja ponudbo tega dela Kočevja in vidno potrjuje smelo poslovno usmeritev obeh podjetij. Miran Miklič (Pan) in Alojz Ivančič (Kovinar) pri odpiranju trgovskega centra na Reški 23. Notranjost diskontne trgovine PAN: bogata založenost z živili \ in neživ UL. Tehnično blago, razstavljeno na policah, omogoča samoizbirni način nakupa. Majice: FFtTJIT OF1 THE EOOIVI, HIEEE, PORTO M A ETE SE... Hoiro: jenas iilače in. majice AMEHIOANT EEGEÄTO tel.861-509ai,,; .. 'Dsl Tel.: 861-980, 861-983 Fax.: 861-981 RESTAVRACIJA KRONA, tel.: 861-530 nudi: KVM GRAFIKA d.o.o.. tel.:861-840 izdelava vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci pl. prometa, zaprte kuverte, vizitke..) KVM SOFTWARE d.o.o. II ll II—1| Lr-J izdelava in instalacija vseh IHj HXh vrst poslovnih aplikacij. RIKO ROBOTIKA v zasebni lasti Lepovče 23, Ribnica Poslovne prostore za servisno ali podobno dejavnost 320 m2 in večje število pisarniških prostorov oddamo v najem. Informacije in ogled poslovnih prostorov po predhodnem dogovoru na tel. (06I) 263 • 052 ali 273-761 od 8. do S.ure. Žaga Predelava in obdelava lesa Blate 12 Dolenja va ZOBEC >864-070 1864-071 i ODKUP HLODOVINE: smreka L h. smreka II. h. Sankukai klub Alter PRIJATELJSKI TURNIR V KARATEJU Kočevski karate klub Alter je v nedeljo, 14. maja, organiziral prijateljski turnir v karateju, ki se ga je udeležilo 10 klubov iz vse Slovenije. Domači karateist Janez Jakovac je v skupini strejših dečkov težke kategorije osvojil prvo mesto po diskvalifikaciji nasprotnika v finalnem dvoboju, kjer je Jaka dobil poškodbo nosu zaradi nedovoljenega udarca v glavo. V višji lahki kategoriji je po porazu po točakh v finalnem dvoboju Aljaž Štemberger (Alter) osvojil drugo mesto, njegova sestra Sanda pa v katah prav tako drugo mesto. V finale se je uvrtil tudi Matej Salomon in zasedel četrto mesto. Karate klub Alter je organizacijo turnija s preko 100 udeležnci izpeljal že drugič, na njem pa so nastopili tudi predstavniki Karte kluba Kočevje. Boji med najboljšimi karatesti so bili pogosto prekinjeni zaradi poškodb. Občinstvo je med tekmovanjem spremljalo tudi nastope, namenjene popularizaciji tega športa: Marjan Kužnik je z eneim udarcem prelomil deset strešnih opek. 5. KROG OLMN RIBNICA GRAFIT T.P. JURJEVIČA KOT SODRAŽICA BIBA-MARKET T GOST. MURN D. JEZDECI TRG. SAN PRESTIGE MALIBU LESTVICA: 1. PRESTIGE 5 4 10 2. GRAFIT 5 3 2 0 3 SODRAŽICA 5 3 11 4. MALIBU 4 3 0 1 5. TRG. SAN 5 3 0 2 6. GOST. MURN 5 1 2 2 7. T.P. JURJEV. 5 113 8. BIBA-MA.T 4 10 3 9. D. JEZDECI 5 10 4 10. KOT 5 0 14 VODILNI STRELCI Kaukovič M. (T.P. 2:3 1:5 5:3 3:2 prestavljeno 19:11 21:12 17:11 14:7 18:15 10:15 14:20 11:12 11:18 10:24 13 11 10 9 9 5 4 3 3 1 PO NEPOPLNEM 5. KROGU: 9-Jurjevica), 7-Kromar V.(Grafit), Levstek T.(Sodražica) 6-Marjanovič (Prestige), -Zobec G. (Grafit) 4 KROG OLMN LESTVICA A KOČEVJE 1. ŠTALCERJI 4 3 0 1 14:14 6 2. KOSTEL 4 3 0 1 13:11 6 3 .BARBARA 4 2 i 0 18:4 5 4. TRI ZVEZDE 3 2 0 1 14:5 4 5. SLOVENKA 3 2 0 1 14:6 4 6. JUŽNI VETER3 1 1 1 10:9 3 7. ATLETIKO. 4 1 0 3 17:13 2 8. KLINJA VAS 4 1 0 3 6 :20 2 9. MAHOVNIK 4 0 0 4 3 :37 0 LESTVICA B 1. AG INŽENIR. 4 3 1 0 26:13 7 2. ŽELJNE 4 2 1 1 8 :2 5 3 KOVINAR 3 2 0 0 12:1 4 4. ROG 3 2 0 1 9 :6 4 5. BABI-LON 3 0 2 1 6 :9 2 6. ČRNI POTOK 2 0 1 1 1 :2 1 7. MOZELJ 3 0 1 2 4 :6 1 8. FLAMENGO 3 0 0 3 5 :31 0 Podjetje za proizvodnjo, trgovino in posredovanje Cesta Majde Šilc 1 61 317 Sodražica TeL/Fax 061/ 866-340, 866-341 HLADILNISKA OPREMA • proizvodnja in montaža industrijskih hladilnic na osnovi izolacijskih panelov za stene in stropove • proizvodnja in montaža hladilniških industrijskih vrat, primernih za živilsko industrijo • proizvodnja in montaža smostoječoh hladilniških celic • proizvodnja kontejnerskih hladilniških celic za postavitev v odprt ali pokrit prostor • vgradnja energetskih naprav za hlajenej, klimatizacijo ali ogrevamje • inženiring pri gradnji hladilniških žilsko-predelovalnih objektov AKTUALNO: izdelava lahkih bivalnih kontejnerjev za pisrane, trgovine, gostinstvo, počitnice... GRADBENE IZOLACIJE • proizvodnja gradbeno izolacijskih plošč • proizvodnja pritrdilnih sider FRGMAT za pritrjevanje fasadnih izolacijskih plošč • proizvodnja in vgrajevanje fgasadnih temoizolacijskih sistemov • trgovina z gradbeno izolacijskim materialomr • inženiring gradbenih strojev OUNDLINE: nova streha za stare poškodovane kritine omogoča z majhnimi stroški v kratkem času prekriti stare strehe iz azbestnih cementnih plošč ali valovite pločevine; hitra izvedba iz zunanje strani; nova kritina z minimalnimi stroški v kratkem času; možnost prekrivanja v več stopnjah; boljša toplotna izolacija in popolna odpornost na zmrzal... %pzmetH(a & ‘PedilQira Studio B je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Naročila sprejemamo po tel. 851-854 vsak dan od 8. do 20. ure ali osebno v Studiu B, Bračičeva 10, Kočevje._________________VABLJENI! Id-.oer1X66-459 I1} vsak petek, soboto, nedeljo odojek na žarni po naročilu tudi med tednom -spečemo tudi jagenjčkall ^POPESTRITE SI JEDILNIK Z JEDMI NA ŽARUI • odprto vsak dan od 12.00 do 24.00, ob sredah zapito o? ”mA66k” sa mnm d.«.«., taw® ia, ui ws-ui N0Y0-N8Y8-N§Y0 FfiJf retšk, šibiti in Mšslii rsšmi idiiksl fi/gg im v m nudim: dimsši klibisi, sladili d, sadna kun, kava ivanšsksss skmmmm AVTO PROM u. SERVIS - TRGOVINA Reška c. 10 a, Kočev je Tel. 855-292, Fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila NOVI ESCORT 1.3 C 60 KM 23.555 DEM 1.4 CL 75 KM 24.852 DEM 1,6 CLX 90 KM 28.434 DEM Pri vseh modelih novega Escorta serijsko vgrajen AIR-BAG na voznikovi strani AKCIJA: FIESTA 16.997 DEM vsi ostali modeli Fieste znižani za 1.500 DEM + darila MONDEO 1,8 CLX 125 KM 35.250DEM Ford TRANZIT že od 32 951 DEM originalni rezervni deli in dodatna oprema - možnost nakupa staro za novo - krediti in leasing -posredniška prodaja -odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil - servis tudi za vsa ostala vozila Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d.d. AKTUALNO V TRGOVINI POHIŠTVO VRTNA GARNITURA: stol 920,00 ležalni stol 3.186,00 okrogla miza 2.450,00 ovalna miza 3.568,00 PISALNE MIZE: Junior hrast 9.734,00 SEDEŽNA GARNITURA: A 201 (dvosed + dva fotelja + kot) 83.021,00 URBAN d.o.o. AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nabr. 10, Ribnica Tel. 861-857, fax 861-857 STARO ZA NOVO KREDIT, L1ZING REZERVNI DELI ZAGOTVLJEN SERVIS ZA VOZILA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA ZA OGLED IN TESTNO VOŽNJO SE PRIPORIČAMO! DAEWOO PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV DAEWOO-MITSUBISHI A MITSUBISHI MOTORS HaOaRiO d.O.O. DAEWOO BASE 1,5i 5 vrata 17.310 DEM BASE 1,5i 4 vrata od 17.603 DEM NOVO! NOVO! NOVO! NEXIA GL od 19.900 DEM NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Priporočamo vam predvsem: ♦ Premoženjska zavarovanja LJUBLJANSKE ZAVAROVALNICE iz Ljubljane ♦ Življenjska zavarovanja ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. iz Maribora, PE Ljubljana ♦ Kasko zavarovanja ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. iz Maribora, PE Ljubljana ♦ Kolektivna in induvidualna nezgodna zavarovanja ♦ Vsa ostala zavarovanja ZAVAROVALNICE MARIBOR d.d. in LJUBLJANSKE ZAVAROVALNICE d.d. Zavarovalna agencija BIO d.o.o. deluje v Ribnici že četrto leto, pozna zavarovalniški trg in vam na osnovi konkurenčnih ponudb lahko svetuje optimalno kombinacijo zavarovanj! Poslujemo v svojih dosedanjih prostorih na Kolodvorski 1 v Ribnici vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 15. ure ter vsako sredo od 8. do 17. ure. Naš telefon: 861-921, fax 861-921 Vabimo kandidate za trženje življenjskih zavarovanj (nudimo ustrezno izobraževanje)! Vašega obiska v naši agenciji bomo veseli v vsakem primeru! za agencijo BIO d.o.o. direktor agencije Dušan Bižal