2 

30-letnica radijske oddaje Sotočje 
slovenCi iZ soseDnjiH Držav PriPoveDujejo 
PosluŠalCeM v sloveniji 


Oddaja Radia Slovenija Sotoč-o Slovencih na Madžarskem, morskimi in koroškimi niji neprekinjeno seznanjal z avstrijskem Štajerskem. V iluje/Sotočja, se ponaša z viso-občasno o Slovencih na av-Slovenci,« poudarja Edvard življenjem, problemi in načrti stracijo: v Sotočju 2006 je bilo kim jubilejem: 11. decembra strijskem Štajerskem in po Pukšič. K avtentičnemu go-te manjšine. Po sredini devet-objavljenih 251 novic, 35 reje napolnila tri desetletja, in letu 1974 o Hrvatih na avstrij-voru je nujno dodati, da je desetih let prejšnjega stoletja portaž in 19 pogovorov z 267 brez tveganja si upam trdi-skem Gradiščanskem. le-ta zdaj postal problema-je o Slovencih na Madžarskem sogovorniki. Vsebina vseh ti, zelo uspešnega dela pri »Oddaja se je po moji oceni, tičen, ker osrednja Slovenija in avstrijskem Štajerskem za-prispevkov, od najkrajših do seznanjanju poslušalk in po-ki temelji na odzivih poslu-ne razume (sic!) porabskega, nemarljivo malo prispevkov najdaljših, do 10-minutnih slušalcev I. programa Radia šalcev v Sloveniji in ob ob-čeprav knjižnega narečja ali v dnevnoinformativnih od-pogovorov ali reportaž je iz-Slovenija, Radia Maribor in iskih v zamejstvu, izredno sogovornikov iz Benečije, Ka-dajah Radia Slovenija. Tista hajala ali se navezovala na Radia Koper s pestrostjo do-dobro prijela. Ob svojem pr-nalske doline ali Laafelda/Po-poročila, ki so, izhajajo iz bolj Slovence na Madžarskem in gajanja med Slovenci v Av-votnem poslanstvu je postala trne. ali manj pomembnih proto-avstrijskem Štajerskem, večstriji, Italiji, na Madžarskem na nek način medmanjšin-Zelo pomembno je, da ima So-kalarnih dogodkov in even-krat tudi na medsebojno so-in zadnje desetletje tudi na ski medij, saj so se v njej za-točje visoko oceno med tisti-tuelnih, na srečo redkih kon-delovanje manjšin, vključno z 
naslov Zamejski torek; ena-mejci vzajemno informirali mi, ki oblikujejo narodnostno fliktnih situacij, medtem ko daljših prispevkov, ki so zrekovredno bi objavljala novice o položaju, prizadevanjih, politiko in uresničujejo naloge ni vsakdanjega življenjskega ducirani na enega in zelo red-in prispevke iz treh sosednjih razvejanih dejavnostih in med Slovenci v sosednjih dr-utripa, ki bi poslušalcem v ko dva iz Porabja, zato pa je v držav. Zamejski torek je imel celo svojem vsakdanu – s žavah, pa tudi v znanstvenih Sloveniji predstavil aktivnost Sotočjih preveč informacij, ki izdelan koncept, tako govorni tedenskega zornega kota,« krogih v Sloveniji, kot je, deni-in vitalnost manjšine, njeno sodijo v druge oddaje Radia kot glasbeni del. Čeprav je bil ocenjuje dolgoletni urednik mo, Inštitut za narodnostna resnično podobo, ki je sestav-Slovenija (kar ni osamljeno koncept pripravljen v sodelo-Edvard Pukšič, ki je sicer vprašanja. Še bolj kot uradne ljena iz drobnih, za »velike mnenje zgolj avtorja prispevvanju z radijskim vodstvom, poročal o dogajanju na av-ocene so važna mnenja iz novinarje« zanemarljivih ka). je le-to zavlačevalo s prvo strijskem Koroškem. Ugodne neformalnih pogovorov. »Za-dogodkov. Ob jubileju Sotočja/Sotočij oddajo toliko časa, da so nas ocene so prihajale iz sloven-nesljivo utrip iz Porabja in Z letom 2008 so uredništvo velja poudariti, da je imela v Mariboru prehiteli v sode-skih kulturniških krogov, ki Radgonskega kota ne bi bil Sotočja iz Maribora prestavili oddaja in še zmeraj ima velik lovanju s Koprom in lokalno so vzpostavljali tesno sodelo-znan in potreba po reševa-v Ljubljano, urednik je postal pomen med Slovenci v Avstriradijsko postajo v Murski So-vanje z rojaki, »več pohval nju tako stopnjevana, če ne Marjan Vešligaj. Njegov pogled ji, Italiji, na Madžarskem in boti. Za Radio Maribor velja, oddaji in njenemu poslan-bi bilo Sotočja in prispevkov na oddajo, ki se zdaj imenuje Hrvaškem, in posebej v tem, da ima posluh za Slovence v stvu pa je prihajalo tudi iz o tem,« je prepričan Edvard Sotočja, se močno razlikuje da poslušalce v Sloveniji z sosednjih državah, kajti že univerzitetnih krogov in od Pukšič. od prvotnega koncepta, ki se besedo in pesmijo seznanja o pred Sotočjem so ob nedeljah drugih razumnikov, v prvi Glede na odnos RTV Slovenije je uveljavil v Mariboru. Če-rojakih -naravnem delu slo-pripravljali govorno glasbe-vrsti zaradi avtentičnega do Slovencev na Madžarskem, tudi so Sotočja postala sodo-venstva v sodobni, povezani no oddajo Ljudje ob meji, v govora pripadnikov manj-(ob skorajda povsem prezrtih bna (?) radijska oddaja Radia Evropi s prek 50 milijoni pre-kateri so najprej poročali o šine, predvsem v Porabju in Slovencih na avstrijskem Šta-Slovenija, so s spremenjenim bivalcev, ki se prištevajo med Slovencih na avstrijskem Ko-na avstrijskem Štajerskem, jerskem), je bilo Sotočje edini konceptom zgubili največ manjšine. roškem, od leta 1968 pa tudi pa vsekakor tudi med pri-medij, ki je poslušalce v Slove-Slovenci na Madžarskem in Ernest Ružič 

3 

Nagrajenec Karel Holec 

»rad, rad sam med lidami« 
Med letošnjimi dobitniki manjšinskoga priznanja v Železnoj županiji je tüdi Karel Holec, sodelavec novin Porabje, nekdanji andovski župan (tri mandate je biu od 1994. do 2006. leta), šteri zdaj vodi andovsko manjšinsko samoupravo pa tüdi Kulturno in turistično društvo Andovci. 
povedati lidam o vesi, o Ma-lom Triglavi, o domačiji. Tau leto je 25 avtobusov bilau. Tau zato dosta časa vzeme človeki, da pa ne žaurgam se, ka sam tau dja z veseljom delo, pa ranč zatok smo tau drüštvo ustanovili, ka mi smo radi, če stoj pride pa nas pogledne. Ka leko povejm, ka 
mi, Andovčani, smo rejsan, sploj pa v časi železne zavese, baugi za hrbtom bili, pa je rejdko sto k nam sploj prišo. Zdaj je rejsan že malo baukše, ka je ta granica oprejta.« Karel Holec je nej aktiven samo v svoji vesi, srečo ma tüdi, njemi pravim, ka si z domanjim, slovenskim jezikom, tüdi krüj slüži. Od 1991 je zaposleni pri novinaj Porabje. »Leko odkrito povejm, ka je te ranč tak bilau kak zdaj, malo slüžb je bilau, nejsam dosta šansa emo, kama bi leko išo delat, pa sam te čüjo, ka tü nekakoga gore vzemejo. Za tau, ka bi piso, sam ranč nej emo volo. Gda sam v osnovno šaulo odo, mi je pisanje tö nej trno šlau, samo ka sam si vseeno mislo, ka mo probo. Tak je bilau, ka me vzemejo za fotografa, sam mislo, če drügo nej, de tau zato šlau, ka sam se s tem prvin začno že ukvarjati. Dapa kak eden mali časopis, sam znau, ka tü moraš pisati tö. Leko povejm, ka je težko bilau, ka sam v začetki ranč tau nej rad delo, samo od leta do leta je malo baukše bilou, malo sam več med lidami ojdo, se z njimi pogučavo, pa sam v pamet vzejo, ka sam en takši stil najšo, ka se vidi porabskim lidam. V narečji, po domanjom pišem, pa rej

san sam čüto, ka lüdje radi štejo, sploj gda sam začno zgodbe pisati.« Gda je nej emo, ka bi piso o vsakdanešnjom živlenji, je začno zgodbe pisati, ka jih je doma pa pri sausedaj čüjo pa se je lidam tö fejst vidlo. Te je že malo več volé daubo za pisanje. 2005. leta so té zgodbe celau vöprišle v knjigi z naslovom Andovske zgodbe/Andovske prpovejsti. Zdaj že z veseljom dela, zatau »če bi zranja nikam inan mogo iti delat, bi mi tau delo gvüšno falilo,« eške pravi. 

Naš nagrajenec pravi, ka se sploj rad pogučava z lidami. Tau se tak začnolo, gda je mali bijo, te je dosta odo k sausedi, gde sta ena babica pa dedek dosta vse zanimivo-ga znala povedati, »kak če bi slüžo tam, sam bijo pri njij, pa so oni vsigdar meni tak pripovejdali, sam vsigdar zgodbe poslüšo, kak je prvin bilau, kak je inda bilau. Zdaj zatau mene sploj fejst briga, gda dja dém kakšo reportažo redit, sploj dosta ne vem o tej lidaj, pa si človek malo doli sede pa si pogučavle z njimi. Ka je natipkano na dvej, tri strani, tau se dja dvej, tri vöre pogučavam. Mene briga dosta vse, nej zavolo reportaže, samo ovak, ka me briga, kak so živeli, kak si zdaj zmišlavajo, pa kak baude dale. Rad, rad sam med lidami. Meni so tak pri srcej porabski lidgé.« Poleg reportaž tüdi rad fotografejra. »Dje tak, gda en portret napravim, pa sam rejsan rad, ka se posreči, gda vidim te kejp, človeka cejlo živlenje vidim. Meu sam eno razstavo »Porabje z mojega objektiva«, te so mi eni pravli, ka oni Porabje ovak vidijo. Ge sam moderno nej sliko. Porabje meni nika drügo pomeni, tisto, ka je prvin bilau, gda sam gori raso, meni je bole lepšo bilau, bole merno. Zdaj je bole hitro živlenje, kak bi moglo biti. Dja sam ovak tü takši, ka sam bole rad, če počasi živé človek. Nej samo nekam leteti, za pet minutov sam tü, po tistim letim tadale. Sto mene pozna, zna, ka sam dja nej takši. Tak mislim, če bi leko, bi petdeset lejt prvin, v tistom Porabji rajši živo. Tüdi na mojij kejpaj se tau Porabje bole vidi, zatau rad fotografiram stare hiše, stare lidi, takše porabske motive iščem.« Ne brodi samo Karel Holec tak, več nas je takši. Ka ne bi preveč melanhoničniva gratala, sam ga na konci eške pitala, kak kaj gleda naprej, ka misli, ka de Porabje za nekaj deset lejt? Malo je premišlavo pa pravo, ka težko povej na tau odgovor. Po svoje je optimist pa si rejsan tak zmišlava, ka slovenski jezik de osto, za-toga volo ka so se meje zdaj odprle, pa se ga tüdi mladi navčijo, če nej drügoga, knjižni jezik: »Samo ka me najbole bolí tau, ka se porabsko na-rečje zgibi, ka nede od koga bi se ga leko mlajša generacija navčila. Tau je najvekši problem. Tau bi za nas biu velki kvar. Če pa ovak Porabje gledam, dosta jih sé pride, ka so nej sé valaun, ka so naše stare kuče doj küpili. Leko de lepše Porabje, bole se vse doj spuca, trava de pokošena, nauve kuče do. Zgibimo pa tisto, ka nam, meni Porabje pomeni. Bojim se, ka tau zgibimo, ka najvekšo vrejdnost ma, tau pokrajino pa materni jezik.« 
Silva Eöry 
»Če zdaj tak gledam nazaj, leko povejm, ka de zdaj že pomalek 20 lejt, ka sam začno delati za materni jezik, za porabsko kulturo. Meni tau priznanje pomeni tau, ka so cenili, ka človek dela. Poleg toga pa ešče malo več energije dobi za tau, ka de delo tau tak dale. Istino, gda človek dela, na tau nikdar ne brodi, ka tau do gnauk svejta cenili,« pravi moj sogovornik, šteri se spomni, kak so 20 lejt nazaj v Andovcaj, v najmenjšoj porabskoj vesnici, začnili z borovim gostüvanjom, in eške doda: »Če zdaj gledam Andovce, ka sam tam živo, pa ešče zdaj tam živem, ka se vse zgibi, tak porabska kultura kak materni jezik. Vsigdar sam čüto, ka tau nej mujs delati, tau trbej, tau moraš delati, če ščeš, naj se tvoj materni jezik ohrani.« Delo v andovski slovenski manjšinski samoupravi in Kulturnom in turističnom društvi je zadnje cajte fejst povezano s Porabsko domačijo. Zanimivo je, kak so sploj prišli na idejo, ka nika takšoga sploj napravijo v vesi. Bauto pa krčmo so doj zaprli, tak ka par lejt so v vesi sploj nej več placa meli, gde bi se lidgé srečavali. »Do domačije smo tak prišli, ka gda sam nej več biu župan, je prišo takši zakon, ka manjšinske samouprave po-sebe morajo biti, nej vküper z lokalnov. Pa te sam mislo, če se dja nemo več zglaso za župana, manjšinsko samoupravo mo pa itak delo, ka tau nej slobaudno pistiti. Zakon je tak bijo, ka bi nam lokalna samouprava morala dati prostor, gde bi mi bili. Takši prostor so nam ščeli dati, ka več nej za nüc biu, vlažno je bilau, tam so mlejko zbejrali. Smo rajši pravli, ka nam tau 

nej trbej, pa nam je na pamet prišlo, ka tam gé tista prazna kuča,« pravi Karel Holec. Te so eške nej vedli, ka do jo leko küpili. Lastniki (tulajdonosnak) so pravli, ka go malo obnovijo, samo po tistin, gda so iz Slovenije prinesli tisti velki kamen, gda so postavili Mali Triglav, je bila prireditev, na štero so lastnika tü pozvali. Sam je vido, ka so že rejsan dosta delali, ka je kuča že lepau obnovlena pa malo lepše vögleda, te je pa pravo, ka se zgučijo, pa naj jo oni doj küpijo. »Te smo se odlaučili, ka tau ne napravi manjšinska samouprava, ka nikdar ne vejš, ka so tü volitve vsako štrto leto, ka pá vküper baude z lokalno samoupravo pa de lastnik gnauk eden pa drügi, zatau sam si te zmišlavo, ka bi bilau baukše eno drüštvo ustanoviti, pa bi te tau drüštvo küpilo kučo.« In tak je bilau ustanovljeno Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Porabska domačija je že pre-ci obnovlena, dosta so člani s svojimi rokami napravli, zdaj pa s pomočjo pejnez, ka jih dobijo z unijskim projektom Saused k sausedi, do zozidali eden velki prostor, ka do leko takše prireditve meli, ka kauli 100 lidi de mesto melo. Zdaj samo mala pa velka soba sta, pa največ 25 lidi na domačiji ma mesto. Gda de vse lepau napravleno, do leko več prireditev, programov meli, zdaj dosta energije v samo delo vlagajo. Majo pa že zdaj dosta turistov, pridejo tüdi iz Slovenije, celau z avtobusi. »Tak se mora človek vsigdar malo kredi dejvati, mora malo ta-

4 



Miklauš na potačaj 
»Rejsan pride gnes Mik-lauš?« 
-so se vnüki sombotelski Slovencov že zadvečerka spitavali, gda so se lidgé zbérali 5. decembra v drüštvenoj dvorani. Te je Slovenska manjšinska samouprava držala srečanje z lüstvom (közmeghallgatás). Tau srečanje je nej takšo bilau kak vsikder, šteri so prišli, so delati tö mogli. Sombotelčanke so si zvezale vacalejg pa šecli, depa je med moškimi tö biu takši, šteri je förtok predsé djau. Na stoli je krü biu pa djabka, ranč tak, kak v Porabji inda svejta po zimski večeraj. Predsednica samouprave Marija Kozar je povödala, ka de té den vsikši koškice lüpo. Inda so geseni iz tikvi koškice vösčistili, posišili, pa po 20. novembri začnili lüpati. Na véčer so moški pa ženske, sausedge pa žlata vküperprišli delat. Olüpane koškice so posišili pa dali v žakle. Oli so delali od Med delom so geli, pili, se hejcali pa spejvali tö. V Somboteli je tisto soboto tresti lüdi lüpalo, vküper so zlüdrügimi manjšinami v varaši že šesto paut organizerali Narodnostni den. Ranč tam, pri slovenskoj iži se je nutpokazo Gorenji Sinik, člani drüštva pa so se srečali z Vaugri iz Murske Sobote pa s Slovenci iz Beča. Slovenci iz Sombotela pa so se večkrat na paut tö podali. Bili so v Andovci, na Gorenjom Siniki, na Verici v Porabji in v Seli pa na Cankovi v Sloveniji. Na prauški v Sloveniji so bili v Prekmurji pa na Štajerskom, gor so ziskali 8 cerkva svetoga Martina. Na županijskom Manjšinskom festivali so gorstaupile Sombotelske spominčice. Zadnji program letos tö en koncert bau, 
19. decembra de v cerkvi sveto-ga Martina spejvo Mladinski pevski zbor iz vesi Vurberk pri Maribori. Peneze za delovanje in programe je sombotelska samouprava letos dobila od države pa od varaša Somboteu. Drüštvo pa je dobilo peneze od varaša, od Zveze Slovencev pa iz Slovenije od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Drügo leto se začne s fašenskim plesom, v Murski Soboti do svetili pet lejt padaštva s soboškimi Vaugri. Andovčani pridejo v Somboteu, sombotelsko drüštvo bi pa rado šlau na Gorenji Sinik septembra, gda prejkdajo Spominsko ižo Janoša Kühara. Na prauško dejo Sombotelčani pauleg taljanske grajnce, kauli varaša Nova Gorica. Samouprava vsikšoj držini dale nutplača novine Porabje. Gda je tau predsednica vse tapovödala, je pred dverami že nika rogatalo. Nut je staupo Miklauš z lancom pa krpačom. Staupo je k vsikšoma, pa čako, če zna moliti. Samo tistomi je dau lejpi sveti kejpec, šteri je djenau povödo »Angeu Boži, čuvar moj, vsikder pauleg méne stoj. Hüdobije ti me brani, v srce Jezoša me srani.« Šteri je nej znau, tistoga je Miklauš v bekeči s krpačom malo zbiu. Mlajši so se trn zbodjali, če je té Miklauš rejsan tisti, šteroga so 
tak žmetno čakali. Na gnauk pa je samo kmica gratala, pa se je od vanej nikšo cinganje čülo. »Un je!« -so deca veseli gratali, pa je rejsan nutstaupo dobri stari pajdaš vrli mlajšov, püšpek Miklauš v rdečom gvanti, z dugov bejlov kecov pa botom. Mlajši so pa tau naj-bole gledali, ka leko v tistom veukom žakli nosi. Miklauš se je vsejm lepau poklono. Povödo je, ka pri nji doma na söveri že veuki snejg geste, gda pa je na Vogrsko prišo, je mogo potače na sani djasti, ka je nika nej bejlo bilau. Že je skoro vö iz Sombotela odleto, gda ma je na pamet prišlo, ka gestejo v varaši vrli slovenski mlajši, šteri se dobro včijo pa svoje stariše baugajo. Vsi po redej so prišli k dobromi starci, vsikši je nika zaspejvo ali Miklauši nika lejpoga namalo. Takši je tö biu, šteri je dugo molitev njemi tö povödo. Rdeči püšpek je je radostno poslüšo, pa vsikšoma mali dar dau. Gda pa je na konci deci saloncuker lüčo, so že vsi pozabili grdoga staroga vraga s krpačom. 
Miklauš je taodišo, eden mali pojep je pa svojoj babici pravo: »Babica, Miklauš mi je pravo, ka aj doma lepau črejvle vöspucam, te leko, ka eške do zranka nika prinesé.« 

-dm
le tačas, ka ne šumače pa se na nojete ne piknéva. Dvej lopate so sledik dali v ponev pa djali v peč na odjen. Tam so en cajt pražili, sledik pa so 3-4 moški vöstiskavali. Iz ene kile tikvini koškic je 4 dejci olina vöprišlo. 
ciu samouprave je skrb meti na slovenski materni gezik, čuvati kulturo pa identiteto. V preminaučom leti je organizacija vküper z drüštvom držala dvajsti programov. V sombotelskom Škanzeni so vküper z 




Trejkralovoga do Jožefovoga, vküper več držin. Na gnauk so semleli 8 kil koškic, k zelenoj masi so cüjdali malo tople vodé. Dvej ženski sta go močapali 3 kile koškic. (Ništerni so pravli: »telko dela pa tak malo olina!«) Med delom je predsednica samouprave povödala, ka vse so v leti 2009 delali. Glavni 


5 



aDventni konCert v trauŠčaj 
Leto se spet bliža h koncu in čas, v katerem smo od 29. novembra, je najlepša doba leta. To je že tako več sto let. Pričakovanje pred praznikom Jesusovega rojstva je čas za pomiritev, za ocenjevanje vsega, kar smo med letom napravili, kako smo prebrodili težave oz. doživljali lepe trenutke, ki so se nam ponujali. Adventni čas 
budi v duši hrepenenje po nečem lepem, ki pa ni podobno nobenemu dogodku v drugih letnih časih. Po ulicah, pred hišami zasveti vsak večer več sto bleščečih lučk, okrašeni so domovi od zunaj in znotraj. Po stanovanjih diši po medu, cimetu, pomaranči, ženske pospravljajo, zamenjajo zavese, na mizah so že božični prti… Tudi zunanje priprave potekajo v navdušujočem razpoloženju, kar pa v duši doživi posameznik, je seveda bolj osebna, intimna stvar. V spominih na otroška leta so mi ostali mali angelčki na papirju, ki so krasili sladkarije, tiste, ki sem jih na božični večer spet videla na božičnem drevescu. Med pripravo pa so naše ženske doma (babica, mama) vsak dan več pele o Mariji, Jezusu, Betlehemu, o pastirjih in štalici. Morda so mi tudi zato izredno všeč adventni koncerti, adventne in božične svete pesmi. V Trauščaj-Rábakethelyu, predmestju Monoštra, kjer živim z družino že 19 let, in ki je do predlanskega leta 
imelo še lastno župnijo, je naš župnik vsako leto, v soboto pred prvo adventno nedeljo, blagoslovil advent-ne vence, ki so jih družine prinesle v cerkev. Pred nekaj leti pa smo na ta dan začeli organizirati tudi koncert, ki so se ga v prvih letih udeleževali le madžarski zbori. Toda ker je ta del Monoštra obenem tudi del Porabja in tudi tukaj živi več Slovencev, smo se odločili, da povabimo še slovenske zbore. 
Tako je letos 28. novembra gostoval pri nas Mešani pevski zbor Avgust Pavel Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika. 
Nekateri člani zbora še nikoli niso bili v naši cerkvi, tako je bilo zanje novo doživetje, da so v svoji bližini spoznali kraj, ljudi, navade. Koncert so začeli pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Monošter, njihovemu programu je sledila instrumentalna glasba učencev Glasbene šole Monošter. Pred nastopom MePZ Avgust Pavel so gospod župnik blagoslovili adventne vence in prižgali prvo svečo. 
Slovenski zbor je imel program, v katerem so bile adventne pesmi in tudi druge, ki so primerne za zimski čas in cerkveno okolje. V prvem delu nastopa so zapeli pesmi Pri farni cerkvici, Pozimi pa rožice ne cveto, Dve beli brezici, Besede s Križa ter pesem V Porabju dobri so ljudje. Ta zadnja je marsikomu privabila solze v oči, predvsem tistim poslušalcem, ki so se v Traušče preselili že pred 20., 30. ali 40. leti iz porabskih vasi in premalo časa preživljajo med svojimi slovenskimi rojaki. V drugi polovici programa smo slišali adventne svete pesmi: Mati Marija, Narodi radujte se, Vso zemljo tema krije, Večernica in K nebu povzdignimo solzne oči. 


Občinstvo je pozorno poslušalo zborovsko petje, posebej so se veselili nastopa zbora Avgust Pavel Slovenke in Slovenci, ki so jim pesmi budile spomine na otroška in mlada leta, ko so še živeli v slovenskih vaseh, med Slovenci. V tem članku se želim tudi zahvaliti članom zbora, zborovodkinji Mariji Trifus, da so sprejeli naše povabilo in nastopili pri nas, Zvezi Slovencev na Madžarskem pa za sponzorstvo. 

»Vso zemljo tema krije, in spijo rožice, a Cerkev v čast Marije obhaja zornice. V teh dneh pa kliče nas, v teh dneh pa kliče nas k preblaženi Devici adventni čas.« 
S spominom na ta lep večer kot začetek adventnega časa želim vsem bralcem časopisa Porabje prijetno pripravo na praznike, lep božič in srečno novo leto 2010. 
Erika Köleš Kiss 



sakalauvski krispani 
v veszprém 

Pred božičnimi svetki je vsigdar moško delo bilau krispan prinesti k hiši ali iz gauške ali s placa. Po naši vasnicaj je tau nej problem bijo, zatok ka je skurok vsakši emo gauško, tisti, steri go pa nej emo, si je zatok poskrivoma tö najšo djalič. Pavri so samo na tistoga čemerni bili, steri je velki krispan na pau zožago ali ma je pa samo lejpi vrejek dolazožago. V zadnji 20 lejtaj, če se po Porabji vozimo, v dosta mejstaj vidimo, ka so se na nekdanešnji njivaj krispani posadili. Tašoga ipa pred božičom je pa sejkajo, notrapotegnejo v mrežo (háló), spakivajo na kamione pa odpelajo v vekše varaše, naj bi varašancom polepšali svetke. 

Gnauksvejta je v Sakalauvca bijo sodak János Tóth, steri od tistoga mau nazaj odi v ves, je dober padaš z držino Nemeš. Sam tö ma dosta zemlé z arende pa pauva krispane. Za letošnji božič je iz Sakalauvec odpelo 1500 krispanov v varaš Veszprém. Kak je pravo, odavo ji je po lanski cenaj, za meter navadnoga krispana (djaliča) je proso dvej gezero forintov, za meter srebrne jelke štiri gezero, za mejter normana pa šest gezero. Ma pa zanimivo izkušnjo (érdekes tapasztalat). Tisti küpci, steri za bogate vögledajo, po krispan se pripelajo z velkimi automobili, največkrat küpijo mali, navadni krispan. Tisti, pri steraj se vidi, ka bole težko živejo, za svetke (tö) ne gledajo pejneze, oni so tisti, steri iščejo dragše pa vekše jelke. 
M.S. 
6 



božični koncert tüdi v budimpešti 

Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto pripravi božični program. Največkrat mamo božični koncert, pozovemo kakšen zbor. Včasih pa šolsko skupino pozovemo, oni nam 
pa špilajo betlehemeše pa zimske šege notri pokažejo, kakšne smo prvin doma meli v Porabji. Letos smo pred drügo advent-no nedeljo, 5. decembra, začnili svetiti. Na te svetek smo čili. Zbor je svoj nastop končo s pesmijo Sveta nauč, blajžena nauč. Sploj lejpo je bilau. Z Veleposlaništva RS v Budimpešti smo leko pozdravili prvo svetovalko Ksenijo Škrilec, 
vsigdar stoj pride od sodelavcev in smo tomi radi. Naši gostje so zdaj bili VeričaniRitkarovčani tö. Mi smo augustuša, gda je bijo Porabski den, bili na Verici pri nji. Moramo se obiskovati, naj vidimo, sto 


pozvali iz Monoštra Komorni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem. Zbor od začetka vodi pa je popejvati vči Tomaž Kühar iz Murske Sobote. Marijana Sukič, članica zbora, je na kratko notri pokazala zbor, vej je poznamo, smo ji že večkrat vidli na odri. Zbor je spejvo svete pa priredbe ljudski ali narodni pesmi. Bole žalostne, ka smo žalivali. Nisterne mi tö vejmo, če smo je že večkrat čüli doma v Porabji ali smo se je doma mladi navka dela, kak živejo zdaj naši sosedje, žlata, starši ali znanci. Pozvali smo Slovensko samoupravo, župana Andraša Dončeca pa par lidi iz vesi. Zdaj smo žalostni svetek meli, ka od žlate ali z družine naši členov so trgé mrli. Mrla je Marika Čerpnjak, harmonikaša Hugo Čerpnjaka žena. Vsigdar je prišla k nam, na vsakšo prireditev, na vsakšo srečanje. Rada je pomagala, rada nas mejla, kakoli ka je Vogrinka bila, pa mi smo jo tö radi meli. Žalostni smo, da je tak brž odišla. Od gospe Médi Törő pa je mrau mauž. Feri Kranjeci pa najstarejši brat v Švajca. Pa zato smo tö žalostni, ka je mrla bivša veleposlanica gospa Ida Močivnik. Ona je bila veleposlanica R Slovenije v Budimpešti od leta 1998 do 2002. Za nas, Porabske Slovence, steri živemo daleč od rojstnega kraja, je sploj pomembno, če kakšna skupina pride z daumi ali iz Slovenije, ka té mamo srečanje, vküper pridemo pa leko gučimo slovenski materni gezik, ka ovak nejmamo prilike. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti iz srca čestitamo pevskomi zbori za lejpi koncert. Dobili so velko ploskanje. Želimo jim, naj tadala tak lepo spejvajo in dosežejo lejpe uspehe. Za programom smo meli prijatelski večer, samo zdaj nej tak veseloga. Veričanca Pišti Trajbar pa žüpan Andraš Dončec sta nam prejkdala eden 



tomaž časar prejel 
nagrado za športne 
zasluge 

Zavod Šport & mediji, ki deluje v okviru Slovenske olimpijske akademije, je v četrtek, 3. decembra, na slovesnosti pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani podelil 
priznanja šport
nikom in šport
nicam ter šport
nim delavcem 
in delavkam iz 
Slovenije in tudi 
iz zamejstva. 
Med nagrajenci 
so bili letos trije 
Slovenci iz za
mejstva: športni 
novinar, publi
cist in »festival
ski ambasador« 
med Slovenci v 
Italiji Mario Šuš
teršič, vrhun
ski športnik in 

športni pedagog Robert Kropiunik iz Celovca ter profesor športne vzgoje v Porabju Tomaž Časar. Predlog za odlikovanje je pripravila predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije Sonja Poljšak. V obrazložitvi o podelitvi nagrade Tomažu Časarju, ki je bil dolgo let ravnatelj dvojezične šole na Gornjem Seniku je bilo zapisano, da »ima največje zasluge, da vsako leto na tradicionalnih srečanjih mladih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji sodeluje tudi nogometna ekipa Zveze Slovencev na Madžarskem, ki jo že vrsto let sam tudi vodi. Ima tudi velike zasluge pri ohranjanju in krepitvi slovenske identitete med učenci na dvojezični šoli. Nenadomestljiv pa je njegov velik prispevek k sožitju med obema narodoma ter plodnejše čezmejno sodelovanje«. Profesorju Tomažu Časarju iskreno čestitamo za priznanje in mu želimo še veliko uspeha na športnem področju. 
N.V. 


lepau vküp zbrali, mladi so tö prišli, tomi smo radi bili. Čeri od Marike Kovač Babanič pa njini padaš pa dvej vnükinje Czilinger Labric Hedvig so trno flajsno delali, pomagali. Gori so nosili, dola iz stolov, če se je kaj spraznilo. Vüpamo se, ka to potejm vsigdar tak baude, ka vsigdar pridejo mladi tö. Na konci smo si želeli lejpe božične svetke pa srečno nauvo leto. V vüpanji, da ešče dugo bomo vküper odli in kak slovenska manjšina se bomo ohranili v Budimpešti. 


Irena Pavlič 
völki korbau domanji dobraut. Veričke-ritkarovske ženske so telko dobroga spekle: pogače, kuglof pa božični vejnec, orejovi pokaraj, no pa eden glaž palinke je tö notri bilau, naj se prej s tauv varüjemo od virušov gripe (influence). Dvej naše ženske so tö spekle pokaraj Médi Törő pa Marika Kovač, tak ka na prijatelskom večeri smo zraven sendvičov dosta domanjoga meli. Hugo Čerpnjak je pa prineso domanjo vino, naj prvo posanco spijemo na spomin pokojne žene Marike. Na tej prireditvi so se naši tö 



7 




skrbi za glasbo v cerkvi 

Organist (kantor) dr. Gábor Sebestyén vsako nedeljo prihaja v porabske cerkve in vernike razveseljuje z lepo glasbo in pesmijo. Januarja bo že dve leti, da vsako nedeljo slišimo njegov glas s kora v cerkvah v štirih porabskih vaseh, v Števanovcih, v Sakalovcih in na Dolnjem ter Gornjem Seniku. O njem vemo le to, da živi v Sombotelu in dela kot psihiater v bolnišnici v Zalaegerszegu. Zdaj nam je malo pripovedoval o svojem delu in življenju. »S cerkveno glasbo sem se začel ukvarjati leta 1996 pod vplivom 
mojega birmanskega botra, ki je tudi organist. Jaz sem takrat igral samo na piščalki, potem sem začel igrati tudi na sintetizator-ju, ki sem ga dobil za božič. Igrati na njem sem se naučil sam,« 
- je povedal. 
• Kdaj si začel igrati in peti v 
cerkvah? 
»V cerkvah sem začel ob mojem botru, najprej sem zaigral in zapel le eno ali dve pesmi, potem pa sem se čez 2-3 leta začel redno ukvarjati s cerkveno glasbo. Najprej v vasi Vasboldogasszony, kjer živijo moji starši, potem pa tudi v Egerváru. Leta 2005 sem začel redno hoditi na Nagykutas, kjer sem bil organist izmenično z mojim botrom. V tem času sem že v Budimpešti, kjer sem študiral, hodil v glasbeno šolo. Učil sem se igrati na orgle, in sem se začel učiti iz Velike knjige organistov. 5 let sem hodil v glasbeno šolo, imel sem zelo dobro učiteljico, ki je priznana organistka. Imam zelo dobre spomine nanjo. Naslednje leto načrtujemo, da jo bomo povabili v porabske vasi. Bil bi zelo vesel, ker je zelo dobra, prijazna oseba. Vedno me je učila to, kako se moramo lotiti stvari. Ni bilo pomembno, če sem zagrešil kakšno napako, ampak to, naj bosta življenje in duša v tem, kar delam. Zmeraj me je spodbujala, zelo dobro je bilo delati z njo.« 
• Kako si pa postal organist v 
naših vaseh? 
»Leta 2004 sem se začel usposabljati za organista v Sombotelu, v istem mestu pa sem študiral tudi teologijo na visoki šoli, kjer je bil moj profesor vaš duhovnik Ferenc Merkli. Ob bo-


žiču leta 2007 me je poklical in rekel, da v svoji župniji potrebuje organista. Privolil sem, in prvič sem prišel 26. decembra v Števanovce. Tam smo se dogovorili, da bom vsako nedeljo prihajal, in 1. januarja sem že začel hoditi tudi v Sakalovce in na Dolnji Senik.« 
• Kaj pa Gornji Senik? 
»Na začetku še nisem hodil na Gornji Senik, ker je župnik rekel, da je tam itak cerkveni zbor, in mi ni treba hoditi tja. Prvič sem bil tam ob veliki noči, ko so me ljudje zaprosili, naj odtlej zmeraj prihajam na maše.« 
• Že skoraj dve leti vsako nedeljo prinašaš v naše cerkve lepo glasbo in petje. Ob nedeljah si ves dan tu, saj hodiš k mašam v štirih vaseh. Kako se spomniš na začetke? 
»Nimam posebnih spominov. Edino, česa se spomnim, so bili ljudje na Gornjem Seniku, ko sem bil prvič tam, in so mi rekli, da vsekakor moram prihajati tudi v prihodnje.« 
• Kako je prišlo do ideje, da si 
se naučil tudi cerkvene pesmi v porabskem narečju, in jih vsako nedeljo tudi poješ? 
»Pravzaprav to ni bila ideja, če povem po resnici, je bila nuja. Prejšnji organist v Števanovcih je pel pesmi večinoma v porabskem narečju, in mi je župnik rekel, da bi bilo dobro, če bi se te pesmi naučil tudi jaz. Pa to tudi ljudje pričakujejo od mene. Na začetku je bilo težko, v Števanovcih so mi napisali pesmi fonetično pa tudi poudarke in tako sem se začel učiti. Prva pesem, ki sem jo pel, je bila pesem z naslovom Pastirci. Zaenkrat znam le malo pesmi v porabskem narečju, ampak trudim se, da bi se jih naučil čim več. Saj sem v bistvu s tem pridobil ljudi.« 
• Ali ljudem niso bile nenavadne nove melodije rednih mašnih pesmi? 
»Seveda so jim bile in s tem se še danes bojujem. V Števanovcih niso imele te melodije dobrega odmeva, v Sakalovcih pa so jih kar dobro sprejeli. Poskušam peti razne mašne pesmi, da bi bilo malo bolj pestro, ker je zmeraj ista pesem čez čas že dolgočasna. Pri vsaki maši pa moram najti neko ravnotežje. Zdaj že vidim napredek v tem in to je pozitivno. S pevskim zborom na Gornjem Seniku smo se že naučili več različnih mašnih pesmi tako v madžarskem kot slovenskem jeziku. Te pesmi variiramo pri mašah.« 
• Lani si diplomiral na medicinski fakulteti, postal si psihiater. Poleg tega pa, da si organist pri nas, se še ukvarjaš z več različnimi stvarmi. 
»Ja, delam v bolnici, vsak mesec imam 4-5 dežurstev. Poleg tega se še ukvarjam z dejavnostmi zunaj bolnice, zdaj se pripravljam tudi na tečaj za medicinske sestre, na katerem bom poučeval fiziologijo. Zdaj pa sem še začel študirati filozofijo, ravno zdaj bo izpitno obdobje, tako da se moram veliko učiti. Doma pa tudi veliko vadim, pred kratkim sem si kupil elektronske orgle. Včasih čutim, da sem izčrpan, da je to preveč. Pogosto se ne znajdem v teh mnogih vlogah. V enem trenutku sem psihiater, v drugem učitelj, potem učenec in še organist. Vendar vse to poskušam opravljati z veliko vdanostjo.« 

Nikoletta Vajda 




26. december 
in sveti Štefan 

V Sloveniji mamo 26. decembra fraj den. Tau glij fajn prav pride, eške en den po božiči smo leko doma pa si malo počinemo od velkoga svetka. Zakoj pa mamo fraj den? Zatau, ka je tau slovenski državni svetek, den samostojnosti in enotnosti. Na té den se spomnimo rezultatov plebiscita, šteri je biu 23. decembra leta 1990 in so se mogli volivci odlaučiti, ali naj Slovenija grata samostojna in neodvisna država. Velka večina je bila za in s tem se je začnila osamosvojitev Slovenije. Do septembra leta 2005 smo tomi svetki pravli samo ‘dan samostojnosti’. Te so njemi vcüjdali eške ‘enotnost’, tau pa zatau, ka smo pri tom zgodovinskom dogodki Slovenci pokazali največ enotnosti v svojoj zgodovini. Pri našoj kuči je té den eške pred tem časom, gda je državni svetek grato, biu fejst svetešnji. Pri nas mamo enoga Štefana, Pišteka po domanje, in tau so moj stari oča. Vsakšo leto mamo na té den dosta obiskov, pa trno dobro gejmo pa pigémo. Cejla rodbina pride Štefana pozdravlat. Vsakši njemi kaj prinesé. Najbole važen je glaž dobroga vina, naš ajta stari pa te nindri ne špara. Sploj pri šunki nej. Tak ka vidite, ka je tau pri našoj iži rejsan velki svetek. Sveti Štefan je eden najstarejši slovenskih svetnikov. V Sloveniji stoji 37 cerkvi, štere so posvečene svetomi Štefani. Rojeni naj bi biu nindri v časi okouli rojstva Jezusa Kristusa, mogouče celou v Jeruzalemi, gde je leta 40 našoga štetja biu obsojeni na smrt s kamenjanjom. Že v srejdnjom veki so njemi pripisüvali varstvo nad živinov, eške posebno nad konjami. Kak zaščitnik konj je tüdi najbole poznani in s tem so povezane premnouge šege in navade. Edne so eške žive, drüge so se že davno pozabile. Na Štefanovo so se s konjami pa vozovi vozili okauli, tüdi jahali so jih. Šli so vse okauli po vesi, v drüge vesnice, v lejs, na njijva… Z okinčanimi konjami so šli k cerkvi tö. Jahali so okauli cerkve pa blagoslavlali konje. Ništerni so konjam püščali krv tö. Kak daritev so bile posebno znane male lesene pa voščene figurice konjičkov. Tau lejpo šego eške gnesden poznajo. Darovali so tüdi svejče pa pejneze pa blagoslavlali sol, vodo pa oves kak strošek za konje. Ništerne oblike tej šeg in navad so se ohranile vse do gnes, predvsem v krajaj, šteri so bili znani po reji konj. Tak je jahanje na konjaj pa blagoslavljanje konj pred cerkvijov znano na Šentjernejskom polji na Dolenjskom. Tüdi prinašanje lesenij figuric konj (tüdi drügij živali) v cerkev je eške živo. Tak na primer v Štepanji vasi v Ljubljani eške gnes nosijo figurice v cerkev, čiglij ka nišče živine nema. K blagoslovi so nosili tüdi oves pa sol, tau so nesli domou, figurice pa njali v cerkvi. Tem figuricam pravijo tüdi »votivi«. Blagoslovlena števanova sol je mogla biti pri iži cejlo leto in so jo nücali za zdravje živine in ljudi. Ta povezava med svetim Štefanom pa konjami je eške do gnes nej glij sčista jasna. Najbole verjetno je, ka je vse tau eške iz poganskij časov in je sveti Štefan staupo na mesto staroslovanskoga boga Velesa, šteri je biu baug črede pa živine. Stari Slovani so baugi Velesi darüvali konje, ka bi se živina bole množila pa bila obvarovana pred betegom pa nesrečov. Čez neka časa je človek začno darüvati podobice, kejpece namesto živali same. Sveti Štefan je poleg toga, ka je patron konj, tüdi zavetnik konjarov, kočijažov, zidarov, krojačov, kamnosekov, tkalcov, tesarov, sodarov, kletarov… skratka velki svetnik. Fajn je pri iži kakšoga Števana, Pišteka, meti. Te se dva dni v svetkaj dobro gej. Liki nej samo zatau, zatau tüdi, ka se te bar spomnimo, ka je té svetnik pa té svetek tüdi fejst pomemben (fontos). Vej je pa človek, dokeč ka avtojov nej bilau, vse skauzi biu odvisen od živine. Sploj njemi je konj fejst prav prišo. Za vse Slovence pa je té svetek velke vrejdnosti. Spomni nas na tau, ka eške znamo vküp staupiti, gda trbej, pa si zboriti tisto, ka rejsan ščemo. 
Jasmina Papić 
8 



Šparavno in delavno leto na



Na Slovenskoj zvezi smo pred cov. Od steroga mau smo začnili Gorenjom Seniki, ka smo ga Djeseni smo pripravili izlet za očami meli skaus leta, ka je za-zvati lüstvo s cejloga rosaga na tam že davnik nej držali. Z li-predsedstvo Zveze na avstrijsko volo gospodarske krize pejnaz Porabski den tü, tak kak na dr-dami smo bili fejs zadovolni, ka Koroško. za delo nej več, cejne so pa daleč žavno srečanje, je té program so lepau vküper prišli, tau od 
vujšle. Zatau smo planirali me-ranč tak državni (országos) 	Budimpešte do najmenše vesi, Vküper z drügimi smo Andovec v Porabji pa iz Sloveni-pripravili: je je tö dosti lüstva prišlo. Na tau Srečanje mlašeči folklorni sku-se pa zdaj döjn nišče nej mogo pin iz Porabja pa Prekmurja z taužiti, ka je domanjo lüstvo iz Javnim skladom Murska So-Porabja bilau malo! Posaba smo bota, Slovenski den na varaški se fejs radüvali tomi, ka je do-šauli za prvošolce vküper z Dr


nje svoji programov, pa zatau program. Etak je Zveza vsakšo tü, naj vsakša skupina leko iz-drügo leto mejla dva velkiva puni pozvanje tak doma kak v programa, ka je preveč, tak pri Sloveniji. deli kak pri pejnezaj. Drügo pa tau, ka so nam nisterni dalečni Programi Zveze: lidgé na znanje dali, ka je tau že 

Tradicionalni Slovenski kultur-malo dosta za nji tü. Na mišlenje manjo, gorejnjoseničko lüstvo žavno slovensko samoupravov ni svetek smo držali v gledališči predsednika Državne slovenske -od mlajšov, mladine, srejdnje pa Krovno šolsko komisijo, Kviz v Varaši, gda smo svetili s po-samouprave Martina Ropoša pa starejše generacije -dosta v slovenskom geziki za velke rabskimi pesmimi števanovski smo se lansko leto tak poglijali, prišlo v cejlom dnevi, ešče večer šaulare pa tekmovanje v recitipa varaški žensk z nauvoga CD-ka mo vsakšo leto samo gnauk so dugo vödržali, kakoli je bilau ranji s Krovno šolsko komisijo, na, steroga smo podarili vsejm meli velko srečanje, eno leto Dr-lagvo deževno vrejmen. Na tak enodnevni izlet z Zavodom za lidam, steri so lepau napunili žavna slovenska samouprava, napunjeno gledališče se pa ne šolstvo Murska Sobota, 8. medgledališče. Premiera nauve igre drügo leto pa Slovenska zveza. spaumnim, kak je bilau djeseni narodno likovno kolonijo pa Mladost našoga dejdaka senički Na Slovenskoj zvezi smo ostali na Srečanji slovenski gledališč-razstavo v Slovenskom daumi nikov v gledališči v Varaši, od-s pomočtjauv Galerije-Muzeja kec so lidgé v dobro volej pa fejs Lendava, Slovenski slavistični zadovolni šli domau. Tau nas kongres s Slavističnim drütü veseli, ka lüstvo (skur vsi) z štvom Prlekije, Prekmurja in 



šaularski igralcov »Zvejdice« pa v tejm, ka de se té den zvau ta-igra Teta puberteta Mladoga gle-dale za Porabski den, steroga od dališča gimnazije je bila na Go-letos tadale vsakšo drügo leto renjom Seniki. V prejšnji lejtaj planiramo. Etak je vsakšo leto smo na Slovenskoj zvezi vsakšo gnauk velko državno srečanje dobre volé malo ešče vküper Porabja pa s Slavističnim drületo meli Porabski den, bola na Porabski Slovencov v Porabji. ostane po programaj, si vzeme štvom Slovenije, Slovenski den menšo, pa vsakšo drügo leto Dr-Letos smo té velki svetek meli čas eden za drügoga, med tejm na varaškoj šauli vküper z Državno srečanje Porabski Sloven-v najvekšoj vesi v Porabji, na pa kaj nazdravimo tü leko. žavno slovensko samoupravov 

9 



Šparavno in delavno leto na slovenskoj zvezi 

pa Zavodom za šolstvo Murska čene skupine so se nota poka-	Na reviji (művészeti szemle-(honlap), stero si drügo leto ba-
Sobota, mlašeči jezikovni tabor zale 80-krat, s toga števanovske 	verseny) v organizaciji Javnega ugše, bole živo želimo voditi. 
v Pirani z Zavodom za šolstvo ljudske pevke 18, Gledališka 	sklada Lendava so bile varaške Uredništvo novin Porabje je le-
Murska Sobota, likovno koloni-skupina Veseli pajdaši pa 8, va-	ljudske pevke, Javnega sklada tos tü pripravilo 52-krat, vsakši 
jo mlajšov iz Slovenije, Italije, raške ljudske pevke 14, Mejšani Murska Sobota pa varaški Ko-keden novine na 8 stranaj. Za morni zbor, števanovska mlaše-božični dar je pripravilo Porabča folklora pa senička mlašeča ski koledar 2010 pa vküper z gledališka. Tadale so prišli števa-založbo Franc-Franc v Murski novski mlašeči folkloristi, eške soboti knjigo Milana Vincetiča en stopaj pa bi prišli na državno v prejkmurskoj pa knjižnoj rejči revijo (országos), med najbaug-»Pobeglo morje/Vujšlo mordje«, še slovenske folkloriste. Mejšani stera podari vsejm bralcom no-pevski zbor Avgust Pavel je bijo vin Porabje. na 40. Tabori slovenski pevski Meli smo več tašnoga dela v plazborov pa programi Pesem ne ni, ka smo nej naprajli, povejmo: pozna meja v Sloveniji. nejsmo brali vküp indašnje dela od rama do rama v Porabji, nej Drügo delo: samo zavolo časa nej, liki zvöjn Letos smo samo parkrat dobili nas so drügi že tü dosta na tejm. pozvanje na Zvezo, naj vöposta-Nejsmo meli delavnice za koša-


Avstrije pa Porabja (rajztábor) komorni zbor 9, gledališče Duo 
z OŠ Vuzenica. Letošnjo leto Fodor pa 8, sakaluvska folklora 
zapremo vküper s Slovensko 4, gorenjisenički MePZ Avgust 
samoupravov Slovenska ves-Va-Pavel 8, ljudski pevci 6, folklor
raš s cerkvenim programom, z na skupina pa 5. 
božičnim koncertom v varaškoj 
cerkvi, gde do spejvali trgé zbori, Mlašeči skupin dela 
med njimi domanji zbor Avgust 8, vcejlak do zdaj, gda se je zved-Pavel z Gorenjoga Senika. lo, ka na seničkoj šauli velki mlajši več neškejo plesati zavolo Kulturne skupine: več vzrokov. Vsevküper so gora Pri Slovenski zvezi je letos tü staupile 43, s toga na gorenjodelalo 17 kulturni skupin, 9 seničkoj šauli gledališčniki 5, vözraščeni pa 8 mlašeči. Zvöjn velka folklora 5, mala 1, pevski Porabja Slovensko kulturno zbor (ljudski godci) 16, na števa

drüštvo Avgust Pavel v Sombo-novskoj šauli folklorna skupina 	vimo indašnje porabske dobrau-re pa cejkare plesti. Ali lidi nejga te, stere nam furt z veseldjom ali časa nejga, težko je. Pa dobri spečejo porabske ženske, stere par nalog bi ešče leko naštejla, sam že dostakrat po imeni na-povezanih s slovensko rečtjauv pisala kak v prejšnji novinaj v v Slovenskom daumi. Depa ka članki. »Majstri«, steri vejo de-pa komi asni?! lati indašnje meštrije, so letos No, vüpajmo v Porabski Sloventü malokart leko pokazali svojo caj, ka če na koga, na nji leko raznanje. Tau tü svedoči, ka so v čunamo gdakoli pa gdekoli. Za Sloveniji tü nazaj vzeli progra-cejlo letno redno, aktivno delo me. Za predsedstvo (elnökség) se lepau zavalimo vsejm kul-Zveze smo pripravili štiri djilej-turnim skupinam, njivim menše, ka leko, vse pisno pošlamo torom, vodjam, muzikantom, tavö po pošti, naj se vsakši leko predsedstvi Zveze, ženskam pripravi. Programe, na leto šti-za pečenjé indašnji pokarajov, ri, Drüštva porabski slovenski majstrom indašnji meštrij, vzgopenzionistov furt pomoremo jiteljicam, šaulam za pomauč 


teli poskrbi za pevsko skupino 9, pevski zborček 7, sakalauvska 	pripraviti pa skaus spelati. Na-pri mlašeči programaj, članom 
Sombotelske spominčice, ka skupina se pa ešče pripravla, na 	tečaje pišemo v Slovenijo pa krovni šolski komisiji, višji sve
trno poštöjvamo. začetek drügoga leta tü morajo 	na Vogrsko, s sterimi pejnaze tovalki Zavoda za šolstvo mag. 
Kriza es kriza ta, na konci so meti s kim vöstaniti. 	spravlamo za letno delo Zveze Valeriji Perger pa novinarom. 
skupine ešče itak zavolé po-Števanovski Veseli pajdaši so bili pa Drüštva porabski slovenski 

zvanj mele, prauti konci leta se na državnoj srečanji narodnost-	penzionistov. Pripravlamo gra-Klara Fodor 
je lepau vküp nabralo. Vözraš-ni gledališčnikov v Budimpešti. 	divo (anyag) za spletno stran sekretarka ZSM 


10 

Milan Vincetič Mišeča šaula 
Sigdar je biu bejli njega najvekši künšt, ar so meo oči, »Katka mi je pri-»Gvüšno so jo zakopali v geli. Vse očí so se namerile kak česnek. Pa tüdi smrdo bilí svetci v njegvi knjigi šla pomagat. Gé mate tisto praj pa v pavočino kak v gospauda župnika pa v je po njem, ar se je zgo-vsi črno-bejli. knigo svetcov, štera je bila maček svoj drek,« je zazejo dva ministranta, šteriva vardjo, ka de ma spuco »Gvantanje pa je nej kak v mišeči šauli?« pa nama pokazo na škatü-sta sigdar pocingala, gda je vüje. bükova skordja,« mi je stis-»Gé, gé,« je zabezekno, »od le pa posaudice s farbami, župnik pravo‚ tau je Boža »Glüpi pa sam samo za-no v roké velki čopič, s šte-čemerov sam jo odneso na štere so se že zdavnaj po-rejč’. Ženske so ponižno tou, ka sam, gda sam biu rim naj bi pofarbo njegve padlaš, ka se od miši ešče süšile. ponavlale za gospaudom, mali kak ti, mogo vsakši svetce. »Kelko znam,« se kaj navči … Ita gor, pa jo »Ove svetce na padlaši bilé so pune veseldja pa den gesti krumpér. Z lejti je delo čednoga, »more-prinesta doj, mislim, ka so de pofarbo, kak se ma že nekšne svetlošče, štera je se mela, štera je v krum-jo biti očí plave, laske pa zdaj kejpom miši že kcoj pravi,« se je poškrabo po obsijavala njuva zmantraperi, tak naberé v vüjaj, ka rdjavi ali črni, gvantanje dale prave farbe …« glavej, »varaški umetnik. na líca. je ne odmoča ranč vrejli pa, kak ti srcé želej, ar v Ka sva drügoga mogla, Velki malar, vama pravim, Kak tüdi Katkinoga. Ob krop nej…« 

šteroma nej trbej nikše meni je stapala, kak če se Mogouče pa je gli zatou, 
naše mišeče šaule,« je po-ne bi dotikala kamnitoga ka je bijo glüpi kak drejvo, 
kloncko po stauli, »vüva cerkvenoga poda, po nje-bole pozno lejs kak sam 
pa ta vöpofarbala kak nij lasaj so se blisketale sebé. Zatou pa je biu daleč 
trbej tau Sveto držino, drauvne zvejzde, štere je naokouli poznani kak naj
štero mam ešče v deli za Boug natrauso na té velki vekši bogecmajster. 
betlehem v našoj cerkvi … den tak po snejgi kak po »Tou pa samo zatou, ka 
Samo ešče birke pa djasli ledenij kurinaj na auknaj. sam bijo v mišeči šauli …,« 
moram vözrezati, pa sveto Ob nama je stapo majster je pokazo na od miši ob-
Dejtece, ne smejmo pa po-Lajči, šteri zdaj odprvin gejdeno knigo svetnikov. 
zabiti tüdi na tisto božično neje smrdo po česneki, tüj »Pogledni mali,« je začno 
zvejzdo z žarečim répom pa tam je zgrabo kakšno obračati liste z velkimi 
…« rejč ali na pamet ponakejpami, »miši so znale, 
Očí so se ma svejtile, roké uvo za župnikom. Najbole ka nemo znao vönapravi
pa so samé delale. Tüdi če pa se ma je smejalo v očaj, ti svetoga Sebastijana, pa 
bi ma dojzvezo očí, bi naj-gda smo se postavili ob bet-so ga pogéle. Tüdi sveti 
šo vsakši sokeu, vsakšo lehemi, šteri je bijo bole Tereziji so vkraj poglodale 
lisico v lejsi, iz šteroga so razsvetleni kak v varaškoj roké. Pa svetoj Magdaleni. 
gračüvale bole kondraste cerkvi, v šteroj so mešo Na méri nejso püstile ranč 
birke, kak so bilé v istini. darüvali sam blajženi püšsvetiva Cirila pa Metoda, 
Celau somari, za šteroga pek. celou svetomi Ladislavi so 
je vzejo za mujšter sause-»Samo ednoga ne razpregriznole kolena. Samo 
dovoga konja, je napravo mejm,« je pravo preveč na Sveto držino so püstile na 
duge vüje, štere sva na ro-glas, ka so se lidgé obrnauméri, ar brez nje ne bi bi
baj pofarbala s črnim. Kak li, »zakoj ma Devica rdjave lou tüdi drügij svejcov …« tistom vrejmeni, gda so ži-kak oditi po stubaj na pad-tüdi očí zvejzde z žarejčim očí kak Katka, sveti Jaužef Bole sam ma vörvo kak veli svetci, neje bilau telko laš. Tam pa naja je skoron repom, šteri de za par dni pa plavo-zeléne kak ti?« župniki, če gli neje odo v baut pa vözbejranja kak sfalilo: cejli padlaš je bijo razsvejto tüdi tisto polovi-Stisno sam Katkino rokau, cerkev. gnesden …« pun svetcov, bilí so prislo-co Zemlje, štera je sigdar v ona je tüdi mojo, dotekni»Pokrižaj se, gda stoupiš v Vužgali smo že drü-njeni k tramovdji, ništerni trdoj kmici. la sva se z očami, s šterij je mojo domačo zakristijo,« go svejčo na adventskom so se že taobrnauli, ranč Cerkev je bila ob preskaučila zvejzda z ešče je skoron zakričo sigdar, venci, gda ga je Katka, eden pa neje bijo pofarba-paunoučnici za vse vör-dugšim žarejčim repom gda sam pokloncko. štera je pred dnevi prišla ni. Knige pa nindri. Gvüš-nike dosta premala. Pa kak nad našo Sveto drži-Rejsan: po stejnaj, po stou-z varaša, boječe pocukala no so jo miši zmlele, sam nej samo zato, ka je Božič no. li, ešče okoli postele so bili za rokav. joj šepetno pa jo primlo za samo ednauk na leto, liki »Vse je tau zavolo vaše mipostavleni njegvi leseni Kak že staukrat je zadrej-rokau. Bila je mrzla, Kat-zatau, ka té den prizové k šeče šaule, majster Lajči,« svetci. Ništernim so ešče mo: v rokaj je ešče itak ka je trepetala od straja, oltari pa k sveti meši tüdi sam se zdigno na prste, ar falili prsti, drügim je mogo držo šprelico, v drügi pa ar je vidla v svojoj glavej, tiste, šteri čez leto ne žive-je ranč te gospaud župnik kcoj prikeliti očí ali vüje, klapač, na mizi pa je ležo kak so tej leseni svetci na-jo doma. zdigno Kristušovo tejlo pa najvekšomi se je vkraj na pau zgotovleni sveti Jau-idnouk gratali živi, kak so Dišalo je po kadili, orgle, obznano, ka je odpüščestrau naus, Devico Marijo žef. začnili stegavati roké za štere so na nauvo vözrik-ni vsakši grej, ar smo vsi pa je ešče mogo samo po-»Majster Lajči,« sam se nag-nama, zatau sva jim ko-tali, so tak špilale, ka si vküper samo edna velka farbati. Tau pa je bilau za no k njemi, gda si je po-maj vujšla. mislo, ka se oglašajo an-pa srečna Boža držina. 

11 

»Z lejpimi okrasi olepšaš božič« 
Meni je božič brezi okrasov »Po mojem je tau vseedno. la, štera rauža je tista, šte-zato ka je znala, ka sam ge mejla časa, zato ka smo mi nej božič, je pravla Aniko Prvin je tau bola tak bilau, ra se teba najbola vidi? tau delala v cvetličarni. Ge doma sploj dosta mogli de-Wachter Csicsai iz Mono-ka po pari se ne šika, pa nej »Mena se najbola žuta trnjo-pa tau z veseljom napra-lati. Gda sam domau s šaule štra, gda sam go od božiča je slobaudno bilau. Tau zdaj va rauža vidi.« vim.« prišla pa sam se navčila, pospitavo. Dela na recepciji v več tak fejst ne držijo.« • Od tauga mi pride na-• Kak do tej vejnci ali tistim hajt, vö na mazeve.« Hoteli Lipa pa ona ma na-• Kelko časa si se mantra-pamet, ka mi moški, gda okrasi vögledali ka delaš, • Tam si te tak dosta rauž skrbi okrase (díszítés) tö v la s prvim püšlom? je dan žena, si tö moramo tau si ti vözmisliš? mejla, pa vidla, gda si s cejloj zidini. Kak je pravla, »S prvim püšlom sam se do-zbroditi, koma kakšno tr-»V bauti vcujküpim vsefale senaum delala. Leko si se ona tau z veseldjom dela, sta mantrala. Nuka trbej, pa gda veselila, če si stejla. sploj pa zato, ka rada ma tra je prišo v bauto 

vküpkladem, te »S senaum delati je zato nej rauže. eden moški pa tau 
tak naredim, kak bilau tašo veseldje.« 
• Aniko, kak si ti začnila pravo, ka iz dvajset 

se mi vidi, eden je • Tau si prajla, ka te okra-te okrase delati? rauž naj napravim 
taši drugi je ovakši. se pa vejnce, ka je delaš, »Potistim kak sam drugoga njemi eden püšeu. 
Samo na tau mam vse s tistoga delaš, ka v maloga rodila, sam v gim-Te sam ma ge praj-
skrb, naj se barva bauti küpiš. Nej bi leko nazijo ojdla, pa sam mislila, la, naj de prejk v 
šika.« vcujvalaun v lasej ali po ka več nemo nazaj v židano »Csöcsös«, pa naj 
• Štere okrase de-mazevaj vküppobrala? 
fabriko delat üšla. Te čas dočas dva špricera 

laš najraj? »Leko pa pobiram tö. Gesesam se gnauk na poštiji s spige, dočas ge pü
»Meni je vseedno, ni, ka sam za restavracijo Fasching Marijo srečala, šeu napravim. Tak 
ge vsigdar delam na stole delala, tisto sam vse štera je mejla cvetličarno je bilau. Dočas je 
okrase na sto. Eške sama vküppobrala. Gda sam (virágbolt). Ona me je pita-on piu, dočas sam 
vleti, gda doma gobe brala pa sam vidla kaj la, če bi nej mejla volo k njej ge püšeu redla. 
v ogračenki doj-tašoga, ka gor leko ponütiti delat. Ge sam taše stvari Malo duža je drža-
poberem rauže, cam, tisto sam vse domau vsigdar rada delala, pa sam lo, malo sam švica
eške s tistoga nika nesla. Želod, kostanje, storpravla, ka dobro. Istino, la, dapa zato sam 
vküppostavim niši že, kukarčno lopinje, škipka sam ge tašo šaulo nej ga napravla.« 
okras, naj malo kovec, veje, s tauga sam vse skončala, pa na začetki je • K taumi, ka naj 
lepše baude v rami. delala okrase.« težko bilau. Nika mi je ona eden püšeu ali 
Pri Rabi mam eden • Kakšne okrase si delala pokazala, kak se dela, dapa okras lejpi baude, naj bar-njovo raužo damo, mislim ogračenek, kama vsikšo leto doma na božič? dosta sam se sama od sebe ve pašejo, tau se leko navči na barvo. puno rauž posadim, zato ka »Adventni vejnec sam narednavčila.« ali samo dobre oči moraš »Radeča trnjova rauža lübe-ge strašno rada mam rau-la, te na dveraj mam eden 
• 
Tau sam mislo, ka v meti? zen simbolizira, tak ka nej že.« mali vejnec, na terasi mam 
cvetličarni samo odavati »Najbola vejn oči moraš je najbaukše, če tašo raužo • Ne šanjalivaš rauže, z zelene veje spleteno kauli 
trbej. meti k taumi, dapa zato tau stoj kolegicam nese na dan gda tak lepau cvetejo, pa te ograje. Na sveto nauč, kak 
»Tau je zato nej cejlak tak. se tö leko navči, kakšne bar-žena. Ovak je pa vseedno.« je dolazrejžeš? vsepovsedik, krispan posta-
Rediti moreš püšle, vejnce ve so tiste, štere pašejo ena • Kak dugo si delala v cve-»Dosta posadim, pa te mam vimo pa ga okinčamo. Vsikpa adventne vejnce tö. Gda k drugoj. Na tau fejst mo-tličarni? v ogračenki pa v rami tö. šo leto šegau mam naredti 
sam najprvin püšeu delala, raš skrb meti. Bilau je tašo, »Šest lejt sam delala v cvetli-Etak se te v dvaujoj mesti tašo malo sklejco, kama 
te sam fejst švicala.« ka so prišli v cvetličarno pa čarni, potistim sam pa v Lipo leko veselim raužam.« brojco pa svejče nüt dejem, 


•
 Zaka? so vsefele rauže pa barvne prišla na recepcijo. Zato, ka • Gda si eške doma bila štere se na sveto nauč vož»Zato, ka nej vseedno, kak okrase vküppobrali, naj s ta-je lastnica Mari Fasching na Gorejnjom Seniki, te si gejo. Ge etak čakam, naj se 
rauže primleš, kak je vküp-uga eden püšeu napravim. bauto vödala tistoj, s šterov že tö delala kaj takšnoga? naraudi mali Jezuš.« 
deješ edno za drugo, ka Napravla sam, samo tisto je sva vküp delale. Meni je ti-»Te nej, zato ka sam nej Karel Holec 
naj lejpo baude. Zato, ka če tak vögledalo kak eden pa-sta prajla, ka leko ostanem, 
samo tak vküpprimleš, te je pagáj.« dapa tü v Lipi je zato lekejtisto nej tak lejpo. Tak moraš • Zvün püšlov, ka vse si še delati kak v cvetličarni, 
naredti, naj tisto lejpo stogi. ešče delala? tak sam receptorka gratala. 
Tau mi je Fasching Mari ka-»Ka je trbelo, tisto sam de-Dapa eške zdaj je večkrat 
zala, kak se tau dela. Z edno lala. Vejnce, žive vejnce, tak, če več dela majo, te dem 
rokauv držiš rauže, z drugo adventne vejnce pa na vsis-pa njim pomagam.« 
rokauv pa vcujkladeš, gda s vecovo vsikše fele vence. Te • Vido sam, ka okrase, 
tejm zgotauviš, te se pa tau sam eške dosta delala na adventne vejnce delaš za 
vse vküpzveže.« svetke okrase na sto. Tak ka restavracijo pa za recepci

•
Rejsanje nej vseedno,koma pomalek sam se vsefele nav-jo tö. 
se dela püšeu, kelko rauž je v čila.« »Šefica me je prosila, naj za 
püšli, v pari so ali nej? • Z dostafele rauž si dela-Lipo napravim te okrase, 







12 



slovenski božiček v porabskih vrtcih 

Tudi letošnji praznični december v porabskih vrtcih in šolah ni minil brez daril iz Slovenije, za katera sem poskrbela avtorica tega zapisa, finančna sredstva pa je velikodušno zagotovilo slovensko šolsko ministrstvo. Najprej smo skupaj z učitelji in vzgojiteljicami razmišljali, kaj vrtci in šole najbolj potrebujejo. Ker smo vrtce že v preteklih letih dobro opre
mili s kvalitetnimi didaktičnimi igračami in slovenskimi slikanicami, so se tokrat odločili le za delovne materiale, od papirjev do barvic in še česa, vsakemu malčku pa smo namenili kot darilce po eno slovensko slikanico. Vsak mesec z zanimanjem pričakujejo otroške revije, posebej pa zanimiva darilca, ki so jim priložena. Gotovo je v prazničnem času prav posebno darilo vrtcem, predvsem za učenje slovenščine in krepitev »slovenskega vzdušja«, mlada vzgojiteljica Sanja iz murskosoboškega vrtca, ki je s 1. decembrom začela svoje strokovno delo v porabskih vrtcih. Ko sem pred nekaj dnevi obiskala vrtce, sem na lepo »slovensko vzdušje« naletela v vrtcu v Slovenski vesi, kjer so se otroci skupaj s Sanjo živahno razgibavali ob slovenski glasbi. In ni bilo čutiti nobenih problemov z 


in šolah 

razumevanjem in komunikacijo. Verjamem, da je tudi v drugih vrtcih tako. Učitelji so za boljše delo pri pouku slovenščine želeli številne strokovne knjige in učbenike, predvsem tiste, ki jih pripravljajo na Centru za SJ kot drugi ali tuji jezik, na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Seveda smo vse nabavili. Posebno skrb pa posvečamo ponovno oživljenemu narod
nostnemu pouku slovenščine v monoštrski osnovni šoli. Tako kot drugim smo tudi monoštrskim prvošolcem priskrbeli primerne dodatne učbenike za slovenski jezik, česar so se razveselili tudi starši, posebej tisti, ki se slovenščino učijo skupaj s svojimi otroki. Lanskoletna prizadevanja za ponovno oživitev narodnostne slovenščine v monoštrski osnovni šoli torej niso bila zaman, zato jih bomo, sodeč po dogovorih v Krovni šolski komisiji, nadaljevali tudi v tekočem šolskem letu. Tudi šolam smo namenili številne delovne materiale za likovni in tehnični pouk, tako v Števanovcih kot na Gornjem Seniku pa z veseljem pričakujejo darila, ki jih za polepšanje njihovih učilnic in hodnikov izdelujejo v eni od znanih slovenskih tovarn šolskega pohištva. Težko pričakovana »darila« bodo nared v januarju in gotovo jih bomo takrat predstavili v sliki in besedi. Tudi kulturni dogodek je lepo darilo in že tradicionalni prednovoletni obisk predstave v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kamor smo povabili porabske pedagoge in kulturnike, je, sodeč po zadovoljnih udeležencih, bil prav prisrčno darilo. Koledarsko leto se tako izteka in verjamem, da bomo tudi 
v prihodnjem, čeprav recesijskem, letu lahko pisali o dobrih in plemenitih dejanjih, o skrbi za ohranjanje in učenje slovenskega jezika, podprti tudi z vsem zapisanim. V matični državi Sloveniji se ves čas poudarja, tudi na slovenskem 
šolskem ministrstvu, da se finančna sredstva za potrebe ohranjanja slovenščine pri Slovencih izven Slovenije ne bodo zmanjševala. Ugodni pogoji pa niso dovolj, saj je ohranjanje jezika v manjšinski skupnosti v prvi vrsti odvisno od manjšine same, od njene želje in volje po ohranjanju, predvsem pa lojalnosti do jezika in doslednosti. Jezik se ohranja in razvija, če se govori, povsod in ob vsaki priložnosti. Teh priložnosti pa bo vedno več, če bomo zanje poskrbeli sami, brez lepo-rečja, praznih obljub, ampak preprosto – da se bomo trudili čim več med seboj govoriti slovensko. Vsi. V prihajajočem letu vam vsem želim vsak dan in vedno čim več lepih slovenskih besed, kot so kruh, ljubezen, iskrenost in sreča, okronanih z dejanji. 

Valerija Perger 




Miklavžev pokal 

Osnovna šola Istvána Széchenyija je v letošnjem šolskem letu 2009/2010 zopet organizirala Miklavžev pokal za mlade nogometaše. Na letošnjem 20. jubileju so se družile 4 ekipe (prej je bilo 7-8 ekip, a so se zdaj zaradi združitve osnovnih šol prijavile samo 4 ekipe). Ekipe so bile iz Rábagyarmata, Csörötneka, iz monoštrske in gornjeseniške osnovne šole. 


Na jubilejnem pokalu so naši učenci z odlično igro dosegli prvo mesto. Drugo mesto so zasedli učenci iz Rábagyarmata, tretji so postali monoštrski učenci, četrti pa so bili mladi nogometaši iz Csörötneka. Naši učenci so premagali Csörötnek in Rábagyarmat z rezultatom 1:0, tako so že pred tretjo tekmo postali zmagovalci pokala. Potem so nas na tretji tekmi premagali Monoštrčani z rezultatom 2:0. Iz naše ekipe se je odlikoval Marcell Sukič, ki je postal najbolj
ši igralec in tako se je lahko vrnil domov z nagrado. 
Rezultati pokala: 
1. 
DOŠ Jožefa Košiča 6 točk 

2. 
OŠ Rábagyarmat 4 točke 

3. 
OŠ Jánosa Aranya Monošter 4 točke 

4. 
OŠ Csörötnek 2 točki Za ta lep uspeh se iz srca zahvaljujem in čestitam našim učencem. 


Tomaž Časar profesor telovadbe DOŠ J.K. 

13 

31. DECEMBER – SILVESTROVO 



žurka ali obračun? 

Iz leta v leto je bole moderno, če idemo kama na »silvestrovanje«. Ekstra je moderno sploj, če idemo v tujino. Ništerni si že poleti rezervérajo potovanja za té večer. Samo ka de čimveč lüdi, pa ka de čim vekša »žurka«, kak mladi radi pravimo. Nika nej, če je rado fejst mrzlo, glavno je, ka nas je dosta pa ka se mamo fajn. Vsi ostali mo pa rade volé preživeli té prehodni večer v drüžbi naših najdražjih, družine, žlate in prijatelov. Ali je rejsan pravi pomen toga večera samo v tom, ka se dobro mamo? Kak so pa te večer preživlali naši predniki, starci? Vsi se spitavlemo: »Gde te pa letos silvestrovali?«, ali pa: »Kama pa idete letos na silvestrovanje?«. Rejdko što pa zna, zakoj je »silvestrovanje« silvestrovanje. Prlé se je té izraz nüco bole rejdko, v Prekmurji pa na splošno v Sloveniji smo tomi večeri pravli večinoma staro leto. Poimenovanji silvestrovo in Silvestrov večer sta se pojavili dosta kesnej. Silvestrovanj pa velki zabav s pokanjom pa šampanjcom naši predniki skoron nejso poznali. Od kejc je pa te prišo izraz silvestrovanje, šteri se skauz bole nüca? Dosta lüdi ne vej izvora izraza, šteri je gnes den fejst pogousti. Zadnji den v leti katoličani obhajajo god (dén) svetoga Silvestra. Zato je nej ranč malo čüdno, ka je slavje toga dneva prevzelo njegvo ime. Sv. Silvester je biu papež, 32. po vrsti za sv. Petrom. Papež je biu od 31. januara 314. do 31. decembra 
335. leta, gda je mrau. Znani je kak patron domanje živine, dobre letine krmnih rastlin in seveda srečnoga nauvoga leta. Po rodi je biu Rimljan (római) in glij te, gda je grato pop, se je začnilo Dioklecijanovo preganjanje kristjanov. Liki Silvester se nej zbojo. Gde je mogo, je pomago, traušto in lüdstvo gor-držo. 314. leta je biu vöodebrani za papeža. V njegovom časi se je zozidalo dosta čüdovitih cerkva (tüdi škofovska cerkev sveti Janez v Laterani). Trno lejpo cerkev je dau s cesarovo pomočjo zozidati tüdi ob vatikanskom hribi nad grobom svetoga Petra, prvoga papeža, štera je mejla 86 marmornatij stebrov, je tam stala dugih 11. stoletij. Po skorom 22 lejtaj vodenja Cerkve je 31. decembra 
335. leta nastoupo tüdi njegov »Silvestrov« večer življenja. Njegov glaven atribut je klüč, s šterim vöodpre nauvo leto. Naj-večkrat je namalani s papeškov tiarov na glavi in bikovo glavo ob strani. Bik je ob njegvoj strani zato, ka ena legenda pravi, ka je sveti Silvester znauva gorzbüdo mrtvoga bika, šteroga je zacompro comprnjak. Zato je Silvester tüdi patron domanje živine. Na ništerni kejpaj, kak sam že pisala, je prikazani tüdi njegov drügi atribut, klüč, šteroga so si lidgé po svoje raztomačili – ka odpre nauvo leto. Zadnjemi dnevi v leti smo Slovenci od negda pravli staro leto, večeri se je pravlo tüdi »drügi sveti večer«. Na té večer so lidgé delali obračun sami s sebov. Spomnili so se na minljivost časa. V krogi svoje familije so molili, pa se Baugi zahvalili za sadove in darove pretekloga leta in prosili za srečo v etom nauvom leti. Kristjani so na té den kropili in kadili po domovih in se v molitvi pa pesmi zahvalili za preživelo leto. Kropitev ma svoj izvor, kak večina naših šeg in navad, v poganskij časaj. Namenjena je bila obrambi pred demoni, vörki pa drügimi nevarnimi silami. Kristjanom pomeni kropitev prošnjo za božjo naklonjenost, srečo, dober pridelek tö. Za kropitev se nüca blagoslovlena voda, za kaditev pa dim gorečoga lesa cvetnonedeljske butare, zelišča, (püšla) gnes den pa predvsem kadila. Seveda so se poveselili tö. Vörvali so, ka če dobre vaule pa s punim želoudcom staupiš v novo leto, de etakše celo nauvo leto. Té večer pa je biu tüdi v znamenji vedeževanja (jóslás). Toga so se poslüjžile predvsem mlade dekline, štere so trno najgére bile, če do v nauvom leti najšle svojoga moža. So pa naši predniki poznali eške dosta drügi šeg in navad, štere so bile povezane predvsem z nauvim letom. Vörvali so, ka tisti, šteri na nauvo leto dene v vodau vejnec, te se pa v tistoj vodi muje, ma velko srečo. Na nauvo leto se trbej vsemi lagvomi ogibati. Kak na nauvo leto, tak cejlo leto. Če maš na nauvo leto kakši dug, se ga cejlo leto ne rejšiš. Splošno znano pa je, ka na nauvoga leta den mora moški prvi staupiti v kučo, ka če prva pride ženska, nesrečo prinese. V gnešnjom časi smo lidgé pozabili na pravi pomen staroga leta ali silvestrskoga večera. V velki varašaj, kama se mladi večinoma odpravijo na té večer, se sveti glasno, svetlo, s pokanjom, streljanjom… obveznim ognjemetom (tűzijáték). Na žalost ne pomislimo, sploj v etom kriznom časi, kelko pejnez v tom momenti v luft odletí. Gvüšno bi se za kaj drügoga leko baukše ponücali. Je pa istina, ka se eške vsakši od nas na staro leto nika odlauči. Ženske bi rade shujšale, moški enjali kaditi ali pa nika pejnez prišparali pa tak dale. Tak ka se li eške zavedamo minljivosti časa, obračunamo sami s sebov pa vüpamo na najbaukše v nauvom leti. 
Jasmina Papić 


Lüblene moje, dragi moji, vejm, ka sam vam obečo, ka več nikak pa nigdar nemo v tom mojom pismi iz Sobote piso od kakše krize. Obečo sam, depa ne morem, ka ne bi. Tau pa zatoga volo, ka sam tri dni nazaj biu v Lublani. Ja, biu sam v našom najbole prejdnjom pa velkom varaši. Kak najprva sam doj s cuga staupo. Biu sam eške sneni pa sam šou v prvi büfet, ka si kafej spidjém. Moram prajti, ka je dober kafej biu. Depa gda sam ga škeu plačati, mi je več nej biu tak žmani. Tista mlada pa lejpa kelnarca je škela meti zanga trikrat več, kak pa bi v Soboti plačo. Ali plačati sam mogo. Pa sam njoj pravo tau tö, kelko eden takši kafej v Soboti košta. »Pa v Soboti pite kafej, če je tau tak gé!« mi je zabrüsila. Po tejm sam šou tadale po toj našoj prejdnjoj Lublani. Zavolo slüžbe, ka te vedli, kakša paut me je napelala ta doj. Štiri vöre sam se srečavo z lidami, se pogučavo pa delo, ka je trbelo. Pa sam lačen grato. Šou sam v edno takšo krčmou, ka je bole stara vövidla. V takšnoj krčmej gvüšno ne more drago gesti biti. Gledo sam cejne pa rejsan je nej drago bilau. Na, gnauk bole drago kak v Soboti, depa za Lublano nej trno drago. Prinesli so mi župo. Baug moj, za tri žlice farbane vode s trejmi zrejzancami! Brž po tejm so mi prinesli mesau pa rižo. Trikrat baug moj! Rejsan, ka je riže dun nika bilau na talejri, depa tisti falajček mesa je nej biu vekši od mojga palca na lejvoj rokej. Kak sam tisto srmaštvo zo, sam tak lačen grato, kak bi nej gestija vido cejli teden. Zdaj sam kuman vpemet vzeu, ka je té obed trno dragi. Če bi se škeu redno nasünoti, bi mogo pet takši obedov zesti. Depa trbelo je titi tadale delat, nej pa od gestija broditi. Tisti človek, s šterim sam se daubo, pa bole kak delo krčmau rad vidi. Pa sam z njim mujs v krčmau mogo oditi. Tam sva se zgučavala, kak mo tadale pelali našo firmo. Pa sva tau pelanje firme mujs mogla zalejvati s palinkami, s pivom pa s špricerami. Ge sam pri vsem tom velkom deli samo brodo, kelko de tau koštalo. Pa mi je pri tom vse bole cükati trbelo. Za eden čas sam odišo na wc. Naredo sam tau, zakoga volo sam odišo tanut. Pa sam škeu titi tavö. Depa doj me je stavila edna ženska. Prajla je, ka cükanje mujs trbej plačati. Bole sam njoj tumačo, ka smo že čüda spili v toj krčmej, bole je škela, naj plačam. »Pau evrona mujs morate za cüknje plačati!« me je nej pistila tavö. Tumačo sam njoj, ka pri nas v Soboti v krčmej nika nej trbej za wc plačati, če v krčmej pidjéš. »Pa bi šli v Soboto cükat!« mi je zabrüsila. Nika, mogo sam plačati. Potejm sam nebesko silo emo nazaj domau oditi. Depa tam za stolom so bili že pajdaši od tistoga kolega pa je mujs trbelo tadale piti. Vi vsi pa vejte, ka je tak gé, ka če de nut, mora tavö tö oditi. Eške petkrat sam ojdo cükat pa vsigdar me je štrafala za pau evrona. Gda sam tau doma pripovejdo, so mi skur nej vörvali. Moj pajdaš Laci je cejli čas tiüma biu. Nin za edno vöro se je dun zglaso. »Ja, draga je ta Lublana, trno draga. Depa tau ge razmejm, zakoj je tau tak gé. Uni nigdar nedo v krizi, nigdar! Najprva ti drago odajo pijačo, po tejm pa njim moramo eške plačati tisto, ka smo že küpili. Vej je pa cükanje nej nika drugo kak pa tista pijača, ka si jo že plačo. Čedni so tej v našom prejdnjom varaši, trno čedni,« je zgotouvo pa me brž za tejm pito, sto je plačo tisto vnaugo pijačo, ka smo jo spili. »Ja, sto bi pa plačo, če nej ge,« sam pravo. »Na, tau pa je rejsan bilou nebesko drago cükanje!« 


Miki 


14 



Miki Roš Procesija istine 
Sejdo je na tistom mesti, tisti den, gda je prišo njegvi Kuman za eden čas so pri-povedo pa so rejsan čakali, ge ti pa dopistim,« je prajla kak je vsigdar šegou emo. pajdaš. šli k sebi pa odišli tavö za kak bi bili na kakšoj štaciji žena pa brž odišla v ram, Tam včasin pri stoli na pra-»Baug daj, dober den!« se je njima. Kama vragon ga li na križovom pauti. samo naj ji več ne gleda. vo pri dveraj, kak se nut v poklono pa brž po tejm že vleče? Tak so se spitavali, Vse, ka se je čülo, je bilau Cejla procesija se je začnokrčmau staupi. Pa je takša pito. »Vas je žena znauva gda so jiva vidli na poštiji. tisto, kak je srmak naraji la smedjati. Vsi so se skur šega bila v krčmej tö, ka je pistila, ka leko na špricer Un, velki pa raven kak naj-cvilo. Ja, pa krave so zmejs kotali od smeja, samo tisti vsikši stano, gda je nut v pridete?« bole kusti baur, tisti mladi mükale, ka so že trno žed-mali nej. krčmau staupo. Ja, tau je »Ovak ranč ne more biti. pa kak kakši zavec, ka eške ne bile. Vej so drugi tö »Tak, zdaj si zvedo, kak je vsigdar njegvo mesto bilau. Ge go lepau pitam, če leko ne vej redno ojdti. Tak ga je žedni bili, nej samo stvar. tau pri nas doma. Pa tau tö, Kak bi špricer na drugom dem, una pa pravi, leko, vlejko za vüjo. Pomalek so Kuman so čakali, naj se ka ge ne lažam!« je oupro mesti nej tak žmani biu. Po-dragi mauž!« njiva zgrabili. Vö so vidli zgodi, ka se mora zgoditi, prgiško, rdeča pa gnauk klono se je vsigdar gnako: Tisti mladi tam na kraji kak kakša procesija. Naj-ka do šli nazaj v krčmau. vekša vüja se je začnila la»Baug daj, dober den! Žena šanka se je začno smedjati prej njiva, za njima pa se-Za eden bole dugi čas je pri-diti. me je pa malo pistila, ka si pa trausiti z glavou es pa dem možakarov iz krčme šla do nji njegva žena. Pun Procesija se je obrnaula leko kaj spidjém.« ta. pa eške krčmarica Zinka. cejker grbanjov pa lisičic je nazaj v ves. Vsi so šli v krč-Vsigdar je tak bilau. Pa si »Ja, ja, ranč vi ženo pitate, Šla je procesija po poštiji. prinesla. mau, samo tisti škenec nej. je niške ranč nej brodo, če če leko dete v krčmau,« nje-Lidge so se stavlali. Gledali »Ka je stari, se ti pa mejša Ostano je tam na dvouri pa je tau istina ali nej. Tak-mi je nej vörvo. so, ka pri vragi se godi. Ni-ali ka ti je gé!?« so njoj skur se koriu sam s seuv, zakoj je ša je bila njegva šega pa »Gvüšno, ka go vsigdar pi-šterne ženske so se križale, gobe vö iz rauk spadnole, mogo meti tak dugi gezik. tak je moralo biti tö. Pa je tam pa če trbej, sedemkrat ništerne so kcuj stanole k gda ji je zaglednola. V krčmej pa je bilau vesejlo ranč tak bilau vsikši tisti na den!« procesiji. Pa možakarge tö. »Žena, nika se mi je nej kak že dugo nej. Šalili so se den gnauk na keden, gda »Na, ednoga eške dun spid-Eške foringaš Pejpi se je s zmejšalo. Samo tau povej, pa smedjali daleč v nouč. je eden možakar prišo nut jéte, ka nej?« ga je pito paj-svojimi kravami kcuj nape-tau tomi ščenci vöovadi: Pa če je stoj dobro poslüšo, v krčmau. Poznala sta se daš, ka pride samo gnauk lo. Pomalek je bilau v pro-sam te pito, če leko dem v so se venej pred krčmo kraže duga lejta, pa je nej biu na keden. cesiji petdeset lidi, dvej kra-krčmou na špricer ali nej?« ve tö smedjale. Tistoga mlaz njegve vesi doma. Tam »Ne vejm, ne vejm, ka sam vi pa dvanajst biciklinov. bi ga eške bole stisno za doga pa so dugo, dugo nej nin prejk granice je ojdo es ženo pito, če me pisti na »Kama ga žené?« so spita-vüjo, depa več je nej šlau. več vidli v krčmej. Pravijo, v njegvo ves. Skur bi njemi eden špricer,« se je malo vali eden drugoga, depa ni-»Vej me pa vsikši den pitaš ka sploj nigdar več. leko sin biu, depa dun je šalo, malo pa gučo za isti-ške je nika nej vedo od toga pa nej gnauk. Pa me pitaš, nekšo ovakšo poštenje bi-no. prajti. lau zmejs med njima. Oba Tisti mladi pa je nej pa nej Procesija je naprajla že sta eden drugomi gučala, škeu enjati: »Tau vi koma prejk pau kilomejtera, gda ka »vi«. drugomi gučte, ka takšo je s poštije zavinola na pra»Eden špricer eške dun delate. Malo lažate!« vo, gor ta v brejg. Pomalek spidjéte?« ga je vsigdar emo Pomalek je gor stano s svo-so se lidgé več nika nej spišegau pitati mlajši. joga mesta. Velko tejlo je tavali. Samo so ojdli za nji»Ne vejm, ne vejm, če leko. okno doj pokrilo, ka je skur ma, za plantavim zavcom Žena mi je prajla, ka samo kmica v krčmej gratala. Pa pa tistim, ka ga je vlejko za enoga leko spidjém. Leko je gnako pomalek šou na vüjo. Na brgej so se stavili. me drgauč več ne pisti v drugi kraj krčme k tistomi Zdaj so že vedli, kama so krčmau,« je po njegvoj sta-mladomi. Un pa se njemi prišli. K njemi domau. Pred roj šegi gučo najbole za je smedjau kak pečeni ma-ramom se je procesija staviistino. ček. Pa se je nej dugo smed-la. Eške pes je nej lajo, tak Tak se je tau godilo vsikši jau. S cejlo pesnico ga je je z bejlim gledo, ka je tau tisti eden den v kedni, gda zgrabo za vüjo. Nika je nej zdaj gé. sta se srečala. Tedne pa pravo, samo ga je zgrabo »Žena!« je pauzvo ženo tedne gnako. Mejsece pa za vüjo pa ga začno vlejčti pa eške bole stisno vüjo v mejsece ranč tak. Pa lejta tavö. Pa je mladi nej enoga prgiške, ka se je tisti eške pa lejta vsigdar tak. Dokejč glasa iz sebe dau, tak se je bole vküper potegno pa je nej enga dneva vcejlak postrašo. Drugi v krčmej zdaj dun začno naraji cvi-na drugom kraji krčme so samo ostanoli na svoji liti. »Žena!« se je eške bole za šankom stau eden po-mestaj. Edni s kupico v ro-na glas zdrau pa eške bole jep. Na, nej eške moški pa kaj, drugi srejdi pitja, tretji stisno prgiške. nej več pojep. Un, un pa je s cigarejtlinom v lampaj. Njegve žene pa nej bilau od sejdo na svojom mesti pa Samo so gledali za njima, nikec. naraji piu špricer. Pa biu je kak sta odišla vö na dveri. »Na, te mo pa čakali,« je za-



15 


Torek, 22.12.2009, I. spored TVs 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 10.10 ZLATI PRAH: O KRALJIČNI, KI SI JE SAMA SLUŽILA KRUH, 10.20 VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH - O BOŽIČKU, 10.35 RIBIČ PEPE: S ČRKO S PO SAVI, OTR. NAD., 11.00 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNI RAJ, 
14.05 
DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 

15.10 
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 


17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OSVATINA 
-POGANSKI OGENJ, DOK. ODD., 18.00 ZGNZ -BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SPOMINI LOJZETA SLAKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 RECEPTI ZA KATASTROFO, DOK. ODD., 0.30 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODDAJA, 0.55 OSVATINA -POGANSKI OGENJ, DOK. ODD., 
1.25 
STRASTI, TV NAD., 1.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.12.1991, 

2.20
 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL 


Torek, 22.12.2009, II. spored TVs 
6.30 TV PRODAJA, 7.00 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 7.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.12.1991, 7.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.20 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 8.50 NA LEPŠE, 9.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.10 NLP, 13.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 13.40 STUDIO CITY, 14.35 POZDRAV AFRIKI, 15.05 GLASNIK, 
15.30 BRAT BRATU, HUM. NAN., 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 LUČI VELEMESTA, AM. ČB FILM, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 
19.00 VEČERNI GOST: PETER XAVIAR KELLY, 20.00 ŠPORTNIK LETA SLOVENIJE, 21.15 GLOBUS, 21.45 PRAVA IDEJA!, 22.15 DEDIŠČINA EVROPE, FR. SER., 23.35 KRALJICA VARIETEJSKIH ODROV, ANG. FILM, 
0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
sreda, 23.12.2009, I. spored TVs 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 SEJALCI SVETLOBE: SEJALEC SONCA, OTR. NAN., 10.55 ZGNZ - BIG FATHER/2, 11.25 OSVATINA - POGANSKI OGENJ, DOK. ODD., 11.55 SPOMINI LOJZETA SLAKA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POGOVOR S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE, 14.20 ALPEDONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA: DOBRA DELA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 OZI BU, RISANKA, 18.45 VELIKA SESTRA IN MALI BRATEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 20.40 POGOVORNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA: DOBRA DELA, 1.10 STRASTI, TV NAD., 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.12.1991, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL 
sreda, 23.12.2009, II. spored TVs 
6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 9.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.12.1991, 9.35 PRAVA IDEJA!, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.20 SPET DOMA, 12.05 HRIBAR, 13.10 TV PRODAJA, 13.40 ČRNO BELI ČASI, 14.00 LETO 2009, 
16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 MODERNI ČASI, AM. ČB FILM, 17.55 KINGDOM, ANG. NAD., 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 
19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 ŠEPETATI KONJEM, AM. FILM, 22.40 GREGOR ČUŠIN: HAGADA, MONOKOMEDJIJA, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, UROŠ PERIČ IN LOJZE KRAJNČAN, 
0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
ČeTrTek, 24.12.2009, I. spored TVs 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, PRAZNIČNO DOBRO JUTRO, 12.10 ČAROVNIK IZ OZA, PLESNO-GLASBENA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DAN PRED BOŽIČEM, RIS. FILM, 16.05 CIAK JUNIOR: BOŽIČNA REŠEVALNA AKCIJA, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BOŽIČ V RIMU, DOK. ODD., 17.55 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 
18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 JASLICE SESTER BAJC, DOK. ODD., 20.50 BOŽIČ V PESMI, 22.20 BOŽIČNA ZGODBA, FINSKI FILM, 23.45 POLNOČNICA, PRENOS IZ STOLNICE MARIBOR, 1.10 BETLEHEMSKA ZVEZDA, IT. FILM, 2.50 GLOBUS, 3.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.12.1991, 3.45 DNEVNIK, 4.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.45 INFOKANAL 
ČeTrTek, 24.12.2009, II. spored TVs 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.40 TV PRODAJA, 8.10 TELEBAJSKI: IZDELOVANJE BOŽIČNIH VOŠČILNIC, OTR. ODD., 8.35 MEDVEDEK, KI JE PRESPAL BOŽIČ, AM. RIS. FILM, 9.00 POD KLOBUKOM, 9.35 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 10.00 TURBULENCA: DOBRA DELA, 10.50 GLOBUS, 11.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.12.1991, 11.45 JEZDECI VIHARNIH VALOV, DOK. ODD., 12.30 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 13.25 NA LEPŠE, 13.50 TV PRODAJA, 
14.20 
EVROPSKI MAGAZIN, 14.50 PLANOTA NA ROBU, DOK. ODD., 

15.20 
TO BO MOJ POKLIC: KAMNOSEK, 15.45 ODRSKE LUČI, AM. ČB FILM, 18.00 G. PUCCINI: LA BOHEME, OPERNI FILM, 19.30 ČASTITLJIVE PRIČE, DOK. ODD., 20.00 NEBESA LAHKO POČAKAJO, AM. FILM, 21.30 FRANČIŠEK - BRAT VSEM, DOK. FILM, 22.30 VEČNI RITMI, POSNETEK KONCERTA, 0.30 S TREBUHOM ZA KRUHOM, ŠP. FILM, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL 



Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 
Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,
Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 


peTek, 25.12.2009, I. spored TVs 
7.00 TABALUGA IN LEO, RIS. FILM, 8.10 BOŽIČNA REŠEVALNA AKCIJA, KRATKI FILM, 8.25 ENAJSTA ŠOLA, 8.55 IZGUBLJEN V SNEGU, RIS. FILM, 9.20 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 10.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, 11.00 JASLICE SESTER BAJC, DOK. ODD., 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.40 BOŽIČNI KONCERT BOCCELIJA, 13.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.50 BOŽIČ V RIMU, DOK. ODD., 14.15 PRIJATELJSTVO PO POŠTI, AM. FILM, 
15.45 
KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 

16.10 
BOŽIČNI ČAS, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: MISLINJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POSEBNA PONUDBA, 17.45 DUHOVNI UTRIP, 18.00 SVETA NOČ, DOK. FILM, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 ŽUPANJIN PRECENJENI OBISK, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 POLNOČNI KLUB, 23.40 DUHOVNI UTRIP, 23.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.12.1991, 0.20 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL 


peTek, 25.12.2009, II. spored TVs 
6.45 TV PRODAJA, 7.15 TO BO MOJ POKLIC: INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.12.1991, 8.05 GLASNIK, 8.30 UMETNI RAJ, 8.55 EVROPSKI MAGAZIN, 9.25 ČRNO BELI ČASI, 9.40 MULČKI, OTR. SER., 10.10 BOŽIČEK SE MORA POROČITI, AM. FILM, 11.50 DOLGCAJT, 12.40 CIRCOM REGIONAL, 
13.10 MORSKA OBZORJA, DOK. ODD., 13.45 KRALJ V NEW YORKU, AM. ČB FILM, 15.30 SLOVENCI V ITALIJI, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 
16.30 BOŽIČ V PESMI, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 FINA GOSPA, ANG. NAN., 19.20 FINA GOSPA, ANG. NAN., 20.00 HUBBLOVO VESOLJE, DOK. ODD., 20.50 BOŽIČ NA DUNAJU 2009, KONCERT, 
22.20 VITUS, ŠVIC. FILM, 0.20 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.05 ZABAVNI 
INFOKANAL * * * 
soboTa, 26.12.2009, I. spored TVs 
7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 7.55 KRIŽ KRAŽ: ZAJČEK BINE: SREČA, LUTK. NAN.; MIHEC IN MAJA, OTR. ODD.; SEJALCI SVETLOBE: KOLO, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: PRAV ČRKA A V AJDOVŠČINI, OTR. NAD., 9.45 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 
10.15 KINO KEKEC: TRNULJČICA, NEMŠ. FILM, 11.40 POLNOČNI KLUB: BOŽIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 LASSIE, AM.-FR.-IRSKI FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 
17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 
19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.40 IGRAMO SE Z ZVEZDAMI: JAZZ, 
22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.20 STRASTI, TV NAD., 0.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.12.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
soboTa, 26.12.2009, II. spored TVs 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 SKOZI ČAS, 9.20 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 9.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.12.1991, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 
11.10 
CIRCOM REGIONAL, 11.40 HUBBLOVO VESOLJE, AM. DOK. ODD., 

12.30 
MAMA PO SILI, AM. FILM, 14.20 TV PRODAJA, 14.50 BOŽIČ S CITRAMI, KONCERT IMAGO SLOVENIAE/PODOBE SLOVENIJE, 16.00 GOSPOD VERDOUX, AM. ČB FILM, 18.00 BLIŽNJI RAJI: SLOVENIJA 


-DEŽELA TRIGLAVA, ŠP. DOK. ODD., 18.55 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAN., 20.00 EMMA, ANG. FILM, 21.45 SLOVENSKI PLEBISCIT, DOK. ODD., 22.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 
23.40 SIVI KAMION RDEČE BARVE, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
Nedelja, 27.12.2009, I. spored TVs 
7.00 TELEBAJSKI; DRUGA ZVEZDA ZVEZDA Z LEVE, RIS.FILM; NEPOZABEN BOŽIČ, RIS. FILM; IZGUBLJEN IN NAJDEN, RIS. FILM, 
9.50 
MULČKI, OTR. SER., 10.20 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 

10.50 
PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 


12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 
15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 
18.25 
ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 

19.55 
SPET DOMA, 21.45 PORTRET DARKA SLAVCA, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 AFRIKA, LJUBEZEN MOJA, NEMŠ. NAD., 0.35 STRASTI, TV NAD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.12.1991, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL 


Nedelja, 27.12.2009, II. spored TVs 
6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 27.12.1991, 8.05 GLOBUS, 8.35 VOKALNA SKUPINA BIT, 8.50 ORSKESTER MANDOLINA LJUBLJANA, 9.00 DOLGCAJT, 
9.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.15 TURBULENCA, 11.10 TV PRODAJA, 
11.40 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 12.20 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 12.50 PROGLASITEV NOGOMETAŠA LETA, 14.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL - ASTON VILLA, 16.25 NOGOMETNI MAGAZIN FIFE, 17.00 VELIKI DIKTATOR, AM. ČB FILM, 
19.00 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAN., 20.00 20 SEKUND SREČE, FR. DOK. ODD., 21.00 EKSODUS, ADINE SANJE, IT. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 21.55 NAVDIH KLASIKE, 22.25 ŠPIC-CVAK! KATALENA, 23.20 IMPROMPTU, BIOGRAF. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL 
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada 



Du ju spik ingliš? 

»Edni tihinci so tisti stari ram doj küpili od pokojne Kürnjekove!« je v krčmo Pri Žabi nut prileto Brnčkov Gustek. »Vejn so 
znouva kakši Angleži.« 
»Ja, ja našo Goričko cejlo doj küpijo.« 
»Bole naj doma ostanejo, ka tü pri nas iškejo.« 
»Če pa je pri nas vse bole falo.« 
»Pomalek de se eške samo po angleški zgučavalo po naši brgaj 
pa dolaj.« 
Vse takši guči so se začnoli pa tejm, gda je Gustek s tejm nut 
prileto. 
»Depa dun je tau dobro gé, ka stare rame küpijo. Tak dun vcejlak na nikoj ne pridejo,« pa ji je doj stavo Popin Tinek. 
Na, po tejm so več nej tak proti tomi bili, ka Angleži küpüvlejo 
stare rame. Guč ji je tadale pelo, če do tau samo za vikend meli 
ali pa se vcejlak es preselijo. 
»Vej je pa idite pitat, če vas tau tak mantra,« njim je prajla krčmarica Žaba. »Pitajte pa te po tejm vedli.« 
Vse lepou pa prav, depa sto naj ji dé pitat. Brodili so pa brodili 
pa si dun zbrodili, ka je tau leko samo Brnčkov Gustek. 
»Dobro, leko. Nika angleški vejm pa mo ji pito. Depa demo vsi 
vküper, gučo mo pa ge. Popin, ti boš nas pa pelo.« 
Pa je tak bilau tö. Pet možakarov se je nut sklalo v avto pa so 
šli. Popin je stavo avto malo vkraj od poštije, Gustek pa je po 
pauti odišo do nauvi Goričancov, ka so po dvauri pospravlali. 
Že za tri minute je nazaj prišo pa so se po tejm odpelali nazaj 
v krčmau. 
»Na, kak je zdaj s tistimi Angležami?« je pitala Žaba. 
»Ka pa ge vejm. Leko, ka so, leko pa, ka nej,« je nika jeclau Gus-
tek. 
»Ka zdaj, so ali so nej!?« je mantralo Büzinsko Greto. 
»Ka ge vejm! Pito sam je: Du ju spik ingliš? Samo so me zblejdim gledali pa se začnoli smedjati. Tista ženska, vejn žena, pa 
je možej prajla, ka na Goričkom več niške ne vej po domanje 
gučati.« 
»Pa kak je tau prajla? Po angleški ali kak?« je Žabi že vse više 
prišlo. 
»Nej, nej po angleški. Skur tak, kak gučijo v Soboti,« je tadale 
jeclau Gustek. 

V krčmou je nutstoupila ranč tista ženska, malo za njau pa 
eške njeni mauž. 
»Du ju spik ingliš?« je pitala. 
»Jes, jes!« se je brž zglaso Gustek. 
»Dobro, te pa nama dajte dvej pivi pa drugim tö, ka pidjejo, ka 
se nut küpiva,« je zapovejdala ženska, v steroj so brž spoznali 
vnükico pokojne Kürnjekove Grete. 

Miki Roš