KRANJ, petek, 5. 8.1983 CENA 14 din Št. 59 Q LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V pričakovanju ohceti Bled bo v teh dneh v znamenju blejske kmečke ohceti, ki jo organizira Turistično društvo Bled — Številne zanimive prireditve vsako leto privabijo domače in tuje obiskovalce Bled — Na Bledu, našem najbolj j,! znanem in obiskanem turističnem središču, se trenutno mudi na tisoče gostov, tako, da je prostor le še pri zasebnikih. Zasebne sobe pa so letos slabše zasedene kot lani, zato pa so toliko bolje zasedeni hoteli in kampi. Največ je tujih gostov, med njimi agencijskih, čeprav je precej tudi zasebnih turistov. Za obiskovalce Bleda pa vsako leto v sezoni pripravijo kmečko ohcet, ki so jo znali obogatiti s številnimi spremljajočimi prireditvami, zato si jo je vredno ogledati. Blejska kmečka ohcet je turistično-etnografska prireditev, s katero po izvirnih zapiskih Tončke Maroltove ter po spominu nekaterih najstarejših prebivalcev Bleda in okolice ponazorijo ženitvene običaje blejskega kota izpred sto in več let. Zadnja štiri leta blejska kmečka ohcet ni več igrana. Na njej se resnično vzameta gorenjski fant in dekle. Letos se bosta na blejskem gradu in v vsem sijaju prave kmečke ohceti resnično vzela Milena Lončar iz Tržiča in Martin Koz-jek iz Zbilj. Prireditev se je začela že včeraj, v četrtek, z otvoritvijo sejma domače in umetne obrti na prireditvenem prostoru, kjer je nastopila tudi godba na pihala iz Gorij. Z ohcetnimi dobrotami so na stojnicah postregle blejske hotelske hiše, danes, v petek, 5. avgusta, pa bo poleg sejma domače in umetne obrti vasovanje pri dekletih, ko ženin zadnjič skrivaj zvečer obišče nevesto pod oknom. Nato bo »fantovšna«, v soboto zjutraj pa vabljenje, ko starešina in ženin v spremstvu vaških godcev vabita na ohcet sorodnike in goste iz hotelov. Popoldne ob 16. uri bodo nakladali nevestino balo pri Piberču, sledila bo šranga, po njej pa bo promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev. V soboto zvečer bo- do vsi hotelski gostje postreženi z ohcetno večerjo, med večerjo pa jim bodo zaplesale folklorne skupine. V nedeljo, 7. avgusta, se bodo zvrstile poročne epizode z ohcetnim svatovskim sprevodom, šrango, poroko, poročno pojedino, zaplečva-njem in promenadnim koncertom godbe v narodnih nošah iz Gorij. Ob 15. uri bo krenil svatovski sprevod na blejski grad, kjer bo poroka, po njej pa v festivalni dvorani pojedina. Na Bledu bo torej resnično zabavno, organizatorji pričakujejo precejšen obisk domačih gostov, ki si vsako leto radi ogledajo največjo turistično prireditev sezone. D. Sedej Pridelek pšenice v KŽK Gorenjske Preko 41 stotov na hektar V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so zadovoljni z letošnjim pridelkom žit. Na hektaru so pridelali po 41 stotov pšenice, 53 stotov ozimnega in 40 stotov jarega ječmena in po 150 kilogramov rženih rožičkov. Kranj -— V dveh tednih so na poljih edinega gorenjskega kombinata poželi 615 hektarov pšenice, ječmena, rži in oljne ogrščice. Med spravilom je bilo vreme ugodno. Žanjce so pri delu ovirale le pogoste okvare dokaj starih in izrabljenih kombajnov, ki pa so jih mehaniki s pomočjo so- Ulice v Bistrici in Ročevnici V največji tržiški krajevni skupnosti, v kateri živi polovica prebivalcev mesta, so uvedli 13 ulic — Krajani morajo v dveh mesecih spremeniti naslove v osebnih dokumentih Tržič — Nekdanja vas Bistrica se je zaradi izgradnje številnih novih zasebnih hiš in stanovanjskih blokov v zadnjih dveh desetletjih zelo razširila. To je povzročalo precejšnje težave pri številčnem označevanju objektov, zato so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevni,skupnosti dali predlani pobudo za uvedbo ulic. Tej je sledila široka javna razprava, v kateri so se krajani izrekli za 13 ulic v Bistrici in Ročevnici. Oktobra lani je skupščina občine Tržič že sprejela odlok o uvedbi ulic. S tem je zadolžila strokovne službe, da čimprej uresničijo odločitev krajanov. Sredi letošnjega julija je Geodetska uprava Kranj razdelila upravljalcem zgradb hišne številke, označila ulice in seznanila krajane z novostjo. V teh dneh bodo v Bistrici pregledali, če so krajani v osmih dneh že zamenjali stare številke z novimi. Ker vsaka novost prinese tudi nekaj nevšečnosti, so v krajevni skupnosti razdelili 2000 načrtov nove ulične ureditve. Zaradi sprememb naslovov bodo morali krajani v dveh mesecih spremeniti naslove v osebnih dokumentih in zamenjati osebne izkaznice, kar bodo lahko storili septembra. Nova označba ulic in zgradb bo pripomogla k boljši urejenosti kraja in lažji orientaciji. -mv Železniki — Škofjeloški Tehnik gradi v Železnikih stanovanjski blok, kjer bodo tudi klubski prostori upokojencev domačega društva. Investitor je stanovanjska skupnost Skofja Loka. — Foto: F. Perdan rodnih podjetij sproti odpravljali. Pšenico so neposredno s polj vozili v silose ljubljanskega Žita, ječmen v pivovarno Laško in ržene rožičke v tovarno Lek. Letošnja letina žit ni bila rekordna (bile so tudi obilnejše), vendar pa so v kombinatu z njo zadovoljni, saj je boljša od lanske in predlanske. Na 238 hektarih so pridelali 983 ton pšenice, kar je 33 ton več, kot so načrtovali ob setvi. Hektarski donos je presegel 41 stotov. Letina žit bi bila tudi letos še obilnejša, če na šenčurskih njivah posevka ne bi prizadela toča in če žita na cerkljanskih in lahov-ških poljih ne bi napadla rja. Odlično je obrodil ozimni ječmen — po 53 stotov na hektar, medtem ko je bil pridelek jarega ječmena v poprečju za 13 stotov manjši. Nadpovprečen je bil izkupiček z rženih polj, kjer so letos pridelali skoraj štirikrat več rožičkov kot lani. Na obilno letino je v prvi vrsti vplivalo ugodno vreme, poleg tega pa tudi pravočasno in pravilno gnojenje, dognojevanje in škropljenje posevkov. Komaj so kombajnisti utišali žetvene naprave in kmetijski strokovnjaki ocenili letošnji pridelek žit, že so se pričele priprave na novo kmetijsko leto. V kombinatu so že izdelali setveni načrt, v katerem sta pšenica in ječmen zastopani z enakimi površinami kot lani, manj je rži in nekoliko več oljne ogrščice. C. Zaplotnik Nove cestne povezave Trebija — Z denarjem iz samoprispevka, ki so ga v trebijski krajevni skupnosti plačevali nekaj let, so v preteklih letih na tem področju dokaj dobro uredili izredno razvejano cestno omrežje, položeno pa je bilo tudi precej asfaltne prevleke. Letos poleti so razširili in na novo nasuli z gramozom daljši cestni odsek med Trebijo in Staro Oselico, na novo pa so naredili tudi cestno povezavo med domačijama na Slemenu in pri Ho-movcu, prek Planine, ki bo odslej povezovala Staro Oselico in Hotavlje. Za to cesto, so veliko prispevali tudi domačini, tako z denarjem, kot prostovoljnim delom. Naslednja večja akcija trebijske krajevne skupnosti pa' bo ureditev pokopališča v Stari Ose lici. J. G. KREDARICA - NAJVIŠJE JUGOSLOVANSKO GRADBIŠČE - 17. septembra, ko bo svečana otvoritev Triglavskega doma na Kredarici, bo veliki dan in nacionalni praznik. Njegova otvoritev bo pomemben dar 90-letnemu jubileju,organiziranega slovenskega planinstva. Klenost Slovencev bo tudi tokrat rodila sadove. SGP Gradbinec iz Kranja in njegova gradbena operativa z Jesenic kot glavni izvajalec in številni partnerji-soizvajalci so na najvišjem jugoslovanskem gradbišču mesec dni pred rokom dobili bitko, dokazali sposobnost, kvaliteto in presegli sami sebe. Ob tem pa so si vsi edini, da imajo največ zaslug za to, da je bil Triglavski dom zgrajen še pred koncem tega tisočletja, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Triglavskega doma Gregor Klančnik in seveda vsi tisti, ki so dali svoja sredstva v denarju, obveznicah, materialu in storitvah .. . Bilo je pred dnevi, ko so meteorologi izmerili najtoplejši dan v tem poletju, ko je bilo na Kredarici ravno znosno vroče, v dolini pa pravi pekel... Več na 6. strani. V SREDIŠČU POZORNOSTI Najprej red v domači hiši Novi ukrepi gospodarske politike, povezani s pogoji Mednarodnega monetarnega sklada.in tujih bank za najetje kredita Jugoslaviji, še zaostrujejo pogoje gospodarjenja v združenem delu. Tako so organizacije združenega dela do sedaj v Sloveniji razpolagale z okoli 60 odstotki svojega'celotnega deviznega priliva, odslej naprej pa se bo odstotek zmanjšal na 47,3, vendar so vanj vključene tudi poravnave fiksnih in zagotovljenih obveznosti. Če pa te obveznosti posebej izračunamo, združenemu delu ostaja komaj četrtina proizvedenih deviz. S tem se bo zmanjšala možnost za uvoz materialov za proizvodnjo, kar bo nedvomno povzročilo trganje reprodukcijskih verig. Da bi bili zastoji in težave čim manjše bo tudi v naši republiki potrebno bistveno okrepiti dohodkovno povezavanje s su-rovinarji in proizvajalci polizdelkov po vsej državi, oblikovati Skupne programe izvoza in se prizadevati za uveljavljanje sistema ugotavljanja skupnega prihodka tako na dinarskem kot deviznem področju. Napovedujejo tudi višje obresti za kredite, kar bo še povečalo stroške gospodarjenja oziroma se bo moralo združeno delo spopasti z dejstvom, da je fiktivnega dohodka vse manj. Ali drugače povedano: porabili bomo lahko le u&tvjarjpni dohodek. Podobne težave se napovedujejo tudi družbenim dejavnostim, saj bo njihova poraba v drugem polletju omejena na 13 odstotno rast, pri čemer naj bi bili izvzeti osebni dohodki. Vendar ob vsem tem ne kaže dramatizirati in čakati, da se bodo zadeve rešile drugje. Izhod iz težav je lahko samo v povečevanju proizvodnje, dohodka in deviznega priliva. To pa pomeni, da se bodo v organizacijah združenega dela morali še bolj resno kot doslej posvetiti svojemu delu: organizaciji proizvodnje, spodbujanju inovacij, zmanjševanju stroškov prav na vseh področjih, predvsem pa prizadevanjem za takšne programe in delo, ki bo prinašalo dohodek in vzdržalo tudi mednarodno konkurenco. Sleherna občina, delovna organizacija, sleherna temeljna organizacija bo morala oblikovati svoj program dolgoročne stabilizacije: stvaren, konkreten, brez papirnatih fraz in formalizmov. Prevladati mora spoznanje, da so vsa ta prizadevanja tudi boj za delo in s tem za naš osebni in družbeni standard. L. Bogataj Oblegano radovljiško kopališče — Radovljiško letno kopališče je brez dvoma najlepše urejeno in vzdrževano kopališče na Gorenjskem. Vroče poletje ga je dodobra napolnilo in že pred koncem julija so našteli kar 4 tisoč odraslih kopalcev več kot lani v tem času. Denarja za morje je pač vse manj in mnogi dopust prežive doma. V Radovljici se zato sedaj boje, da bo kopališče, ki se samo vzdržuje, že prihodnje leto premajhno za vse kopalce. Radi bi zgradili še 25-metrski bazen, pokriti zimski bazen pa je že tako dolgoletna želja, posebej plavalnega kluba. — Foto: F. Perdan 33. gorenjski sejem kranj, 5, —15. 8. 1983 # velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, 9 dostava, kreditiranje, razprodaja, 4 kmetijsko gozdarska mehanizacija, 9 tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), j t< gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina, $ bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 5. AVGUSTA Jezikovno razsodišče (110) Jezikovna vzgoja tudi pri zgodovini? »V začetku 19. stoletja so francozi na slovenskem ustanovili ilirske province. Njihov prihod je naudušeno pozdraviv tudi Valentin Vodnik.« Tak je kratek odlomek iz kontrolne naloge nekega ljubljanskega srednješolca. Poslala nam ga je njegova učiteljica zgodovine A. H. z naslednjim komentarjem: »Nisem ljubiteljica kontrolnih nalog, včasih pa me časovna stiska le prisili, da moram učence ocenjevati na ta način. Kontrolne naloge pa so vedno zbirka jezikovnih napak, pričajo o neznanju,'pa tudi o slabem odnosu do jezika. Zdi se mi, da bi vsi skupaj morali več storiti za to, da učenci šol ne bi zapuščali nepismeni in nesposobni za pravilno ter samostojno izražanje.« Navedek iz kontrolne naloge kaže popolno brezbrižnost do pravopisnih in pravorečnih pravil. Učenec se je pač predal udobnemu prepričanju, da piše kontrolno nalogo iz zgodovine, ne iz slovenščine, in da torej jezikovne napake ne bodo vplivale na oceno. Tako ravnanje naših šolarjev izvira iz vsakdanje šolske prakse. Zaradi natrpanih učnih programov in prevelikega števila učencev v oddelkih (tudi do 36 »glav« na razred) učitelji ne »tratijo časa« z ustnim spraševanjem, ampak učence raje zasipavajo s kontrolnimi nalogami. V naglici, največkrat ocenijo le njihovo »vsebino«, jezika pa ne, saj to ni njihova neposredna dolžnost. Tudi na univerzi si bodoči profesorji večinoma ne pridobijo dovolj jezikovne kulture. Tako učitelji v šolah pri različnih oblikah šolskega dela (razlaga, preverjanje znanja, skupinsko delo...) pozabljajo, da niso le strokovnjaki za svoja področja, ampak tudi jezikovni vzgojitelji. Ne zavedajo se, da bi s spodbujanem učenčevega pravilnega in samostojnega izražanja poglabljali tudi njegov dejaven odnos do predmeta, ki ga poučujejo. Ni torej prav, da skrb za jezikovno vzgojo prepuščajo samo slavistom, saj pouk slovenščine obsega v povprečju le slabo desetino učnih ur na teden, kar je premalo, za primerno obvladanje jezika v strokovnem sporočanju. Za jezikovno vzgojo v šoli smo odgovorni vsi, še posebej tisti, ki. se po službeni dolžnosti ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komcnskega 7. Živahno v Zbiljah — Ob Zbiljske in jezeru je ob sobotah in nedeljah zelo živahno. Številni obiskovalci imajo na voljo dovolj sprehajalnih, poti ter čolne za veslanje po jezeru, na ploščadi ob jezeru pa se predvsem mladi radi zavrtijo ob zvokih priznanih a nsam blov za ba vne glasbe. Ob 30-letniei domačega turističnega društvu je bilo že več kulturnih prireditev, ki so vse uspele in privabile množico obiskovalcev. — Foto.fr Na Hrušici (ni)so praznovali Hrušica - Vsako leto se v krajevni skupnosti Hrušica spominjajo tragičnega dogodka 27. julija leta 1942, ko so Nemci na Belem polju ustrelili 46 talcev. Ta datum so izbrali za krajevni praznik. Vsako leto pa so spomin na padle talce počastili z več različnimi prireditvami in športnimi tekmovanji, hkrati pa so pregledali tudi dosežke v razvoju krajevne skupnosti. Letošnje praznovanje pa je v tem kraju minilo skorajda neopazno. Mnogi krajani so se spraševali, zakaj so brez pojasnila odpadle domala vse tradicionalne prireditve, med drugim strelsko tekmovanje, pohod na Hruščan-sko planino in več športnih tekmovanj s katerimi so vsako leto lepo obeležili spomin padlih talcev. Edinole krajevna organizacija ZB Hrušica je organizirala žal- no komemoracijo na grobovih padlih talcev v Begunjah. V sami krajevni skupnosti pa se takore-koč ni dogajalo ničesar, odpadla je tudi slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevne skupnosti, ki za vsak kraj ob prazniku pomeni velik dogodek. Skromnejša in cenejša praznovanja so v teh stabilizacijskih časih sicer na mestu, vendar verjetno ne do takšne mere kot so si to zamislili na Hmšici, seveda, če je bil to glavni vzrok. Z malo denarja, predvsem pa z več dobre volje in organizacijskih sposobnosti, je moč pripraviti marsikatero prireditev, ki ob prazniku hkrati predstavlja tudi del aktivnosti organizacij in društev. Letgšnji krajevni praznik na Hrušici je tako izvcnel prazno, zbledela je počastitev spomina na padle talce. J. Rabič Razstava Jesenic in Trbovelj — V novem razstavnem salonu DOLIK-a na Jesenicah je odprta razstava petnajstih članov trboveljskega Reli-ka in 12 članov jeseniškega DOLIK-a. Med Jeseničani razstavljajo tisti novinci, ki so obiskovali likovno šolo, ki sta jo vodila Jaka Torkar in Jože Dakskobler. Otvoritve ob občinskem prazniku se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti. — Foto: B. Blenkuš Poziv Rdečega križa Slovenije Darujmo kri! Z darovanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas pričakujemo na krvodajalski akciji, pravi poziv Rdečega križa Slovenije krvodajalcem. Avgusta in septembra bodo krvodajalske akcije po številnih slovenskih krajih. Ta mesec bodo darovali kri Kranjčani in Škofjeločani. 25. avgusta bodo na vrsti Kranjčani, dan kasneje pa Ločani. Septembra bodo darovali kri Jeseničeni, in sicer v dneh od 2. do 9. septembra. Vsem krvodajalcem v imenu Rdečega križa Slovenije že vnaprej hvala. Zanimivo predavanje Kranj — Hortikulturno društvo Kranj prireja danes, 5. avgustu, ob 20. uri na društvenem vrtu pri Prešernovem gaju zanimivo predavanje o vrtnarski razstavi IGA 83 v Miin-chnu. Predavanje bo popestreno z diapozitivi. Vabljeni tudi nečlani! Srečanje borcev na Črnem vrhu Črni vrb — Zadnja velika sovražna ofenziva na Primorskem in Gorenjskem marca 1945 je bila za 9. korpus ena težjih preizkušenj. To še posebej velja za enote 19. SNOUB »Srečka Kosovela«, tržaško 20. udar no brigado, italijanski bataljon »An-lonio Grarnsci«, Škofjeloški odred, inženirsko-tehnični bataljon 31. divizije, poveljstvo gorenjskega vojnega območja, zaščitni bataljon oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, igralsko skupino 9. korpusa ter druge organizacije in ustanove, ki so se zbrale na Črnem vrhu nad Novaki in se znašle v nemškem obroču. Po navodilu štaba 9. korpusa naj bi se izmikale sovražniku in se prebile proti Bohinju. Dolga kolona prek 2500 ljudi se je s Črnega vrha skozi močne sovražne zasede skušala prebiti prek visokega Porezna, vendar jih je sovražnik presenetil in jim zadal težke izgube. V spomin na ta težki preboj pripravlja poseben pripravljalni odbor pri organizaciji ZZB NOV Škof j a Loka srečanje enot, aktivistov in civilistov, ki so med 22. irv 24. marcem 1945 krenili na ta pohod. Srečanje, združeno z odkritjem spominskega obeležja, bo 21. avgusta na Črnem vrhu nad Novaki. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. Tugo Klasinc Radovljica ob prazniku Ob 5. avgustu, prazniku radovljiške občine se je minule dni zvrstilo že več prireditev, med katerimi velja posebej omeniti včerajšnjo položitev vencev na Upniški planini in na grobnico borcev NOB ter gasilsko vajo In razstavo. Ob koncu tedna pa bodo na sporedu še: Petek, 5. avgusta ob 17 un Podelitev priznanj občine Radovljica s koncertom harmo-nikarskega orkestra v graščini na Linhartovem trgu v Radovljici Sobota, 6. avgusta ob 17,30 Otvoritev kulturnega doma v Stari Fužini v Bohinju ob 18 uri Slavnostna seja gasilskega društva Radovljica s podelitvijo priznanj občine Radovljica ob 18 un Mednarodni plavalni miting na kopališču v Radovljici; sodelujejo ekipe Italije. Avstrije, Nemčije in Madžarske Nedelja, 7. avgusta ob 6 uri Budnica godbe na pihala skozi mesto Radovljica ob 9 uri Tradicionalni šahovski turnir pri šobcu ob 10 uri Povorka gasilskih enot skozi Radovljico Svet v tem tednu Država večne vojne Govora je o afriški državi Čad, eni najrevnejših držav na ^ celini, pa menda bogati zaradi zalog urana, nafte, mangana, tungst^ in drugih naravnih bogastev. Čad je država, ki jo že 17 let skoraj^ prekinjeno pretresa državljanska vojna, razpihovana od številnih V nanjih faktorjev in podedovana iz časa kolonializma. Francija jeinJV nekdaj v tej afriški državi največji vpliv, sedaj pa se francoski inter^ prepletajo in soočajo z libijskimi, zairskimi, sudanskimi in v kon# fazi tudi ameriškimi in sovjetskimi. Francozi skupaj s svojimi %S vorniki, predvsem Američani, podpirajo sedanjega predsednika HF nija Habreja, Libijci, navezani na severni, pretežno muslimajiskn«' države, pa skušajo spraviti na oblast Gukunija Weddeya. Tako FraS ja kot Libija, pa tudi ZDA na strani Francije, sodelujejo v čadsb^ spopadu. Če je verjeti poročilom, je bil ta teden nekdanji predsed# Weddey hudo poražen in je Libija s svojim letalstvom zaščiulauJt njegovih vojakov. Libijski voditelj Gadafi pa je ob tem zagrozil, da? odgovoril odslej na vsako intervencijo v Čadu, ker skušajo ZdružA države tako ž juga ogroziti Libijo. \ Drugo žarišče možnega spopada širših razsežnosti ostaja Sredn Amerika. Združene države Amerike skušajo onemogočiti napreden^ žim v Nikaragvi in se pri tem opirajo na pomočnike v Salvadorjuf Hondurasu. Vojaške sile izvajajo ob obali Nikaragve velike vojasl' vaje, ki pa po sodbi opazovalcev niso le vaje, temveč je cilj akcije z3 toviti stalno prisotnost ameriškega vojaštva v tem območju sveta* V nezavidljivem položaju je Palestinska osvobodilna organizacij oziroma njena vojaška organizacija Al Fatah. Spopadi med Araistf zvestimi vojščaki in uporniki so vse srditejši. Najsrditeje je v libairf ski dolini Bekaa. Jaser Arafat je obtožil Sirijo, da podžiga spopade da podpira njegove nasprotnike. Dejal je, da je to del ameriškega črta za uničenje palestinskega gibanja. Na problem je ponovno opo^ ril voditelje arabskih držav, ki po njegovem prepočasi in premalo eni no ukrepajo. V spopade s Palestinci so se prvič resno zapletli tudin) padniki redne libanonske armade. V Tripoliju se bo kmalu sešel paC stinski svet in od njega je pričakovati pomemben prispevek k razn?! tvi krize v palestinski osvobodilni organizaciji. " H, J. Košnjck NAŠ SOGOVORNIK Delavcem dobro informacijo Glasilo Gorenjske ptt novice je eno izmed boljših tovarn ških glasil naših delovnih organizacij — Pošteno poved*!' vse — Redne informacije o izplačilih osebnih dohodkov 5 sameznikov \ Kranj - Med nagrajenci, ki sq. tos prejeli državna odlikovanja V priznanja kolektiva, je med dekl kranjskega PTT podjetja tudi ji. rinka Jereb, ki je dobila za svojec lo kot urednica internega glasila\ kot aktivna družbenopolitična del ka v samoupravnih organih in 0r«i nizacijah delovne organizacije A. daljo zaslug za narod. Z njo pa smo se pogovarjali pr, zato, ker smo sodili, da so gorenj A novice, ki jih ureja in ki izhajajo! krat mesečno, vedno aktualne A bro urejene, privlačne, pestre. A sodi sama o takšnem delu, yl sprejema časopis delovna skupS in čemu naj bi posvetili še več po»\ nosti? \ »Gorenjske ptt novice izhajajo, leta 1972, dokaj redno, mislim pa bilo bolje tedaj, ko Darinka Jereb, urednica Glasila PTT je duo ooije tedaj, ko so izhaj^ dvakrat mesečno. Razen tega so delavci sproti obveščeni še z dru*y obvestili, kajti samo glasilo ne zadostuje,« pravi Darinka Jereb. »A slim, da je še vedno najbolj učinkovito ustno informiranje, ko del»\^ dobijo hitro informacijo o poslovnih in samoupravnih dilemah^ odločitvah. Med delavci smo opravili anketo, kako brano je naše g|4 lo: izkazalo se je, da je polovica delavcev več ali manj pasivnih, ost2 polovica pa glasilo spremlja. Najbolj priljubljeno pa je med upokoW ci, saj jim je glasilo ostala edina vez z delovno organizacijo. \ Po izkušnjah lahko rečem, da so najbolj odmevni intervjuji i& lavci; imamo nekaj rednih sodelavcev, ki nedvomno bogatijo sleheiV glasilo, vendar jih je za večjo pestrost še vedno premalo; radi se oA šajo upokojenci; sodelujejo strokovni delavci, vendar je pri njih velik manj samoiniciativnosti, da bi kaj napisali. Glasilo je premalo kritično, kar se dobro zavedamo. Zanimivo m je, da se ob dokaj kritičnih člankih delavci niso oglasili, čeprav v upravna, družbena poslovna informacija, ki je še kako potrebna prav današnjem času nenehnih prizadevanj za kar najboljše gospodarja nje. D. Sedej O ht A 8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Q«m Km — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer h*m Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc fo* — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain In Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarji Dg kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. — Staven Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — TekočI račun pri SOK v Kranju itn«] 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pr«{» ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnanju 421-1/72 — Polletna rmotm 450, — din. PETEK, 5. AVGUSTA 1983 GOSPODARSTVO, KOMENTARJI 3. STRAN GLAS Do kdaj toliko divjih kopališč? Bolje urediti kopališča ob obali parkirišč Letošnje tako vroče poletje je bolj kot v zadnjih letih postavilo v ospredje problem divjih kopališč ob obali blejskega jezera. Problem, o katerem so že tolikokrat razpravljali na krajevni skupnosti Bled ali na Turističnem društvu Bled, a do zdaj niso kaj dosti ukrenili. Ali res ni mogoče kaj več napraviti, da bi lahko tudi nekaj iztržili od toliko tisoč kopalcev? Tri večja kopališča imamo seduj na Bledu. Po ureditvi obale na Mli-nem so kopalci zasedli vso obalo od gostišča Mlino pa do obzidja vile Bled. Od vile Bled se kopljejo že vse do Velike Zake. Tu je poleg kopal-' cev, ki prihajajo sem z Bleda ali iz vse okolice še okoli tisoč kopalcev iz kampa Zaka. In gretje veliko kopališče je že v Mali Zaki. Na vsem tem obsežnem prostoručna sami obali pa je dnevno posebej ob sobotah in nedeljah nekaj tisoč kopalcev. Kaj je skupnega vsem tem kopališčem? Prvo, da so brezplačna, da ni treba razen na nekaterih mestih včasih odšteti parkirnine, da sanitarij ali tušev razen v Veliki Zaki ni, nikjer ni rešilnih naprav. K sreči je bila v Zaki to poletje le ena žrtev, v Grajskem kopališču pa ob vsej previdnosti že dve. Tudi oskrba s hladno pijačo ni kaj prida, da o jedači sploh ne govorimo, saj ni mogoče vseh lepo postreči. In kaj se da ukreniti? Prenova obrata za proizvodnjo celuloze Več celuloze iz medvoškega Aera Medvode — V medvoški tovarni celuloze in papirja, tozdu celjskega Aera, hitijo s postavitvijo novega obrata za kuhanje lesa. Delavci škofjeloškega Tehnika opravljajo zaključna gradbena dela, monterji pa že nameščajo dolge kilometre cevi. V obratu montirajo rabljeno opremo iz opuščene zagrebške tovarne papirja z obstoječo, ki se še da uporabiti, zamuja pa opre'ma iz uvoza, brez katere ne bo šlo. Istočasno je to prestavi-ter obrata kuharja in regenaracija na novo lokacijo. S tem pa bo tudi spremenjena tehnologija. Prirejene bodo vse dodatne inštalacije, tako priključek na paro kot kanalizacija. . Vse odpadne vode bodo v prihodnje izpuščali v vodnočistilno napravo in odtod v kolektor. Prestavitev opreme bo trajala dva meseca, tako, da bo zastoj pri proizvodnji celuloze le dober mesec dni. Računajo, da bodo s prenovitvijo ujeli korak z moderno opremljenimi tovarnami celuloze in povečali proizvodnjo s sedanjih 18 na 23 tisoč ton celuloze na leto. S prenovitvijo bodo končali novembra, če bo potrebna oprema iz uvoza prispela pravočasno. Gre za neznaten del 176 milijonske investicije, ki je za štirikrat cenejša zaradi uporabe rabljene opreme. -fr blejskega jezera — Primanjkuje Na obali na Mlinem bi lahko prav sedaj ob predelavi gostišča mislili na ureditev sanitarij ob gostišču in tudi možnosti za postavitev stojnice s pijačo na prostem. Prav tako bi lahko dosti bolje uredili kopališče v Veliki Zaki. To velja za travnik ob obali, posebej pa za ureditev gostišča in trgovine. Veliko so že govorili o tem, kaj bo z Živili in ta se morajo odločiti, če bodo na Bledu še vzdržala ali pa propustila vse skupaj tistim, ki imajo v upravljanju tudi kamp. Trgovina naj bi bila na razpolago gostom iz kampa, restavracija pa tudi za ostale — le ne tako kot so to poletje začeli! Se najbolje je sedaj v Mali Zaki, čeprav bi tudi lahko bilo bolje. Upra vijaki žele zapreti vse prostore med čolnarno in obalo, pa na žalost morajo predolgo čakati na razna dovoljenja o zapori ceste. Tam bi imeli na razpolago garderobe, tuše, sanitarije pa so zaprte. Tudi pontoni, ki so na razpolago kopalcem, se trosijo — od tega pa Veslaški center nič nima, le da mora misliti na nabavo novih. Tudi tu bi lahko mislili na razne stojnice za pijače in jedače. Primanjkuje pa parkirišč, razen v Mali Zaki, saj" zdaj puščajo avtomobile kar na sami obali. Tudi dostop v Malo Zako je postal vse bolj težaven, saj je promet vse večji, cesta pa ozka in bi lahko pomislili na izogibališče. Ros ni malo dela, res bi morali ta kopališča urediti, nedvomno pa bi morali biti malo bolj iznajdljivi. B. Benedik 33. mednarodni gorenjski sejem v Kranju Pestra ponudba in tradicija Sejem, ki bo trajal do 15. avgusta, bo danes odprl predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep Kranj — Na prireditvenem prostoru v Savskem logu v Kranju se danes začenja osrednja in tradicionalna prireditev v letu mednarodni gorenjski sejem. Tako kot vedno so tudi letos poka zali zanj veliko zanimanje številni domači in tuji razstavljalci. Na 40.000 kvadratnih metrih razstavnih površin bo tokrat najrazličnejše izdelke za široko potrošnjo ponudilo obiskovalcem prek 500 razstavi j alcev. Napori razstavljalcev in prireditelja, da bi tudi lotos obdržali mikavnost in privlačnost te osrednje letne prireditve, ki daje Kranju svojevrsten pečat in desetdnevno poletno osvežitev v vsakodnevnem utečenem dogajanju, niso bili majhni. Prizadevali so si, da bi zvesti tradiciji ponudili obiskovalcem tudi nekaj tistega blaga, ki ga v zadnjem času ni moč dobiti vedno in povsod. Tako je tudi tokrat na sejmu gozdarska in kmetijska mehanizacija, najrazličnejše blago za široko potrošnjo, gradbeni material, oprema in materiali za ogrevanje, motorji, kolesa, osebni avtomobili, stroji za obdelavo lesa, tekstil, usnjena galanterija in vrsta drugih izdelkov. Tudi tokrat so poskrbeli za popuste in razprodaje. Prvič se na tem sejmu (in tudi prvič v Jugoslaviji) organizirano predstavlja V medvoški Sori uspešno izvažajo Medvode — V tovarni Sora, poslovni enoti Slovenijalesa, so v prvem polletju dosegli 120 milijonov dinarjev skupnega prihodka. 125-članski delovni kolektiv je v tem času uspel kar osmino proizvodnje prodati v Francijo in Veliko Britani jo. Gre pa posebno prirejen pohištveni program — sestavljivo .pohištvo, uporabno v različnih bivalnih okoljih. Predvidevajo, da bodo prodajo na tuje v drugem polletju še povečali, hkrati pa bodo začeli omenjeni pohištveni program prodajati tudi na domačetn trgu. -fr tudi slovensko gospodarstvo z avstrijske Koroške, ki je odraz povečane aktivnosti slovenske gospodarska skupnosti na Koroškem. Tako bo v četrtek, 11. avgusta, na sejmu tako imenovani Koroški dan, ki se bo nadaljeval tudi v večernih urah s kulturno-za-bavnim programom. Sicer pa je tudi tokrat prireditelj poskrbel za večerni zabavni program. Tako bo vsak večer na sejmu v zabaviščnem prostoru nastopal drug ansambel; letos še na starem, za prihodnje leto pa prireditelj obljublja drugače urejen zabaviščni prostor. 33. mednarodni gorenjski sejem, ki bo tudi letos potekal v znamenju pestre ponudbe in tradicije, bo trajal do 15. avgusta. Danes ob 10. uri pa ga bo odprl predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep. Več o sejmu na srednjih straneh. A. Žalar Praznik Zasipa Zasip — Krajevna skupnost Zasip 5. avgusta praznuje svoj krajevni praznik, ki ga bodo letos proslavili že sedmič. Osrednja slovesnost bo v nedeljo, 7. avgusta, ko bodo ob 10. uri pred kulturnim domom sprejeli goste iz pobratene krajevne skupnosti Podzemelj, ob 11. uri pa se bo začela slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Zasip. Podelili bodo krajevna priznanja, v kulturnem sporedu pa bo nastopil domači pevski zbor. Ob 17. uri pa bodo praznovanje zaključili z družabnim srečanjem na Homu nad Zasipom. Več prireditev v počastitev krajevnega praznika so že imeli. Minuli ponedeljek si je posebna komisija ogledala kraj in izbrala najlepše urejene hiše in soseske. V torek so se mladi pomerili v namiznem tenisu, v sredo in četrtek so izvedli tekmovanje v balinanju, danes imajo strelsko tekmovanje in jutri, v soboto, gasilsko vajo. Marjan Žilic Kakršen je zdravnik, takšna je ambulanta. Radovljiški borci imajo svoj dispanzer radi. Posebej hvaležni so sicer nekako pozabljeni borci iz odročnejših vasi. Zdravnik Marjan Žilic je v Radovljici osnoval in skoraj deset let vodil dispanzer za borce, skrbel za zdravje okoli 850 borcev. Novembra lani je šel v pokoj in nasledila ga je med borci prav tako priljubljena zdravnica Marjana Grm. Vendar Marjan Žilic še vedno rad priskoči na pomoč, da ljudje zavoljo dopustov ali sestankov v čakalnici ne čakajo. Radovljica ;e zame najlepši kraj, pripoveduje v senci lepo negovanih sadnih dreves na vrtu njegove hišice tik za novim Cankarjevim naseljem. Veliki popotnik se je pred 27 leti ustalil v Radovljici. Zdrav-niškodiplomo je dobil julija 1941 v Zagrebu. Ob promoviranju roke ni dvignil v hitlerjevski pozdrav, kakor so storili drugi študentje. Le globoko se je priklonil in že takoj na začetku vojne upal pokazati svojo neuklonljivost, ki ga je nato peljala med partizane. Po osvoboditvi je tako kot mnogi drugi zdravniki moral ostati v vojski in premeščali so ga iz mesta v mesto. Tedaj s stanovanji še ni bilo tako kot je danes in žena je bila včasih dve mesti za mano, smeje pravi. Trinajst let je bil načelnik sanitete in v Puli kot podpolkovnik fregate zapustil delo v vojski. Stik z medicino je kar nekako izgubil, le kirurško delo v pulski vojaški bolnici ga je spet tesneje vključilo vanjo. Zato je po prihodu v Radovljico moral najprej osvežiti medicinska znanja. Tedaj je zdravstvena služba, doživljala velike spremembe, saj so jo razvejali in odpirali industrijske ambulante. Starejša dva zdravnika sta ostala v splošni ambulanti, mlajša dva sta prevzela nove naloge. Težko je bilo na začetku v tovarnah, pripoveduje Marjan Žilic, saj marsikje niso razumeli pomena preventivnega zdravstvenega varstva. Ko je prišel v Verigo so imeli 6 odstotkov bolniških izostankov, po zdravniškem pregledu vseh delavcev je porasla na 15 odstotkov, saj jih je moral kar 13 zaradi tuberkuloze poslati na Golnik. Lahko bi seveda okužili še druge. Dve leti sta morali preteči, da je bil prvi vihar mimo, nakar so bolniški izostanki upadli na tri, štiri odstotke. Podjetniško misleči direktorji so se ga zato spočetka bali in veliko težav je imel, da so industrijske ambulante vsaj za silo opremili. Oral je ledino medicine dela v Radovljici. Kako pomembno je preventivno zdravstveno varstvo povedo njegove bogate izkušnje, ki so jih na na letošnjem jugoslovanskem kongresu medicine dela nagradili s plaketo. Velikokrat se je dbgodilo, da so bili najbolj bolni ljudje, ki k zdravniku sploh niso prišli. Bolj kot morda kdo, ki ga je nestrpno klical sredi noči. Toda, vedno se je Marjan Žilic odzval klicu, četudi so ga trikrat, štirikrat dvignili iz postelje. Posebej pred leti, ko je imel radovljiški zdravstveni dom le štiri zdravnike in je imel sleherni veliko dežurstva. Lahko je bolezen resna, posebej pri otrocih, pravi Marjan Zilič, nikoli si ne bi odpustil, če bi se kaj zgodilo. Le enkrat ga je zaneslo. Iz odročnejše vasi so ga sredi noči klicali k dekliču. Že na pragu mu je oče povedal, da jo hudo boli zob. Stisnil je dekletcu tabletko aspirina, napisal recept in dejal očetu, da mora takoj z njim v lekarno. Peljal ga je do lekarne, nato pa pustil, da je moral možakar peš domov. Ne le oče, vsa vas je bila dolga leta jezna nanj. Med prvimi na Gorenjskem so pred desetimi leti v Radovljici osnovali dispanzer za borce, ki ga je vseskozi vodil Marjan Žilic. Prva leta je posvetil preventivnim zdravstvenim pregledom in dvakrat sistematsko pregledal vse borce, posebej skrbno tiste, ki sami od sebe niso prihajali v ambulanto. Odkril je neštete kronične bolezni in mnogi borci so mu hvaležni, da jim je ozdravil ali vsaj omilil bolezen. Danes je medicina dela in preventivno zdravstveno varstvo dobro uveljavljeno, začetki pa so bili seveda težki, saj so mnogi razumelHak-šne preglede le kot izgubo časa in zapravljanje denarja. Marjan Zilič je uporno razvijal nova področja medicinskega dela. Pravijo, da človek bolnika razume šele, ko je sam bolan. Marjanu Žiliču ne le kot zdravniku, tudi kot človeku, to nikoli ni bilo težko, čeprav sam v vseh enainštiridesetih letih dela ni bil niti en dan na bolniški. Danes, ko mu več časa ostaja za izlete v gore in hribe, kamor je vedno rad zahajal, je zato njegov spomin lep. Posebej spomin na bolnike, ki sami nikoli ne bi prišli k zdravniku, na hvaležnost borcev, ki jim je dal vedeti, da niso pozabljeni. M Volčjak Enotno do zadovoljive preskrbe z mesom Pogovor z Mirom Duičem, direktorjem škofjeloških Mesoizdelkov in predsednikom odbora za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko o sedanji in dolgoročni preskrbi Gorenjske z mesom. Škofja Loka — Delavci vseh gorenjskih občin prispevajo od 0,6 do 0,95 odstotka kosmatega dohodka za pospeševanje kmetijstva in s tem tudi za boljšo preskrbljenost z najpomembnejšimi prehrambenimi izdelki — mlekom, mesom in njunimi izdelki. Preskrba pa ne glede na to ni najbolj zadovoljiva in delavci se vse pogosteje sprašujejo o učinkih »intervencijskega dinarja«. Medtem ko je bila Gorenjska v dosedanjih poletnih mesecih dokaj dobro preskrbljena z mlekom in skromno izbiro mlečnih, izdelkov, je bilo več negodovanj zaradi slabe založenosti mesnic. O vzrokih za to in o tem, kako izboljšati preskrbo v pokrajini, so se pogovarjali z Mirom Duičem, direktorjem škofjeloških Mesoizdelkov in predsednikom odbora za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko. Kako ocenjujete dosedanjo poletno oskrbo z mesom? »Najslabše so bile mesnice založene junija. V Mesoizdelkih, ki oskrbujemo z govedino tričetrt Gorenjske, smo v tem mesecu odkupili več kot polovico živine manj kot maja. Preskrba se je znatno izboljšala po 20. juniju, ko je pričel veljati sklep intervencijskega sklada kranjske občine, po katerem so pričeli izplačevati kmetom z ravninskega območja premije 44,64 dinarja pri kilogramu mesa in kmetom s hribovskih predelov 53,57 dinarja. Odkup se je po tem znatno povečal: kmetije Gorenjske kmetijske zadruge so v prvem julijskem tednu oddali Mesoizdelkom enkrat več živine kot v celem juniju.« Sklep je izzval veliko negodovanj pri kmetih in mesarjih. Se vam ne zdi, da je bil enostranski, občinski? »Sklep je postavil gorenjske kmete v neenak polažaj, saj je član Gorenjske kmetijske zadruge dobil za bika od 12.500 do 15.000 di- narjev več kot, denimo, kmet škofjeloške zadruge. To je imelo negativne posledice. Kmetje iz občin, kjer niso izplačevalii premij, so pričeli zadrževati živino v hlevih. V Škofjeloški zadrugi so v tem obdobju odkupili kar 80 odstotkov živine manj, kot so pričakovali Sklep kranjskega sklada bi bržčas privedel tudi do prekupčevanja med kmeti iz obeh občin, četudi v Škof j i Loki ne bi našli denarja za premije. Hkrati z že omenjenim sklepom je kranjska občina zahtevala od jeseniške klavnice, da polovico živine, kupljene na področju nakelske zadruge, vrne v mesu na kranjsko tržišče. To je okrnilo preskrbo v jeseniški občini. Če bomo hoteli zagotoviti normalen odkup živine tudi v poletnih mesecih, se bomo morali' že pri sklepanju pogodb dogovoriti s kmeti, da bomo živino, oddano v »kriznih mesecih«, plačevali nekoliko dražje. Vsekakor pa bi morale gorenjske občine pri tem nastopati enotno, usklaieno, dogovorjeno. Kakšni bo mesni obeti za preostalo poletje? »Preskrba bo zadovoljiva in dokler bo za premije dovolj denarja, se ni bati, da bi se ponovila junijska mesna suša. Septembra bomo dali na Gorenjsko in del ljubljanskega področja tudi 500 ton boljših kosov govejega in prašičjega mesa iz rezerv, nekaj pa je v republiških zalogah tudi piščančjega mesa.« Kako naj bi zagotovili dovolj količin prašičjega mesa? »Gorenjski porabniki potrebujejo za normalno enoletno preskrbo najmanj 60 tisoč prašičev. Te si bomo morali zagotoviti z organizirano rejo na Gorenjskem in na podlagi sovlaganj ter dogovarjanj s slovenskimi in jugoslovanskimi farmami prašičev. Doma zredimo za trg le okrog 2000 prašičev, čeprav bi lahko z ustreznimi spodbudami že v nekaj letih petkrat presegli sedanje število. Okrog 31 tisoč prašičev kupimo v farmah v Kočevju, Stični in Pitomaći. Za ostale količine se vsako leto dogovarjamo z rejci iz Vojvodine in s Hrvatske.« Pred leti smo tudi na Gorenjskem s pi-ščančjim mesom blažili pomanjkanje govedine in svinjetine. Letos smo dobili'le tretjino mesa, kolikor bi ga zadostovalo za običajno preskrbo. ».Perutninarji'« iz Pivke, Ptuja in Zaloga izvažajo štiri getine meša. Za oskrbo domačega trga pa zahtevajo od kupcev devizni delež, posojila za dolgoročne naložbe, sovlaganja ali obratna sredstva. Preskrba s piščančjim mesom je bila zato odvisna le od tega, koliko so trgovske organizacije ustregle njihovim zahtevam.« Bržčas bi si tudi Gorenjska zagotovila čez poletje dovolj (govejega) mesa, če bi imela svojo hladilnico? »Mesoizdelki imamo vse zaloge mesa za poletno preskrbo kar v šestih slovenskih hladilnicah, ki so vse po vrsti polne — bolj kot z mesom z lansko obilno sadno letino. S hladilnico bi uspešno regulirali preskrbo. Dogaja se, da moramo v nekaterih mesecih presežke mesa prodati tudi izven Gorenjske, čeprav bi lahko takrat delali zaloge za poletje. Ni toliko pomembno, kje bo stala hladilnica — v Kranju, na Bledu ali v Škofji Loki. Pomembneje je, da presežemo podjetniške interese in se odločimo. Hladilnico namreč vse bolj potrebujemo.« Je razlog za slabšo preskrbo v nekaterih mesecih izvoz živine in mesa? »Izvažati bomo morali, če bomo hoteli zagotoviti dovolj deviz za nakup gnojil, krmil, škropiv in nadomestnih delov. Zaenkrat izvoz bistveno ne siromasi domače preskrbe. V naši temeljni organizaciji predstavlja v celotnem prihodku le tri odstotke. Izvozu bi se izognili le, če bi gorenjsko kmetijstvo našlo skupni jezik s turističnimi organizacijami in uveljavilo načelo »,daj (devize) — dam (hrano)'«. C. Zaplotnik GLAS4 STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 5. AVGUSTU TVT BORIS KIDRIČ Kotli za centralno ogrevanje kovinotehna gorenje barvni in črnobeli televizorji pralni stroji štedilniki hladilniki za dinarje deviznega porekla 20 % CENEJE PRODAJA trajnožarnih kotlov kr©Z na potrošniško posojilo ObTGSf I Obiščite blagovnico FUŽINAR na Jesenicah Odprto od 8. do 12. in od 16. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure STANDARD — OPERATIVA LJUBLJANA Verovškova 64 tel.: 061-557-475, 553-398 Na sejmu predstavljamo novost v našem proizvodnem programu MONTAŽNO VRTNO LOPO Razstavljamo tudi montažno stropno ploščo — sistem OMNIA Vse informacije in naročila na našem razstavnem prostoru! Obiščite nas! ALPETOUR ZELTVVEG — FORMULA I, 14. 8. 1983, predprodaja vstopnic in prijave za posebni prevoz z avtobusom TRIGLAV — 14. in 15. avgust, avtobusni prevoz iz Ljubljane, polna oskrba, gorski vodniki - ZA MOŠKE — ZASTONJ! POČITNICE 83 — letujte z nami v posezoni MUNCHEN — mednarodna vrtna razstava IGA 83, odhod 9. 9. 1983 Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah. OBRTNO PODJETJE CERKLJE na Gorenjskem 96 Razpisna komisija na osnovi sklepa DS in 75. člena statuta razpisuje delovno mesto: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO 2. RAČUNOVODJE Poleg splošnih z zukonom in družbenim dogovorom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta prakse na vodstvenem delu, — da ima srednjo strokovno izobra/.bo, ali visoko kvalifikacijo in najmanj 5 let prakse na vodv /enem rfplu, — da je moralno in politično neoporečen, — kandidat se imenuje za 4 leta. pod 2. — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delu. Pod točko 2. se delovno razmerje sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov."Na razpolago je eno družinsko stanovanje. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak, n. sub. o. Ljubljana Tobačna ulica 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za prodajalno v Tržiču Pogoji: — poklicna šola trgovske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 60 dni. Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota v Kranju, Oldhamska 12, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA 3 TRŽIČ razglasa naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: v TOZD Tkalnica ♦ VODENJE SKROBILNICE IN VDEVALNICE (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — 4 letna srednja tekstilna šola (apreterske ali tkalske smeri), — poznavanje tehnološkega postopka v škrobilnici in vdevalnici, — 1 leto delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSt ' I/UAMI \ i KRANJ Delavski svet TOZD Mlekarna Kranj, Smledniška cesta 1, razpisuje javno dražbo n prodajo naslednjih osno} sredstev: — kamp prikolice tip 305 — izklicna 50.000 din — preše za sir, 4 kom L klicna cena enega \ da 500 din — cisterne za mleko lit. — 2 kom, izkliaj na za komad 2.500 dh< Javna dražba za prodajo novnih sredstev bo izv* 10. avgusta 1983 ob 12 prostorih TOZD Mlet Kranj. Varščino v višini ji od izklicne cene je poti« plačati pred pričetkomja dražbe. Prometni davek^ prodaje osnovnih plača kupec. Informacij telefon 23-560. r IZOLIRKA TOZD JESENICE n. sub. o. Na haldi železarne Jesenice Delavski svet objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA STROJNI NAPRAV Pogoji: — KV'delavec kovinske stroke, — znanje elektro varjenji i — 2 leti delovnih izkušen; — odslužen vojaški rok, Kandidati naj pismene p*j nje pošljejo na naslov holf ka TOZD Jesenice, na M železarne, v 8 dneh po i javi. ■K, 5. AVGUSTA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS tevajanje filmov a ljubljanski televiziji Tokrat smo obiskali Jano Cede, i jo mnogi poznajo le kot televizijsko napovedovalko. Marsikdo pa ne ve, da je Jana Čede zaposlena jkot prevajalka filmov. Prav zato pno se tudi odločili, da se to pot ne I bomo pogovarjali o TV napovedo-Tranju, temveč le o prevajanju fil-pmov, ki zna biti včasih zelo zaplete-•no, saj prevajalci filmov včasih Sploh ne najdejo ustreznih besed. : Jana Čede je ena od devetih prevajalcev, kolikor jih je redno zaposlenih na televiziji. Prevajalko smo zmotili sredi prevajalskega dela. Soba, v kateri delajo prevajalci, je 'majhna, obdana je s policami trakov in knjig, brez okna, z umetno razsvetljavo. Njen pomembni ri-kvizit je tudi magnetofon in takoi-menovana dialogna lista. Tu je še isalni stroj, bez katerega ne bi šlo. zakaj tudi tipkanje besedila je delo prevajalcev. »Zanima nas, kako poteka predvajanje filmov?« Delo TV prevajalke je dokaj |;zahtevno in kajpak odgovorno. V t glavnem prevajam filme iz angleščine in nemščine. Pri prevajanju je tako, da imamo včasih na voljo ^idialogno listo. Takrat je delo lažje. »Težje pa je takrat, kadar smo od-jjVisni le od tona, torej od tistega, kar slišimo. V tem primeru je delo bistveno težje, saj so na traku pos- "v Kulturni koledar BLED - V avli Festivalne dvorane na Bledu bo odprta razstava akademske slikarke Mirne Pavlovec. Razstava bo odprta do 26. avgusta. KRANJ — V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je ob 10-le-tnici slikarjeve smrti na ogled spominska razstava Ljuba Ravnikarja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava »Skopje 1963—1983«, ki jo je v spomin na tragične dogodke pred 20 leti pripravil akademski slikar Martin Goričanec s ciklom akvarel-nih upodobitev gorenjske krajine in njenih spomenikov. V stebriščni dvorani pa je v spomin ob 5. obletnici njegove smrti na ogled razstava* slikarja Štefana Simoniča. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. SKOFJA LOKA - V loškem muzeju v Škof j i Loki je bila v sredo, 3. avgusta otvoritev razstave umetniške fotografije z naslovom GRAFIKA... KAR NAS OBDAJA avtorja Janeza Missona. . . ŽIRI — V Družbenem domu Partizan v Žireh so v okviru praznovanj ob 90-letnici planinstva in 40-letnici osvoboditve Tatov in ustanovitve prvega Narodnoosvobodilnega odbora na Gorenjskem odprli tudi razstavo slik. s fotodokumentacijo z naslovom »Začetek organiziranega planinstva na Gorenjskem«. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 18. do 20. ure in sicer do 15. avgusta. neti vsi šumi, ki pa ne sodijo k filmu, od ropota na cesti v tovarni. Često je zvočna kulisa tako močna, da je treba večkrat poskušati, preden razbereš kaj igralci govorijo. Presneto neprijetno pa je takrat, ko se v filmu pojavi sleng, torej jezik, ki praktično ni nikjer zapisan, ljudje pa ga pogosto uporabljajo. Preprosto gre za to, da se posamezni slengi med seboj razlikujejo; gre pa za jezik mladoletnikov, poulični jezik, ki ga uporabljajo temnopolti ljudje. Če se pri prevodu nekega filma zatakne, se prevajalci med seboj posvetujemo in si pomagamo. Zgodilo se je že, da si je več prevajalcev ogledalo kak film in šele po obliki ust igralca so ugotovili, kaj je želel povedati. Ustavila bi se še pri angleških prevodih. To je namreč jezik, kjer se praktično iz dneva v dan porajajo kakšne nove besede. Prav zato se pri prevajanju dogaja, da kar ni najti ustreznega prevoda oziroma ustrezne besede. Če je takega prevoda v filmu več, morajo žal podnapise hitreje menjavati in prav to je tisto, zaradi česar gledalci radi negodujejo. Dolžna sem povedati tudi to, da je slovenščina v primerjavi s srbohrvaščino dokaj okoren jezik. Ko že govorimo o jeziku, ne smem pozabiti, da je slovenski pogovorni •Jezik zelo raznolik in lep. Toda je že tako, da prav slovenski pogovorni jezik prepočasi prehaja v zbornega, torej v tistega, ki bi ga sama smela tudi uradno uporabljati pri prevodih. Naše prevode obvezno pregleda tudi lektor, s katerimi se prevajalci pogosto posvetujemo. Pri prevodih se včasih zgodi, da si kakšno besedo kar sami izmisli- »Sklepamo, da je delo TV prevajalca zahtevno delovno opravilo. Kakšno pa je nasploh delo prevajalca?« »Mnogi mislijo, da je prevajalsko delo enostavno, toda temu ni tako. Nasprotno. Prevajanje filmov je zahtevno. Zakaj? Število filmov, ki jih prevedemo, je odvisno predvsem od gostote teksta v njem. Več kot je teksta, težje je, dlje časa ga moraš prevajati. Seveda pa je veliko odvisno tudi od vrste filmov, od žanra. Če bi govorila o delovni obveznosti, bi dejala, da je potrebno mesečno prevesti štiri filme s srednjo gostoto besedila. Treba je poudariti, da imamo normirane podnapise. Vsak podnapis ima svojo vrenost in potem jih seštevamo. Samo delo prevajalca pa sestavljajo prevodi tekstov, preoblikovanje tega v smiselne podnapise. Včasih tekst krajšamo. Te podnapise kasneje tipkamo na »diske«. Nato film ponovno pregledamo (prvič ga vidiš na sami vaji), tako ti je vse kar - prevajaš bolj jasno; v končni fazi pri drugem ogledu s tipko postavimo podnaslove pod ustrezno sliko. Vse skupaj res ni tako enostavno.« »Zaupajte nam še, kakšne filme najraje prevajate?« »Ze od vsega začetka odkar prevajam, imam najraje kriminalke. Od časa do časa pa rada posežem tudi po bolj resnih strokovnih tekstih. Prav slednji teksti zahtevajo od človeka bistveno večjo koncentracijo in več časa. Pogosto se zgodi, da sem v zadregi s časom ko prevajam nek film. Časa vedno primanjkuje,« je zaključila Jana Čede. Zdrav ko Erjavec Foto: Lojze Kerštan Slikovna kolonij a Vrata 83 V Osnovni šoli v Mojstrani razstavlja dvanajst slikarjev 48 slik in risb, ki so nastale med delom v četrti slikarski koloniji Vrata 83. Slikarji so tokrat za razliko od prejšnjih treh slikarskih kolonij prebivali v Mojstrani in ne v Aljaževem domu. Zato je motivna raznolikost na razstavi očitna. Razstavljene so slike z motivi od Gornjesavske doline do Planice in čez Vršič v Trento ter celo s Pokljuke skoraj prednjačijo pred motivi iz Vrat ali iz Mojstrane. Zato je postavljalec razstave storil pravilno, ker slik ni razvrstil po avtorjih, ampak po motivnih izhodiščih. Tak koncept postavitve razstave, ko se dela enega avtorja pojavljajo na več mestih na razstavi, je bil v tem primeru povsem na mestu. Zaradi prostorske stiske na razstavi v Mojstrani sicer dosledno ni izpeljan, kajti 48 del (20 oljnih slik, 17 akvarelov, 4 tempere, frpasteli in 4 risbe) pomeni že kar obširno slikarsko razstavo. Tako kot vsa leta doslej predstavljajo člani Dolika z Jesenic jedro udeležencev na slikarski koloniji in na razstavi (8 slikarjev), ki so se jim pridružili trije iz Škofje Loke in eden iz Ljubljane. Stari znanec slikarske kolonije je brez dvoma Peter Adamič, ki je v svoji znani maniri široko razpotegnjene slikarske ploskve na drzen način predruga-čil motiv iz Mojstrane. Franc Dolinšek je z akvareli s širokim zamahom čopiča, kjer tudi bele lise enakovredno sodelujejo v barvnem ritmu, dokazal, da je zmožen čistega slikarskega gledanja na motiv. Nika Hafner je z risbama omejila svoj pogled na zgolj dokumentarističen' pristop do predmeta-krajine z arhitekturo. Takega načina verističnega opisovanja krajine se je poslužil v akvarelu France Kreutzer, medtem ko so akvareli Franca Berceta drzni z vstavljeno risbo z ogljem. Vida Štemberger je z nežno barvitostjo skušala doseči slikovit videz težkih gorskih grhot, kjer meglast način slikanja še stopnjuje rahlo nanesene barve. Povsem drugačna je Mirna Pavlovec, ki s široko potezo čopiča in vgravirano nemirno risbo ter v značilni belini, ki zakriva temno podsnovo, svojsko interpretira gorsko krajino. Stane Oblak se je spoprijel s težkim motivom nad izvirom Soče, kjer ustvarjajo hiše v ospredju in gore v ozadju vsak svoj likovni svet. Rant Janez je bolj okoren v pastelih s poudarjeno črno obrisno linijo. S stalno svežino motivov se odlikuje Tone Tomazin, ki je postal na tem področju pravi poznavalec novih in neodkritih pogledov na gorski svet. Jože Trpin pa je z barvno in motivno preprostejšim pristopom iskal odgovor na svobodnejšo interpretacijo gorske krajine in na ta način prispeval svoj delež h kvalitetnejši podobi celotne razstave. Andrej Pavlovec Goričančeva samostojna predstavitev — V galeriji Mestne hiše v Kranju si tja do 11. septembra lahko ogledate samostojno razstavo del slikarja Martina Goričanca iz Virman pri. Škofji Loki, zaposlenega v kranjski Iskri. Goričanec je član likovnega društva Iskra in društva likovnih umetnikov Škofja Loka in doslej je sodeloval na številnih društvenih in drugih skupinskih razstavah. Z realističnim upodabljanjem in odlično akvarelno tehniko ohranja številne spomenike ljudske arhitekture. — Foto: F. Perdan t?l ^ Ravnikarjeve zgodnje krajine — Deset let mineva od prezgodnje smrti znanega kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja, velikega upodabijalca gorenjske krajine in enega najpomembnejših pobudnikov povojnega galerijskega življenja v Kranju. Gorenjski muzej je v njegov spomin pripravil razstavo Ruvnikarjevih zgodnjih krajin, manjši izsek iz obsežnega umetnikovegu opusa. Zanje so se odločili, ker so bile te privlačne umetnine nu slikaijevi retrospektivi leta 1975 v Kranju zaradi obsežnega drugega gradiva pomanjkljivo predstavljene. — Foto: F. Perdan Razstava umetniške fotografije Janeza Missona Grafično fotografsko oko V galeriji na loškem gradu so minulo sredo odprli razstavo umetniške fotografije mladega škofjeloškega fotografa Janeza Missona — Že dokaj nenavaden naslov razstave »Grafika ... vse kar nas obdaja« govori o izrazno grafičnem načinu avtorjevega fotografskega ustvarjanja luje nekoliko neenotno, tako tematsko kot v obdelavi posameznih fotografij. Morda je tudi galerija prevelika za eno temo« Janez Misson je končal fotografsko šolo in sam pravi, da je imel srečo, saj je ujel triletje fotografske usmeritve, ki je z usmerjenim izobraževanjem dobila mesto pri srednji šoli za oblikovanje. Za fotografijo se je navdušil v sedmem, osmem razredu osnovne šole, v fotografskem krožku. Fotografska šola sama po sebi ni bila težka, pravi Janez, toda, dala ti je lahko veliko več znanja, kot je zahtevala. S fotografijo je pač tako, da ti delo samo pokaže stvari. Janez službe ne more dobiti, polovi-j ca njegovih sošolcev in sošolk je še brez zaposlitve. Rad bi seveda takš-Tr , , , . no delo, ki bi vsaj malo dišalo po fil- V teh avgustovskih dneh gosti ga- mu ZftU) seveda denarja za fotograf-lenja na loškem gradu mladega ski milterial in opremo nima veliko škofjeloškega fotografa Janeza Mis- in njegov laboratorij je domača ko-sona, ki se predstavlja s štirnndvaj- paimca ali ponoči kuhinja. Na drugi setimi umetniškimi fotografijami. strani, pa ima seveda veliko časa za Razstavo so odprli minulo sredo, na razvijanje svoje fotografske ustvar-ogled bo tja do 17. avgusta. jalnosti Ze lepaki in vabila za razstavo so M Tr0jxiaj. stalne obiskovalce malce zmedli. Za- J voljo naslova, ki ga je Janez Misson dal svoji prvi samostojni predstavitvi: »Grafika . . . kar nas obdaja*. Nasploh pravi, da nerad daje imena svojim fotografijam. Naj si vsakdo ustvari svoje mnenje, svoj pogled, pravi, nikogar nočem napeljevati. Tudi naslov razstave je zelo širok in odprt. »Kar nas obdaja« lahko pač pomeni vse. Mnoge pa je zmedla beseda »grafika ...«, saj so pričakovali razstavo grafičnih listov. Na prvi pogled pa nekatere fotografije res delujejo kot grafike. Fotografska kamera Janeza Missona ima namreč grafično oko. Vse gleda skozi grafične kontraste, že tedaj ko motiv uzre in ga ujame. Janez Misson svojo fotografsko ustvarjalnost razvoja v smer tekoimenovane loto-grafike. Pri tem preizkuša in uporablja najrazličnejše fotografske tehnike, in prijeme. Že nekaj časa daje škofjeloška galerija prostor tudi fotografskim razstavam umetniške fotografije, nam je povedal galerist Andrej Pavlovec. Tako bodo avgusta postavili še eno fotografsko razstavo, s katero se bo predstavil mojster fotografije Stojan Kerbler. O Missonovih umetniških fotografijah je Andrej Pavlovec dejal: »Mladi fotograf vse okoli sebe vidi kot grafiko. Obiskovalci torej lahko pričakujejo fotografijo, ki je približana grafiki; če že ni čista foto-grufika, je pa gotovo, da — kot pravi avtor sam — fotografijo gleda na izrazno grafični način. To je miselna, celo filozofska podosnova Missonovih fotorafij. Celotna razstava ni uglašena na enotni imenovalec, de- GLA8 6. STRAN REPORTAŽA PETEK, 5. AVGUSTA Kredarica (2515) — najvišje jugoslovansko gradbišče Kredarica — »Osrednja naloga jubilejnega programa 200-letnice prvega znanega vzpona na vrh Velikega Triglava se je končno pričela uresničevati. Triglavski dom je že dobil podobo, ki ga bo spremljala v tretje tisočletje. Njegova otvoritev bo velika ponovitev, pomemben dar 90-letnemu jubileju organiziranega slovenskega planinstva. Klenost Slovencev bo tudi tokrat rodila sadove.« Tako je v uvodu teksta brošure Triglavski dom, ki je izšla v začetku leta, zapisal avtor teksta Gregor Klančnik. Odštevanje gre h kraju, iztekajo se dnevi. Približno mesec dni pred zadanim si velikim ciljem in rokom bo končana akcija, ki pomeni ponos, pripadnost, klenost in zavest delovnih ljudi ob visokem jubileju in nadaljnjem razvoju organiziranega slovenskega planinstva. 17. septembra bo na Kredarici, na nadmorski'višini 2515 metrov, svečana otvoritev obnovljenega in povečanega Triglavskega doma, dan za tem pa bo na Zasipški planini na Krmi svečanost v počastitev 90-letnice in dneva planincev. 17. september letos, ko bo svečana otvoritev Triglavskega doma na Kredarici, bo veliki dan in nacionalni praznik — Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Triglavskega doma na.Kredarici Gregor Klančnik: »Zares sem zadovoljen, saj je Kredarica najvišje jugoslovansko gradbišče, ki bo končano pred rokom.« — Direktor delovne organizacije SGP Gradbinec Kranj Stanislav Božič: »Ko smo prevzeli vlogo glavnega izvajalca del, nismo iskali zaslužek; cilj so bili kvaliteta in roki ob nenormalnih pogojih ter zahtevni gradnji.« Razmišljanja in projekti segajo že v leto 1974, dejansko pa se je začelo 28. julija 1981, ko je bil potrjen projekt, da se Triglavski dom na Kredarici obnovi in poveča na 180 ležišč in jedilniških sedežev ter tako omogoči hitro in udobnejšo postrežbo planincev. Na podlagi takšne projektne naloge je bila izbrana rešitev inž. arh. Milana Žepiča iz Projektivnega biroja SGP Gradbinec iz Kranja, ki je bila potrjena 14. novembra 1981. Rešitev je vsebovala vse zahtevane naloge: ohranitev zgodovinskih vrednot doma, prilagajanje okolju z domačimi arhitektonskimi izročili, povečanje zmogljivosti naj zadošča za daljšo prihodnost, notranja urejenost naj V Zgornjih Dupljah je primanjkovalo vode Ko iz pipe le curlja. .. P-?1 Žganjih ?uP,e,J (hiše ob desni strani ceste proti Križam) ie bil štirinajst dni brez vode ali je iz pip le občasno curljalo - V starejših hišah so si pomagali * vodo iz starega vodovoda vsi stah so s kanglami in sodovi hodili ponjo k vaškemu koritu Zgornje Duplje — »Ne vem, kako je speljan vodovod, toda tega ne razumem, da so imeli na drugi strani ceste in tudi v hišah v bregu dovolj vode, tudi za razmetavanje, ves desni del vasi pa je bil dva tedna brez vode ali.je iz pip le občasno curljalo. Težave pri oskrbi z vodo so imeli na desetih kmetijah in v vseh stanovanjskih hišah v ulici, ki se pričenja pri Klemenčkovi trgovini. Ce je že bila suša, bi morala biti za vse in ne samo za nekatere,« se pošali Miha Čimžar, kmet iz Zgornjih Dupelj. »V sušnih dneh bi nam bilo veliko težje, če ne bi imeli vode iz starega, Malijevega vodovoda. Pred leti so ga skušali ukiniti; zdaj pa se je pokazalo, da je dobra rezerva v času, ko primanjkuje vode v novem vodovodu. Ne vem, kako bi sicer v teh dneh napajali živino in hladili mleko. Za kuho, pranje in umivanje bi jo še prine-sjj iz vaškega korita. Živina pa jo na dan popije preko 30 litrov. V hlevu je 18 glav in kar pomislite, koliko sodov in Hangel bi morali napolniti. Priključek s starega vodovoda ima- mo le v svinjariji. Pretok je majhen in predno smo nalovili dovolj vode in napojili živino, sta minili dve uri. Najslabše so jo v teh dneh odnesli v novejših hišah, kjer nimajo priključka s starega vodovoda. Po vodo so hodili k vaškemu koritu ali so ob pipah dežurali ponoči, ko je voda občasno pritekla.« V torek so imeli v Zgornjih Dupljah že dovolj vode. Poleg tega je pričelo še deževati, kar bo verjetno omililo težave pri preskrbi z vodo. Ne glede na to pa smo se oglasili v kranjskem Vodovodu, kjer nam je direktor Janez Frelih pojasnil razloge vodne suše v Dupljah. »Skozi Duplje poteka kranjsko-tr-žiški vodovod, bolj znan po imenu »sistem Žegnani studenec«. Za normalno preskrbo Zadrage, Dupelj, Strahinja, Nakla, Police, Žej, Bistrice, Podbrezij in Podtabora bi potrebovali vsako sekundo 12 litrov vode. Prejšnji petek smo na ventilu, ki je postavljen na meji med kranjsko in tržiško občino, namerili znatno manjši pretok vode — le pet do šest litrov na sekundo. Poleg tega smo našli v njem tudi nekaj centimetrov velike kose razdrobljene cevi. Voda jih je bržčas prinesla iz Kovorja, kjer so pred nedavnim poškodovali vodovod. V pofiedeljek smo od trži-ške občine zahtevah, da ventil močneje odpre in poveča pretok vode na kranjsko območje. Od takrat je tudi v Dupljah boljša preskrba. Še pojasnilo, zakaj takšne razlike med levim in desnim delom Dupelj. Dovolj vode so tudi v sušnih dneh imele hiše, ki so neposredno priključene na vodovod za Podbrezje. Zaman pa so odpirali pipe tam, kjer imajo priključke na ceveh, ki vodijo naprej v Strahinj. Med obema vodovodoma gre za razlike po številu porabnikov, pretoku in pritisku v ceveh.« , . C. Zaplotnik daje planinsko domačnost, hitro in enostavno postrežbo, ločen zimski del z 20 ležišči in bivalnim prostorom naj omogoča obisk skozi vse leto, meteorološka postaja naj dobi svoje prostore. Skratka, dom naj nudi počitek, napitek, prehrano, toploto, mir in prenočišče — vse kar lahko zahteva prehodni gost. Po pridobitvi vse potrebne dokumentacije in soglasij je bil 30. aprila 1982 za najboljšega ponudnika in glavnega izvajalca oziroma nosilca gradbenih del Triglavskega doma izbran SGP Gradbinec iz Kranja. 28. junija lani pa se je potem začelo zares, ko je na Kredarico prispel helikopter JLA. Ko je 27. septembra zadnji graditelj zapustil Kredarico, je do četrte faze zgrajen Triglavski dom s končno podobo mirno čakal zimsko in novo (letošnjo) gradbeno sezono. V lanskih slabih treh mesecih je bila na Kredarico prenesena vsa potrebna strojna gradbena oprema in material, težka 450 ton. Vgrajenega je bilo 400 ton iz triglavskega kamna izdelanega betona, pridobljenih 600 kvadratnih metrov novih koristnih površin in pokrite 800 kvadratnih metrov strehe. Novozgrajeni del stavbe predstavlja dve tretjini zmogljivosti doma in bo imel 120 ležišč, recepcijo, kuhinjo, jedilnico ter prostore za meteorologe. Položili so že vodno in elektri čno instalacijo, pozidali vmesne stene, položili so že vodno in električno instalacijo, pozidali vmesne stene, položili keramične ploščice, vgradili okna in vhodna vrata, zgradili kanalizacijo, greznico in helidrom. Da pa so vsa ta dela lahko nemoteno potekala, je pripomoglo že poleti 1981 zgrajeno povečano zajetje z zbiralnikom za 120 tisoč litrov vode. Nadaljevanje del se je letos začelo 2. junija. Glavni izvajalec, SGP Gradbinec Kranj — TOZD Gradbena operativa Jesenice, ki je glavno delo opravil že lani, je lotos prevzel vlogo glavnega usklajevalca med različnimi pogodbenimi partnerji. Tako so se začela različna obrtniška dela z notranjo opremo. Ko smo se pred dnevi iz Mojstrane s helikopterjem povzpeli na Kredarico, je bilo v domu in ob njem pravo delovno mravljišče. Že od ranega jutra so se med delavce mešali štev/ilni izletniki pohoda na Triglav. Bil je to tisti najbolj vroč dan letošnjega poletja, ko je bilo opoldne na Kredarici sicer vroče, vendar znosno, v dolini, po vrnitvi, pa pravi pekel. Helikopter je tega dne na Kredarico vozil različno opremo. V domu je bil praktično glavni operativni štab. Predstavniki Gradbinca, Ter-mike in različni izvajalci so usklajevali ter se dogovarjali za posamezne zaključne izvedbe in morebitne manjše spremembe. Med najbolj zaposlenimi je bil vsekakor predsednik gradbenega odbora za gradnjo Triglavskega doma na Kredarici Gregor Klančnik: »Ko se je v obdobju 1980/1981 v Sloveniji intenzivno začela vsesplošna akcija za zbiranje sredstev, so bili po lanskem gradbenem začetku redki, ki so verjeli, da bo »Udarna naveza« Gradbinca v pičlih dveh mesecih in pol opravila takšno delo, da bo Triglavski dom dobil svojo pravo končno podobo. Toda Gradbinec je opravičil in več kot izpolnil zaupano mu nalogo. Dokazal je vso gradbeno in organizacijsko sposobnost in kvaliteto na najvišjem jugoslovanskem grad bišči.i. Letos se je gradnja začela mesec dni prej, tako da nam je na začetku še nagajal visok sneg. Toda pridobili smo na času, tako da bo 10. avgusta nov del doma končan. Sledila bo preselitev funkcionalnega dela starega doma in notranja obnova. Tako bo povečan in obnovljen dom na voljo planincem že mesec dni pred rokom oziroma pred svečano napovedano otvoritvijo 17. septembra. Lani je glavno breme nosila gradbena operativa, letos pa je bila najpomembnejša organizacija in usklajeno delo. Tu so Gradiš Škof-ja Loka, ki je odgovoren za lesno opremo, Tone Briški za kuhinjsko opremo, Ivan Pišek za štedilnike, Pionir Novo mesto za lončene peči. Meblo za jogije, Sukno Zapuže in Tekstilana Kočevje za odeje, Metka Celje za perilo, Uko Kropa za svetila, Termika Ljubljana za krov-ska dela, Janez Čop za tesarska, Dušan Špendal za elektroinstalaci-je, Vodovod Jesenice in še vrsta drugih. Vsi ti z Gradbincem na čelu zaslužijo pohvalo, da bo najvišje jugoslovansko gradbišče končano pred rokom; pri čemer pa je prav tako pomembno, da ga inflacija ne bo podražila. Vrednost celotne investicije z vsemi stroški namreč znaša 70 milijonov dinarjev. Skratka, zares sem zadovoljen.« Tudi direktor SGP Gradbinec iz Kranju Stanislav Božič tega dne na Kredarici v prisotnosti predstavnikov Giposa in Termike iz Ljubljane ni skrival zadovoljstva: »Z delavci, pogodbenimi partnerji in investitorjem sem zelo zadovoljen. Delo bomo opravili hitro in solidno. Zaradi prevozov in vremenskih prilik je bila to izredno zahtevna gradnja. Ko smo prevzeli vlogo in nalogo glavnega izvajalca del, nismo iskali zaslužek. Cilj so nam bili kvaliteta in roki ob nenormalnih pogojih in zahtevni gradnji. Glavno zaslugo za to, da bo ta objekt zgrajen v tem tisočletju, pa ima prav gotovo Gregor Klančnik.« »Dvanajst let sem bil v Erjavčevi koči in Tičarjevem domu, leto dni v Valjavčevem domu in Špički. Lahko rečem, da so delavci tukaj zares odlični fantje. Zelo sem zadovoljen in vesel, da so tudi oni in številnimi izletniki (ta mesec jih je bilo že 3000 in med njimi precej tujcev) zadovoljni z menoj,« je tega dne zelo zaposlen mimogrede povedal Božo VVagner, ki v domu skrbi za vse kar je povezano z dobrim počutjem. Posodobljen Triglavski dom na Kredarici bo odslej ponos združenega dela in zavednih ljudi ter spodbuda za nov vzpon našega tj', ništva. Kot mogočni orel bo stf f na gori ter sedanjim in poznejf rodovom Aljaževih naslednikov-): kazoval samoupravno ustvav nost in narodnostno zavest slo\^r skih rudarjev, metalurgov. cei\; tarjev, gozdarjev, lesarjev, m Andrej Brežar, član gradi ekipe gradbinca, doma z JesIV »Ko sem se v podjetju prijaj delo no Kredarici, sem bil &k sel, da sem bil med izbranirni^m poklicu sem zidar in čeprav so\?| razmere tukaj precej ne norm A;* mi je šlo delo dobro od rok. NU 77io po 12 ur na dan in od čaMm časa me domotožje premami \ qrem peš v dolino. Na ta objekt /f mo prav vsi zares lahko p Franc Stegnar iz SGP Gi je vodja sektorja: »Gradbm Kredarici je eno od osmih, ti V imam na skrbi. V moji odsoWw je za delo tukaj pooblaščen fmM Dolar. Glavna značilnost tm gradbišča sta bili izredno zahtm in natančna organizacija z imm nim tako imenovanim člowkf faktorjem. Izredno pomembni je bil prevoz, brez katerega mI izpolnili rokov pri posamezniki, zah gradnje. Lahko rečem, dasv'f pri tem presegli sami sebe in krni najbolj pomembno: brez nesm^v narjev, polikemikov, elektronih tekstilcev, živilcev, gradbincev J drugih delovnih ljudi. Vsi ti tzvjp ci in udeleženci pa ne bi uspeh. g ne bi bilo tistih, ki so prispevati? nar, obveznice, material v kcv|? Triglavskega doma. Na spor::.-plošči bodo vpisani vsi, ki bodo v spevali vsaj 500.000 dinarjev. PoL ganizacijah združenega dela,kiw do prispevale milijon dinarjev bodo poimenovane spalnice v bolj se je izkazal Kranj. Zastaw|| Kredarici pa bo v prihodnje k\\§ IBI iz Kranja, prvak med eli delovnimi organizacijami v k slavij i, je za posodobitevlriglav ga doma prispeval kar 17 odstc potrebnih sredstev. Besedilo in i Andrej Žalar. PETEK, 5. AVGUSTA 1983 NA GORENJSKEM SEJMU 7. STRAN GLAS poslovno prireditveni center gorenjski sejem kianj 33. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM kranj,5. 15.8.1983 33. mednarodni gorenjski sejem Kranj Enajst tradicionalnih kranjskih dni in noči Danes se v Kranju začenja tradicionalni, 33. mednarodni gorenjski sejem. Prireditev, za katero brez sramu ali pretirane samohvale lahko zapišemo, da je Kranju vtisnila svojevrsten pečat, podredila življenje in dogajanje v njem. po drugi strani pa ponesla ime in kraj z vsemi zanimivostmi, posebnostmi in značilnostmi širom domovine, izven meja in na kontinente Skratka, avgustovska prireditev je bila v pravem pomenu besede vedno mednarodna, ki si je z leti pridobila sloves enakovrednega med enakimi, velikimi mednarodnimi sejmi v tujini. Letošnja prireditev je v primerjavi s tovrstnimi prireditvami v tujini v neenakem položaju. Hude gospodarske težave doma ji namreč to ne dovoljujejo. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so prireditelji vložili ogromne napore, da privlačnost, pestrost, živahnost... ce- i Gostinska ponudba Prireditelji obljubljajo tudi dokaj pestro gostinsko ponudbo. Med posebnostmi velja omeniti jedi na žaru, morske ribe in domača vina. V večnamenski dvorani je ves čas odprta tudi restavracija Sejem, ki poleg ostalega nudi domača primorska vina in morske specialitete. Sicer pa vam bodo na gostinskem prostoru postregli: Ajdini Kemal iz Kranja — slaščičarstvo Klara Božidar Bilanovič iz Zagreba — gostinske storitve Dejan Djuričič Šmarjetna gora — gostinske storitve Jože Draksler iz Kranja — Drodaja sladoleda Djurdja Keglevič iz Novega Marofa — gostinske storitve Marija Koprivec iz Domžal — gostinske storitve Bife Milena Perko iz Cerkljanskega — gostinske storitve Marija Petrovič Zlata riba Kranj — gostinske storitve Stanko Vrdoljak — gostinske storitve in prodaja sladoleda Artur — Hermen Nemečk iz Medvod — zabavni park na zabaviščnem prostoru Dober tek, na zdravje in prijetno poćutj«! Sejemski servis Na sejmu je poskrbljeno za vse špedicijske, zavarovalniške in bančne posle. Vse dinarske in devizne storitve na sejmu opravlja Beogradska banka. Ne pozabite Za kupljeno blago je zagotovljena dostava na dom. — Možnost nakupa s posojili. — Razprodaje in popusti. lotne prireditve ne bi bila bistveno okrnjena. Eno od zagotovil za to je izredno zanimanje razstavljavcev. Ves sejemski prostor je razprodan. Na njem se tokrat predstavlja prek 500 razstavljavcev in sicer blizu 440 domačih in skoraj 70 tujih. Med tujimi jih je največ iz sosednje Avstrije in Italije, pa nekaj iz Indije in Zvezne republike Nemčije. Domala vsi razstavljavci so se dlje časa pripravljali na kranjske sejemske dneve, zavedajoč se, da ob sedanjem precejšnjem pomanjkanju različnih, na trgu zelo iskanih izdelkov, le-teh ne bodo mogli dobiti čez noč, da bi jih ponudili obiskovalcem sejma. V želji, da tudi po tej strani obrtržijo tradicijo, pestrost ponudbe, vabljivost obiskov z različnimi popusti injazprodajami, lahko zapišemo njihove izjave oziroma izjavo prireditelja, da se bo tudi na tem sejmu našlo marsikaj pod sorazmerno ugodnimi pogoji, kar vsak dan zaman iščemo na trgu. Tu bc moč dobiti različno gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo. Obljubljajo dokaj pestro izbiro blaga za široko potrošnjo. Razstavljavci so poskrbeli za gradbeni material, za montažne hiše, material in izdelke za ogrevanje, peči. kamine in podobno. Na voljo bodo motorji, kolesa, osebni avtomobili, stroji za obdelavo lesa. Svojevrstna posebnost bo fotografski pribor, aparati, kamere, fotomaterial, akustika in HI-FI tehnika. Tradicionalno pestra in bogata bo izbira tekstilnih izdelkov, pri čemer omenimo izdelke iz usnja, iz indijskega tekstila in izdelke indijske domače obrti. Omeniti velja tudi Iskrin Klip Klap in grosupeljski Black & Decker v Merkurjev" ponudbi, pa tradicionalno pestra in bogata izbira suhe robe. Tradicionalnost prireditve po izbiri torej kot kaže (upajmo) ne bo bistveno okrnjena. Z nespremenjeno vstopnino (50 dinarjev) je prireditelj prav tako poskrbel za svojevrstno tradicijo. Pričakujemo pa lahko tudi tradicionalno velik obisk in promet. Obisk te prireditve vsako leto dosega številko okrog 200 tisoč. Letos so zanimanje zanjo pokazale tud' nekatere turistične agencije, ki so napovedale organizirane skupine iz Beograda, Sarajeva, črne gore in drugih krajev Skratka, velika in trad'cionalna izbira najrazličnejšega blaga na enem mestu, zagotovljen poslovni uspeh, dobre prometne zveze, zabaviščni program, velik parkirni prostor, popusti, razprodaje in še vrsta drugih zanimivosti na 33. mednarodnem gorenjskem sejmu prav gotovo zagotavljajo, da bo Kranj tudi letos v znamenju dogajanj enajstih tradicionalnih dni in noči. Ob tem velja z besedo, dvema opozoriti še na nastop slovenskega koroškega gospodarstva na letošnjem sejmu, ki bo v četrtek, 11. avgusta, imelo svoj dan in kulturno-zabavni večerni program. Ta nastop je odraz povečane aktivnosti slovenske gospodarske skupnosti na Koroškem. Danes je namreč na Koroškem že osem mešanih družb in aktivnosti se kažejo na področju zadružne organizacije. Zadružna zveza se vse bolj odpira na področju bančništva, blagovne menjave m turistične dejavnosti. Pojavlja se v mednarodnem finančnem in blagovnem prometu. Njihov nastop na sedanjem gorenjskem sejmu pomeni zatg tudi opozorilo na povečano aktivnost, kar je osnova za izgradnjo in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Sedanji gospodarski trenutek temu sicer ni najbolj naklonjen, vendar pa je dobra osnova za nadaljnji razvoj maloobmejnega sodelovanja, ki naj bi slej ko prej dobilo potrditev tudi v podpisu meddržavnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Za obiskovalce, ki bodo prišli na sejem z lastnimi avtomobili, je zagotovljen velik parkirni prostor, številni pa bodo prav gotovo prišli z avtobusi ali vlaki. Zveze s Kranjem so ugodne. Dobre prometne zveze škofja Loka—Kranj: od 5.00 do 22.40 (vsake pol ure) Bled-Kranj: od 4.45 do 22.05 (vsako uro in 20 minut stara cesta); (vsako uro in 30 minut nova cesta) Radovljica—Kranj: od 5.00 do 22.00 (vsako uro 40 minut stara cesta); (vsako uro 10 minut, vsake pol ure in uro 40 minut nova cesta) Jesenice—Kranj: od 5.40 do 20.30 (vsako uro 45 minut) Kranjska gora—Kranj: od 5.15 do 20.15 (vsako uro 15 minut) Bohinj—Kranj: od 5.05 do 18.30 (izpred hotela Zlatorog vsako uro 30 minut, iz Bohinja vsako uro) AVTOBUSNI VOZNI RED: Kranj—Ljubljana: od 5.00 do 22.10 (vsakih 15 rrnut) Kranj—Škofja Loka od 5.00 do 22.10 (vsake pol ure) Kranj—Bled: od 5.05 do 23.10 (stara cesta vsako uro in 25 minut); (nova cesta vsako uro 40 minut) Kranj - Radovljica: od 5.05 do 23.10 (*tara cesta vsako uro 25 minut); (nova ^esta vsak? uro 10 in 40 minut) Kranj-Jesemce: od 6.10 do 23.10 (vsako uro 10 minut) Kranj—Kranjska gora: od 6.10 do 21.10 (vsako uro in 10 minut) Kranj—Bohinj: od 6.40 do 19.40 (vsako uro in 40 minut) Ljubljana—Kranj: od 5.00 do 23.00 (vsa-* kih 15 minut) VOZNI RED VLAKOV: Jesenice—Kranj: 5.17, 6.06, 7.15, 8.20, 9.26, 10.50. 15.15, 17.15, 19.17. 21.10, 23.18 Ljubljana—Kranj: 5.22, 7.02, 9.35, 13.20, 15.23, 15.49, 17.25, 19.41, 21.32 Kranj—Jesenice: 5.55, 7 36, 10.05, 13.52, 15.56, 16.13, 17.58, 20.13, 22.06 Kranj—Ljubljana: 5.55, 6.48, 7.58, 8.54, 10.05. 11.27, 15.27, 17.58, 19.57, 21.49, 00.04 Kljub težavam uresničujemo programe Direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj Franci Ekar »Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj kljub hudim gospodarskim težavam s pomočjo podpisnikov samoupravnega sporazuma o izgradnji prostorov ter drugih tudi letos dokaj utečeno in preverjeno organizira posamezne sejemske in druge prireditve. Ugotavljamo, da z nenehnimi razmišljanji in aktivnostmi o naši usmerjenosti dokaj uspešno uresničujemo naše programe. V okviru tovrstnih prizadevanj smo letos naredili študijo o še večjem izkoristku že obstoječega hladilnega sistema in sicer z izgradnjo hladilnice za globoko zamrzovanje mesa. Glede na to, da že imamo komunalno urejeno zemljišče in že obstoječo strojno opremo bi s takšno odločitvijo ta hip prav gotovo prihranili najmanj 100 milijonov novih dinarjev. S hladilnico pa bi na Gorenjskem omogočili nemoteno preskrbo z mesom ter se rešili hkrati številnih težav in povečanih stroškov na račun današnje tovrstne razdrobljenosti. Gorenjska namreč danes zamrzuje meso na 49 različnih krajih v Sloveniji. Sicer pa kot delovna organizacija predvsem razmišljamo o nadaljnji kvaliteti sejemskih prireditev. Danes, ko se na trgu srečujemo s pomanjkanjem različnih izdelkov, je sicer to precej težko. Dodatne težave pri tem povzroča onemogočen uvoz različnih izdelkov za zasebne proizvajalce in kmetovalce. Tako so praktično nemogoče primerjave našega mednarodnega sejma z nekim drugim tovrstnim sejmom v tujini. Vendar pa vseeno lahko ugotovimo, da smo z ureditvijo prostorov dosegii pomemben cilj Velike delovne organizacije kot so na primer Iskra, Agrotehnika, Slovenijales se vedno bolj vključujejo v naše tradicionalne in druge programe. Ob tem pa smo žal še vedno priča nekaterim delovnim organizacijam na Gorenjskem (v posameznih občinah), ki sejem obiščejo le takrat, kadar kaj potrebujejo ali ko recimo zaidejo v določene težave in tako prostor kot prireditev izkoristijo zgolj za različne razprodaje in podobno Ena takšnih akcij, za katero ?mo si prizadevali, da bi potekala v okviru sejma, je bila čevljarska sezonska razprodaja. 2al ni uspeha. Pomemben premik pa letos dosegamo pri tako imenovani obdelavi slovenskega koroškega tržišča. Na tem sejmu se namreč prvič v Jugoslaviji v celoti in v najširšem pomenu besede predstavlja slovensko koroško gospodarsko in drugo družbeno dogajanje. Ocenjujemo, da je kranjska sejemska lokacija najbrž zelo primerna za vključevanje koroških Slovencev onkraj meje v posamezne sejemske prireditve v Kranju, morda pa celo narekuje organizacijo posebnega tako imenovanega maloobmejnega sejma. V sodelovanju z zbornico bi to nedvomno prispevalo k poživitvi sejemskih kompenzacijskih poslov Kljub današnjim težavam pa tako avgustovski kot tudi ostali sejmi še vedno pomagajo, da delovne organizacije na ta način posodabljajo tehnologijo in opremo. V mislih imam zvezni sejemski kontingent za uvoz opreme, ki, če ne drugega, vsaj skrajšuje dokaj dolge dobavne roke za uvoz takšne opreme. Za letošnji večerni sejemski program lahko rečem, da bo tradicionalno živahen in zabaven Opozoril bi na četrtek, 11. avgusta, ko bo na programu koroški dan, popestren tudi s koroškim kulturno-zabavnim večerom. Ob tem pa upam, da bo letošnji zabavni program poslednjič potekal pod sedanjimi provizoriji. Letos smo namreč uredili in rešili odvodnjavanje meteornih in tekalnih voda. Do prihodnjega avgustovskega sejma pa naj bi primerno uredili gostinski prostor v parku Ko nas Tekstilindus ne bo več zasipal s sajami, bo ta prostor prav gotovo eden najlepših v Kranju, na katerem se bodo v letnem času ob sobotah in nedeljah lahko odvijale različne prireditve Pričakujemo, da bo za ureditev tega prostora pokazalo primerno zanimanje tudi gorenjsko gostinstvo, za katerega smo doslej kar prevečkrat lahko stišali odgovor NE Naj sklenem z ugotovitvijo in mislijo, da ima avgustovski sejem večsto-letho tradicijo za Kranj in da ima tudi danes velik ekonomski značaj Tu se v desetih dneh ustvari več milijard novih dinarjev prometa. Za prenekatero delovno organizacijo pomeni sejem veliko gospodarsko dejanje, saj na sejmu ustvari dobršen del celoletnega prometa. Velika priložnost pa je sejem tudi za celotno kranjsko gospodarsko-trgovsko infrastrukturo, ki naj bi zato številne obiskovalce iz različnih krajev doma in v tujini primerno sprejela in postregla!« Zabavni večerni program Zvest tradiciji avgustovskega sejma bo letos tudi večerni program. Prireditelj je poskrbel, da bo vsak večer nastopal drug ansambel, spored pa bo trajal do polnoči, obe soboti pa do enih zjutraj. Obeta se torej »veselica« dolga enajst dni in noči. 5. avgusta ansambel Modrina 6. avgusta ansambel Dan avgusta ansambel Vikija Ašiča avgusta ansambel Prizma avgusta ansambel Čudežna 7. 8. 9. polja 10. avgusta ansambel Nočna izmena 11. avgusta Koroški zabavni večer 12. avgusta ansambel Trgovci 13. avgusta ansambel Rudija Jev-ška 14. avgusta ansambel šik 15. avgusta ansambel Gorenjci Vsak dan se bo zabavni večerni program začel ob 19. uri. GLASB. STRAN NA GORENJSKEM SEJMU PETEK, 5. AVGUSTA r MERKUR kranj vam na Gorenjskem sejmu nudi: • belo tehniko in akustične aparate • stroje in opremo za gospodinjstvo • hoby električno ročno orodje • peči za centralno ogrevanje • stiskalnice za sadje in kotle za žganjekuho • osebne avtomobile Wartburg • motorna kolesa, dvokolesa in šivalne stroj. STROKOVNI NASVETI PRI NAKUPU DOSTAVA NA DOM lfl0nT)!9£< Mercator MERCATOR TOZD PRESKRBA TRŽIČ na 33. Gorenjskem sejmu v Kranju, od 5. do 15. avgusta 1983 razstavlja in prodaja v novi hali: — pohištvo — opremo za gospodinjstvo — tekstilno blago in izdelke iz tekstila — kolesa in mopede — kmetijsko mehanizacijo »Gorenje — Muta« Prodaja proizvodov Gorenja s popustom za DINARJE DEVIZNEGA IZVORA Ugodnosti nakupa: — prijazna in strokovna postrežba — brezplačna montaža pohištva (razen kuhinj) — brezplačna dostava do doma do 30 km — sejemske cene. Dikretni telefon na razstavnem prostoru 28-691 Nasvidenje pri Mercatorju! Na 33. Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. avgusta razstavljamo in prodajamo v HALI A < DC O NASLEDNJI PROGRAM: — kuhinje Marles, Brest, Svea, Gorenje — mize in stole za kuhinje — spalnice — dnevne sobe, samske sobe — predsobe — sedežne garniture VELEBLAGOVNICI KRANJ predstavlja na 33. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju svoj založniški program Kmečkifflous IN VAS VABI NA SVOJ RAZSTAVNI PROSTOR Ob obisku se lahko naročite na tednik KMEČKI GLAS, mesečne revije MOJ MALI SVET in SODOBNO KMETIJSTVO, in si zagotovite strokovne in leposlovne knjige. POSEBNE UGODNOSTI: — brezplačna dostava do 30 km — brezplačna montaža pohištva, razen kuhinj — potrošniško posojilo Razstavljeni predmeti so del prodajnega programa iz: TOZD veleblagovnica Globus — salon pohištva TOZD Detajl — salona kuhinjske opreme »Dekor« Kranj PE KRANJ PRIMSKOVO T Cenjene graditelje in poslovne prijatelje obveščamo, da nas lahko obiščejo v na novo urejenih razstavno-prodajnih prostorih na Primskovem v KRANJU, kjer nudimo: v — žagan les in lesne izdelke, — izolacijske materiale, — stavbno pohištvo in vseh vrst lesene obloge, "r <■ — gradbene materiale, i 1 ■ NOVO: l \ ' — keramične ploščice in sanitarno keramiko 1 * Trgovina na Primskovem je odprta: * » j ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure i 1 i torek in četrtek od 7. do 14. ure sobota od 7. do 12. ure i ' i Informacije po telefonu: 26-076 i 1 i V času Gorenjskega sejma v Kranju od 5. 8. do 15. 8.1983 nas obiščite! v sejemskih prostorih v HALI A. 99990 EK, 5. AVGUSTA 1983 NA GORENJSKEM SEJMU 9. STRAN O LAS KOROŠKI SLOVENCI NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PREDSTAVITEV GOSPODARSTVA, TRGOVINE, BANČNIŠTVA IN TURIZMA Sodelujejo: Zveza slovenskih zadrug s svojimi posojilnicami Turistična agencija »CARTRANS« ELAN — Brnca INTRADE in IPH — Celovec — Žitara vas TOPSPORT - Pliberk BRERARO — Celovec ALPETOUR - Pliberk Založba Drava in »Naša knjiga« — Celovec NOVA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Paulitschgasse 7 Celovec tel.: 9943-4222-512680 512825 telex: 042-2787-istit • izleti: vodstvo, domača slovenska postrežba • smučarski aranžmaji po vsej Avstriji • menjalnica Odprto vsak dan od 9. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Obiščite nas na razstavnem prostoru v avli vhoda v novo halo! I I I I I /Razstava in prodaja stanovanjske opreme, lesnega in grad- ^ benega materiala ^ na 33. gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. 8.1983. Priporočamo se za obisk. Stalna razstava in prodaja v Vižmarjih, Plemljeva 86. 1 I I I I \ / Y SLOVI WES Najrazličnejše čajne mešanice in izdelki iz zdravilnih zelišč tudi tokrat na sejmu v Kranju v paviljonu TOMAŽINČIČA IZ IZOLE GOSTILNA ZLATA RIBA Marija Petrovič, Kranj, Sejmišče 1 vam nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15, avgusta 1983 vse vrste gostinskih uslug: — dnevno kosilo — menu ■— prekmurski bograč — vse vrste jedil na žaru — kraški pršut in vsak dan sveže odojke — vse vrste osvežilnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač Na Gorenjskem sejmu V KRANJU od 5.—15. avgusta 83 VPAVIUONU MURKA posl. ELGO • pralni stroji, • hladilniki, • kombinacija hladilnik z zamrzovalnikom, • kombinirani električni in plinski štedilniki. Če se odločite za nakup z dinarji deviznega porekla vam odobrimo 20 % popust na tovarniško ceno. Pričakujemo vas na sejmu. Vabimo vas, da obiščete naš paviljon na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer bomo po ugodnih cenah prodaja/i naše kvalitetne izdelke. OBIŠČITE NAS NA 33. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU ŽIVILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA Kranj TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE —T— OLASIO. STRAN NA GORENJSKEM SEJMU PETEK, 5. NA GORENJSKEM SEJMU v Kranju od petka 5. avgusta do ponedeljka 15. avgusta V PAVILJONU Delovni čas: od 10. ure do 19. ure RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO • POHIŠTVO dnevne sobe, spalnice, kuhinje, mladinske in otroške sobe ter sedežne garniture • DEKORATIVA preproge, zavese, posteljnina, odeje. • ELGO bela tehnika, drobni gospodinjski aparati, kolesa in tovorne prikolice z nosilnostjo 350. 400.450 kg. • ŽELEZNINA gradbeni material, stavbno pohištvo, peči za centralno ogrevanje, kolektorji itd. • AVTOMURKA proizvodni program IMV RENAULT počitniške prikolice ADRIA. PRIČAKUJEMO VAS Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Obvestilo graditeljem! Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hitro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — tervol, kombi plošče, stiropor — apno in cement — opečni in montažni strop »NORMA« - vogalnike, opečne tuljave, dimnike, strešnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18. tel: 21-140 ali 21-195 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15. avgusta 83. Se priporočamo! IZDELOVANJE COPAT Bečanova 1 64290 TRŽIČ TEL.: 50-366 MARKIČ KATARINA zopet na Gorenjskem sejmu v Kranju BOGATA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT Obiščite nas v hali A! Obiščite prodajalno trikotaže Kadinja Bajina Bašta v Kranju, Vodopivčeva 6 (na Mohorjevem klancu) Ugodno boste kupili: po zelo znižanih cenah — otroške bunde, otroške smučarske komplete — ženske in moške bunde — ter ostale izdelke: pletenine, perilo, konfekcijo itd. Se priporočamo! r KRANJ OBVESTILO Vam nudi bogat izbor pohištva in se pr roča za obisk: — NA SEJMU V HALI A tel.: 22-240 — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tet.: 24-546 — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH, tel.: 81-179 Strokovna postrežba, Kreditni pogoji, • Brezplačni prevoz do 30 km. Iskra KIBERNETIKA Vse obiskovalce Gorenjskega sejma obveščamo, da je tudi v času sejma odprt naš kooperacijski center. Obiščite nas! GORENJSKA OBLAČILA KRANJ 1 Obiščite nas na 33. Gorenjskem sejmu v Kranju od 5. —15. 8. 1983, kjer bomo prodajali izdelke žem konfekcije. EK, S. AVGUSTA 1983 RADIO, KRIŽANKA 11. STRAN O RADIJSKI SPORED Prvi program *.30 Jutranji program -»lasba - Napotki za naše poste iz tujine. -10.05 Po republikah in pokrajinah -HO.25 Panorama lahke glas-jbe - 11.05 Pogovor s poslušalci - 11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Viaši poslušalci čestitajo in 'pozdravljajo - 13.00 Danes |do 13.00-ih Iz naših krajev-Jiz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in za-J lavna glasba - 13.30 Naši [poslušalci čestitajo in po-jzdravljajo - 14.05 Glasbena [panorama - 15.05 Radio da-;nes, radio jutri - 15.15 vrti-[ijak - 17.00 Studio ob 17.00 [— Zunanjepolitični maga-Bin - 18.00 Škatlica z godbo ... - 19.25 Obvestila in pabavna glasba - 19.35 Mla- di mostovi - 20.00 Sobotni »zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno: Johann W. Goethe: Marjetkine pe-fsmi - 23.15 Od tod do polno či - 00.05 Nočni program -jglasba - vrneš: - 1.00 Poročila - 2.00 Poročila - 3.00 Poro-fcla )rugi program |-15 Sobota na valu 202 -1.00 Od enih do sedmih -jbotne pobude. Človek in prosti čas. Minute za EP in kaj - 19.25 Stereorama -18 Melodije za vas - 21.45 minut z... - 22.45 Zrcalo Ineva - 22.55 glasba za ko-^ec programa ► i program IEDEUA, 7. avgusta ti program Jutranji program -_sba - 8.07 Radijska igra otroke: Jaša L. Zlobec: froee počitnice, Skladbe za [iladino - 9.05 Se pomnite, Dvariši - 10.05 Nedeljska latineja - 11.00 Naši poslu-ilci čestitajo in pozdra-Ijajo - 13.10 Zabavna glas- - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Pihalne godbe 14.20 Humoreska tega ted-i: France Brenk: Bik med i - 14.45 Z majhnimi ibli - 15.10 Pri nas do- - 15.30 Nedeljska repor-15.55 Pojo amaterski 10-letnica Vokalnega jrvarteta »Spev« - 16.20 Poganski simfonični kon-17.05 Priljubljene erne melodije - 17.50 Za-na radijska igra: Mar Marine: Stric Gabrijel vedno prav -1. ep.: Pes, ija, tudi grize - 18.30 Na |sgornji polici - 19.30 Obve-ila in zabavna glasba -1.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer -2.20 Skupni program J RT Studio Novi Sad: Glasbe-|na tribuna mladih »Grož-83« - 23.05 Literarni )kturno: Sandor We6res: freska XX. stoletja - 23.15 disko - 00.05 Nočni >gram - glasba gi program '7.15 Nedelja na valu 202 -■13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba - Zimzelene melodije in še kaj "MJ.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Potovanja Marca Pola - 21.33 Lahke note -21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 8. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -•glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potep: Poje OPZ RTVL pod vodstvom Matevža Fabijana - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz n;isih krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Zborovska pesem naših narodov - 14.25 vrtiljak 15.05 Radio danes, radio ju tri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informati vna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz glasbenega arhiva 23.05 Literarni nokturno: Vlado Skale: Ko rodim - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih Z rokami in z glavo, glasba. Znanost in tehnika, Minute za EP, Znano in priljubijo no in še kaj - 19.25 Populai nih dvajset 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 9. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 8.05 Za šolarje 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate? Dvorak: Scherzo capriccio-so op. 66-Slovenska rapsodija As-dur št. 3 - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glas ba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - Momo Kapor: Prebudi se, Trnjulčica - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno: Jan Simonovič: Pesmi - 23.15 Glasba iz. filmov in musicalov - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v .. . glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče -21.33 Jazz na II. programu -Orkester Louie Bellson-Muddv-Vibraphone Summit - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 10. avgusta Prvi program \ 4.30 Jutranji program ' -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do sirani - 8.20 Počitniški po di ^ v i 8.35 Izbor v sredo - 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše gosi' tu jine - 10.05 Reze; no /.a ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 ali poznate (prenos iz studia radia Maribor) 11.35 S pesmijo po Jugos 12.10 Veliki zabavn i rke-stri - 12.30 Kmetijski ti j 12.40 Ob izvirih ljud i.e glasbene kulture 1 v> nes do 13.00-ih - L ;h ki ajev - 1/. naših sp. 13.20 Osmrtnice, ob stila in zabavna glasba Od melodije do me I 14.05 Razmišljamo. vljamo - 14.25 Vrl L5.0S Radio danes, i . tri - 15.15 Naši posl Čestitajo in pozdnr 1(3.30 Obvestila in za glasba - 16.35 Vrt: 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Poje pevski zbor O! i/ Kopra z dirigentom Mir-konf Slosarjem (H r, Poulenc, Ravel, Sel 18.15 S knjižnega 18.40 S plesnim orke m RTV Ljubljana - 19.2 >n v<'stila in zabavna gj 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 ske ljubezenske pesmi v izvedbi madridskih madriga-listov - 20.25 Komorni koncert opernega skladatelja -solistične in ansamblske skladbe Giuseppa Verdija 21.05 Operne arije in monologi - 22. 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno: Šmuel Agnon: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v... glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kuj - 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 11. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladina poje: MMZ gimnazije Koper - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ JLA 4 razpisuje na podlagi sklepa Odbora za solidarnost ZBIRANJE PISMENIH PONUDB za prodajo zasedenega enosobnega stanovanja v Kranju, Ulica Tončka Dežmana 8. Izklicna cena stanovanja s površino 45,13 m2 je 1.596.046,00 din. Stanovanje je zasedeno in ima imetnik stanovanjske pravice predkupno pravico. Interesenti morajo ob predložitvi pismene ponudbe vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene pri blagajni, DO Domplan Kranj. Kupnino bo potrebno plačati v 30 dneh po.overitvi pogodbe. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločila pristojna komisija. Interesenti naj pismene ponudbe z oznako »zbiranje pismenih ponudb, prodaja stanovanja« pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Domplan Kranj, JLA 14, Kranj. Informacije o prodaji daje pravna služba DO Domplan Kranj. Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za .. . - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce: Respighi: Fantastična prodajalna (baletna suita) -14.45 Jezikovni pogovori -15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Mihe Dovžana -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Variacije VVolfganga Ama-deusa Mozarta - za klavir ter za violino in klavir 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer Portreti v besedi: Rafael Santi - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz na ših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno: Joža IjO-vrenčič: Pesmi - 23.15 Pale ta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih -Vročo-hladno, glasba. Minute za EP, Za mlade radovedneže. Znano in prilju bljeno in še kaj - 19.25 Ste reorama - 20.00 Spekter -21.00 Zavrtite, uganile 22.00 S festivalov jazza: 13 mednarodni festival jazza Beograd-82 - 7. oddaja: Bal kan-jazz (YU)- Praxis (Italija) - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 12. avgusta Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Glasbena pravljica -Uroš Roj ko (Svellana Ma-karovič): Mačja predilnica -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste IZ tujine - 10.05 Rezervirano za . . 11.05 Ali poznate? Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk: Danilo Švara: Valst' interrompue - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Pesem Planin« - simfonična pesnitev op. 20 Blaža Arniča 14.25 Vrtiljak -15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak -vmes: Napotki za turiste -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.15 Gremo v kino - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Slovenski solisti in ansambli - Tomaž Lorenz, violina; Trio Lo-renz - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Iz glasbene skrinje -00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Popotniška malha, Ob koncu tedna, glasba, Znano in priljubljeno, minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov Disco klub - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa inovak' 1TALU MESTECE V ABRUZ ZIM S TEKSTU NO INDU STRUO SOVJETSKA POROCEV AGENCIJA OBRAT ZA PROIZV ELEKTR ENFRGIIE VRSTA RAKA. kise PREMIKA BOČNO RlZEVO ŽGANJE ENOCLENIK V MATE MATIKI UMIK S POLOŽAJA X'£/_ - PRIPADNIK ALAROOOV TRIGOMOME TRIĆNA FUNKCUA galop SESTAVU. R N TELEVIZIJA LEVSTIKOV JUNAK (MARTIN) TONOVSKI NAČIN TEŽAVA NE VŠEČNOST ▼ LOJZE 10R1UNA DOBOJ ▼ MALAJSKO bodalo TCALETNO POSIPALO REKA s SLA POVI V ZDA MAKEDON (KOSTA) orodje KOSCEV . KRALJEVO KOLEDAR • podobami KRAPINA TEKMOVA LEC NA KOTALKAH anton nanut OUSA UMR lega PRI si OVANIH SC VERNI JELEN DFBf L A ODEJA KOBIl CA IVANA NAROČILO ukaz za IZVRSfTEV -OUl PRI KOŠARKI JUGOSL POLITIK (LEO veno TAUFER UŽITEK IZOLACIJA IZBRANA DRUŽBA * OŽJA so ROONICA _______ TELESA PTICE UJEDE LADO LESKOVAR DAPIIO KORALNI OTOK STAM SLOVAN PEVKA POPEVK SRŠEN SUROVINA ZA PLATNO ve RUUEVA OPERA MADZ SKLA OATFLJ av IOP himne RAZI ICNA VOKALA J IHOGRAJS ".R ALKA PESIC —- - MESTO V sz VESTON SKISSR IJURJEVI NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z »Ine 211. julija: Kupi. kmet, sak, AK, dairen, EC, otve, obrat, dren, RS, RS rabolika, etanol, ncni.'M., Viđali, late, Izida, lect, cena, ! ce, HT, Natta, tip, Tais železarna, Pjotr, Ad. Prejeli smo 9X reSUev. Izžrebani so bili: k na V. P. 5055/12, Beograd, - nagrado (150 din) prejme ' (120 din) prejme Hlebec Eva, Kranj — »ljubljanska (100 din) prejmejo: Ciril luihar, Kranj, L'l. 3}.divizije 5 Ivanka liafiiar. Sp. Bitnje 75, Žahnica, Slefka Mihelti« I lina Jliček, Keiečc 14, Šknfja I i poslali po pusti. te do 10. avgusta na naslov ako Nagradna križanka, ada 100 din. t>erat nati, 1 de \i 1 elg« bergar, lilije (i, Krau čeva 3/1. Nagrade bol Rešitev poši deja 1, Kranj, z i da 120 din, 3. naj i, korenina, Gorenjska, . mjonov, komis, NL, pa-Ama, Miren, Olt, Jeseni m) prejme Aleš Prijon, .u j, C JI A 6, 3. nagrado :{[, ostalih sedem nagrad Kranj, Tiluv lig 5/1. i eva 12, Drago Rožen-ilioar, Kranj, Zupanči- Kranj, Moša Pija-150 din, 2. nagra- Ali želite za svoj devizne prihranke večje nadomestilo, kot so vam ga lahko doslej po običajni obrestni meri ponudili v banki? Hranite svoje prihranke v devizah za posebno priložnost, hkrati pa bi za vsakdanje izdatke potrebovali dinarje? Na vašo posebno zahtevo vam lahko obresti od vezane hranilne vloge na cJeviznem računu ali devizni hranilni knjižici izplačamo v dinarjih. Pri tem je obrestna mera za 33,3 do 36,4 odstotka višja od obrestna mere, ki velja za obresti v devizah. Letna obrestna mera za dinarske obresti od deviznih hranilnih vlog je: - 12% za vloge, vezane nad 12 do 24 mesecev - 15% za vloge, vezane nad 24 do 36 mesecev - 17% za vloge, vezane nad 36 mesecev Varčevalec se lahko z banko dogovori za izplačilo obresti ob koncu koledarskega leta ali v krajših časovnih presledkih, prav tako pa ob podpisu pogodbe izbere tudi najprimernejši način izplačila obresti. Obiščite nas in skupaj bomo poiskali pravi načini ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj G.LA8 12. STRAN TELEVIZIJA, TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 5. 8. 18.15 Poročila - 18.20 Jaz* na ekranu: Duo Blanke-Da-šek, 2. del - 18.50 Tarzan, ameriška risana serija -20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 20.50 Zrcalo tedna - 21.10 Nočni kino: Charles Bubbles, angleški film - 22.45 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Na rodna glasba - 20.00 Kon cert violončelista Danila Šafrana na Dubrovniških poletnih prireditvah '83 -20.50 Naših tisoč obrazov, dokumentarna serija 21.40 Najboljši Jugoslovan ski filmi iz Pulja: Mojster in Margareta ,/>J TV Zagreb 1. program: 15.50 Videostrani - Poletno popoldne - 16.00 Nacionalni park Komati - 16.30 Kon cert Olivera Dragojeviča 17.05 Avtomobili in ljudje, dokumentarna serija 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka - 21.00 Festival zabavne glasbe Ljubljana '83: Večer tujih pevcev - 21.55 TV dnevnik - 22.10 V petek ob 22. viri, kulturni mozaik 23.40 Poročila SOBOTA, 6. 8. 16.30 Poročila - 16.35 Tarzan, ameriška risana serija -17.00 Neko poletje, ponovitev otroške nanizanke TV Skopje - 17.30 Mogočno morje: Obpluti svet, angle ška dok. serija - 18.30 Ga laktika, ameriška nadalje Ivanka - 20.00 Zlata vrtnica Portorož '83, zabavno glas bena oddaja - 21.45 Revol veraševa smrt, ameriški film - 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže 16.50 Test - 17.05 Bhcomika - Ansambel sodobnega plesa iz New Delhija na festivalu otroka Šibenik '83 18.00 Bajka o carju in pa stirju, posnetek predstave pionirskega gledališča Titovi mornarji iz Splita - 19.00 Narodna glasba - 20.00 Glasbeni oder - 20.30 Poezija - 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Gle dano z avstralskimi očmi, dokumentarna serija TV Zagreb I. program: 15.20 Sedem TV dni - 15.50 Poročila - 16.05 Od Učke do Savudrije - 16.35 V razpolo ženju - glasbena oddaja 17.30 Avtomobili in ljudje, dokumentarna serija 18.30 Operna glasba - 18.45 Neobvezno II, dokumentai na serija - 20.00 Cena preži vetja, nemškp-ameriški film - 22.00 Za konec tedna 23.30 Poročila NEDELJA, 7. 8. 9.15 Poročila - 9.20 Živ žav, otroška matineja - 10.05 V Kovačevic - I. Ivanac: Ka pelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb - 11.20 625. oddaja za stik z gledalci -11 35 Čez tri gore: Oktet Lo-uis Braille - 12.00 Ljudje in zemlja (do 13.00) - 15.50 Samson in Dalila, ameriški film - 17.50 Športna poroči la - 18.05 Zdravnica v New Yorku, dokumentarna od daja - 18.25 Alpe-Jadran, zabavno informativna od daja - 18.55 Ne prezrite 20.00 J. Otčenašek - O. Da nek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka -21.30 Jutro v Pekingu, od daja o Kitajski - 21.50 Spor tni pregled - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže 14.00 Test - 14.15 Hocken heim: Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado ZiiN, prenos - 15.25 Helsinki: SP v atletiki, prenos, v odmoru posnetek zaključka avtomobilskih dirk za VN ZRN - 20.40 Operni večer - G. Bizet: Carmen 23.40 Poročila (do 23.45) TV Zagreb I. pro gram: 11.50 Poročila -12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Zgodbe s potovanja otroški spored - 1430 Glas beno popoldne - 15.55 Galaktika, ameriška nadaljevanka - 16.40 Narodna glasba - 17.10 267. Sinjska alka, prenos - 19.00 Risan ka - 19.30 TV dnevnik 20.00 In memoriam Luis Bunuel - Brezno strasti, mehiški film - 21.25 Stapar in Staparci, potopisna reportaža - 21.50 Športni pregled - 22.20 TV dnevnik PONEDELJEK, 8. 8. 18.10 Poročim - 18.15 Neko poletje, nanizanka TV Skopje - 18.45 Mladi za mlade: Poletni koncert - 20.00 A. Čehov: Zgodbe o ljubezni, sovjetska drama - 21.25 G. Auric: Fedra, balet v izvedbi Pariškega baleta -22.10 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Helsinki: SP v atletiki, prenos EVR 19.10 Športna oddaja - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Tisti, ki jih imamo radi, zabavno glasbena oddaja 21.55 Strogovi, sovjetska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.05 TV koledar - 18.15 Ostržek, l. del lutkovne predstave -18.30 Bosansko-hercegov-ski pesniki za otroke - 18.45 Mladi za mlade - 20.00 F. Hadžič: Glavnik, komedija -21.55 Izbrani trenutek -22.00 Zunanjepolitična oddaja - 22.30 En avtor, en film - 22.50 TV dnevnik TOKE K, 9. 8. 18.00 Poročila - 18.05 V znamenju dvojčkov: Kužkov praznik (ČB) - 18.25 Od vsakega jutra raste dan: Divača - 19.00 Knjiga - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 F. Boye»*: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka ■ 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Skupno, oddaja TV Beograd in drugih jugosl studiov - 21.40 Miniature Riko Debenjak - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže 15.10 Test - 15.25 Helsinki SP v atletiki, prenos EVR -20.00 Hit parada, oddaja narodne glasbe - 20.45 Do kumentarna oddaja - 21.35 Poročila - 21.40 Odprta knji ga - 22.10 Skrivnosti sveta poljudnoznanstvena serija TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Po ročila - 18.05 TV koledar 18.15 Kdor hoče, ta zmore otroška oddaja - 18.45 Tele start 82, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno -20.50 Družina Kempovski, 1. del., zahodnonemškega TV filma - 22.20 TV dnevnik SREDA, 10. 8. 18.10 Poročila - 18.15 S. Mo-kranjac: Rukoveti, glasbena oddaja TV Beograd -18.45 Mozaik kratkega filma: Smisel za odkrivanje ameriški film - 20.00 35 mm filmska delavnica - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Helsinki SP v atletiki, prenos - 19.55 Premor - 2.0.00 Zlata vrtnica - Portorož '83, zabavno glasbena oddaja - 21.35 Koncert oianista Iva Pogoreliča 22.35 Poročila (do 22.40) TV Zagreb L program: 17.50 Videostrani - 18.00 Po ročila - 18.15 Lučka, otroška serija - 18.45 Prijatelji glasbe - 20.00 Filmski ve čer: Filmska glasba - 21.00 Vrnitev Pink panterja, angleški film - 22.40 TV dnevnik Četrtek, i i. 8. 18.15 Poročila - 18.20 Tradi cionalni svet islamskega iz ročila: - Člove_k jn narava, angleška dokumentarna serija - 18.45 TV kaseta: Ke-mal Monteno, oddaja TV Skopje - 20.00 B. Cook-J. Mortimer: Tom, Dick in Harriet, angleška zabavna serija - 20.50 Mogočni mi-kro: Naša prihodnost, an gleška poljudnoznanstvena serija - 21.15 Ura x, italijanska dokumentarna oddaja -22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnev nik - 18.15 Rumena packa, otroška oddaja - 18.45 YU ročk skozi čas - čas - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svet Jamesa Jovcea: 2. del dokumentarnega filma - 20.40 Poezija: Stevan Tonti 21.15 Kulturne diagonale, oddaja IV Ljubljana - 21.55 Poročila - 22.00 Zvezde, ki ne ugasnejo TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Po ročila - 18.05 TV koledar 18.15 Rumena packa - 18.45 YU ročk skozi čas - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 M. Smoje Velo misto, TV nadaljevan ka - 22.10 TV dnevnik IJJJjH ■ WKL \ Prijetne in poceni počitnice — V avtokampu Stella Maris v Unul imajo medvoški nogometaši že tretje leto vzorno urejeno počitnilaM nje. Letos bo v sedmih izmenah letovalo okoli 700 ljudi. ZivljenjtM šotori in v počitniških prikolicah so uredili nadvse prijetno, takcS je ob domači hrani tudi ceneno, saj velja za člane kluba dnevLS 350 dinarjev, za nečlane pa 400 dinarjev. — Foto: fr ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ razpisuje prevzem del in nalog PREDSTOJNIKA Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba pedagoške ali andragoške smeri, — 5 let vzgojnoizobraževalne prakse pri delu z odraslimi, — strokovni izpit, — znanje vsaj-enega svetovnega jezika. Mandatna doba je 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju teh pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, Grajzarjeva 11, p. p. 58, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. J Q£3 poliks p-fV-j ŽIRI Na osnovi sklepa komisije:* lovna razmerja TOZD Ij obutev Žiri objavlja n prosta dela in naloge: SKLADIŠČNIKA MA Pogoji: — KV delavec, — 1 leto delovnih izkušenj, — po možnosti tečaj zi diščnika, — vozniški izpit B kate SEKALCA Pogoji: — KV delavec ali NK možnostjo priučitve, — 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen cas \ nim delovnim časom in J sečnim poskusnim delom. Kandidati naj vloge z pošljejo v 8 dneh po ooj naslov: DO Poliks, TOZD obutev Žiri, Komisija za razmerja, Strojarska u Žiri. Kandidate bomo o izt,., stili v 30 dneh po objav roku. NOVO V KINU KINO V soboto, 6. avgusta, si bomo lahko v kinu Center ogledali premiero italijanske barvne komedije Razvneli duhovi. s'*Sb Miadi, preveč zadolženi Dovani, ^ je prejel pismo, v katerem ga obveščajo, da je podedoval 90 odstotkov nekega premoženja. Vendar pa se. je fant odločil iskati možnosti, kako pridobiti še ostalih 10 odstotkov premoženja. V nedeljo, 7. avgusta, pa bo premiera ameriške barvne erotične komedije Charlie in Wandy — kako izgubiti nedolžnost. Filmska komedija opisuje mladeniča, ki prestopi prag fakultete — nedolžen. Profesor na fakulteti za seksualno vzgojo ugotovi, da je edini mladenič, ki je v teh letih še nedolžen. Zato mu namenoma postavlja na pot življenja zanke, da bi se fant rešil nedožnosti. Ameriška erotična drama Nedopustna ljubezen opisuje življenje mlade deklice, ki se je . zaljubila v svojega očeta. Junaka tega fitma živita v starem rudarskem naselju, ki propada. Že nenavaden pojav dveh ljubezni v takšni okolici še težje odme va. KRANJ CENTER 5. in 6. avgusta jugosl. barv. komedija ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. komedije RAZ V NETI DUHOVI ob 22. un 6. avgusta 7. avgusta hongk. barv. film MOŽ, IMENOVAN TIGER ob 10. uri, juqosl. barv. komedija ŽIVETI KOT VSI NORMALNI LJUDJE ob 15. uri, danski barv. erot. komedija MORNARJI V POSTEUl ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. erot. komedije CHARLIE IN WANDY - KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 21. uri 8. avgusta angl. barv. pust film VOHUN, KI MEJE UUBIL ob 16., 18. in 20. uri 9. avgusta ital. barv. erot. film EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 16.. 18. in 20. uri 10. avgusta amer. barv. pust. film SMO-KY IN BANDIT ob 16., 18. m 20. uri 11. avgusta franc. barv. komedija BEDR-CEAL1 PERUTNIČKA ob16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 5. avgusta hongk. barv. film PRIŠEL JE TIGER ob 17., 19. in 21. uri 6. avgusta amer. barv. film TOM HORN ob 17., 19. in 21. uri 7. avgusta hongk. barv. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 14., 18. uri, amer. barv. komedija SVA SUPER BANDITA ob 16. in 2C. uri 8. m 9. avgusta ital. barv. komedija RAZVNETI DUHOVI ob 17., 19. in 21. uri 10. avgusta danski barv. erot. komeplija MORNARJI V POSTEUl ob 17., 19. in 21. uri 11. avgusta amer. barv. akcij, film VOJ-\A \A KOLESIH ob 17., 19. in 21. uri TllZlC 6. avgusta umer. ban: pust. film PIRATI AVTOCESTE ob 18. in 20. un. premiera hongk. ban: filma PREKRIŽANE PESTI ob 22. uri 7. avgusta amer. barv. film TOM HORN ob 15. uri, ital. barv. erot. film EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 17. in 19 uri. premiera ital. barv. komedije RAZVNETI DUHOVI ob 21. uri 8. avgusta danski bani. erot. komedija MORNARJI V POSTEUl ob 18. m 20. uri 9. avgusta jugosl. barv. komedija ŽIVETI KOT VSI NORMALNI UUDJE ob 18. in 20. uri 10. dOOUtta Šved. barv.Jdm LJUBEZENSKI TRIKOTNIK ob IX. in 20. uri 11. avgusta amer. bom erot. krim. film VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 6. avgusta hongk. barv. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri, amer. banj erot. komedija CHARLIE IN WANDY - KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 22. uri 7. avgusta hongk. barv. film PRIŠEL JE TIGER ob 15. uri, amer. barv. film PIRATI AVTOCESTE ob 17. in 19. uri, premiera Šved. ban\ filma UUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 21. uri 8. avgusta švedski barv. erot. film UUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 18. in 20. uri 9. avgusta DVA SUPER BANDITA ob 18. in 20. uri 10. avgusta jugosl. ban\ film ZAVETI KOT VSI NORMALNI UUDJE ob 18. i . 20. vri 11. avgusta danski erot. komedija MORNARJI V POSTEUl ob 18. in 20. uri DUPLICA 6. avgusta amer. barv. erot. komedija KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 20. un 7. avgusta hongk. barv. film MOŽ IMENOVAN TIGER ob 15. uri, avstr. ban:, film PACIFIK BANANA ob 17. in 19. uri 10. avgusta amer. barv. erot. film UUBEZENSKI TRIKOTNIK ob 18. in 20. uri 11. avgusta ital. barv. komedija RAZVNETI DUHOVI ob 20. uri KOMENDA 5. avgusta amer. barv. erot. komedija KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 20.30 6. avgusta amer. ban', komedija DVA SUPER BANDITA ob 20.30 CeSnjica 5. avgusta ital. barv. komedija RAZVNETI DUHOVI ob 21. uri JESENICE RADIO 5. avgusta hongk. barv. komedija POGODBA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. erot. filma VZTRAJNO ZAPEUEVA-X.IF. ob 22. vri c. avgustu danski ban\ eroi. komedija MORNARJI V POSTEUl ob 18. in 20. uri 7. avgusta amer. barv. film EDINI MOŠKI NA SVETU ob 18. in 20. uri 8. in D. avgusta umer. bani. erot. film VZTRAJNO ZAPELJEVANJE ob 18. in 20. uri 10. avgusta hongk. bani film PREKRI ŽANE PESTI ob 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ 5. in 6. avgusta amer. ban: erot. komedija EDINI ifOŠKI NA SVITU ob 18. m 20. uri 7. avgusta amer. hongk. barv. film PRF KRIŽANE PESTI ob 18. in 20. uri 8. in 9. avguste hongk. ban. film ZMAJEV PEKLENSKI OBRAČUN ob 18. in 20. uri II. avgusta Šved. barv. trota UUBEZENSKI TRIKOTNIK «V 20. uri DOVJE 7. avgusta amer. barv. erot VZTRAJNO ZAPEUEVANJE ob » 11. avgusta hongk. barv. fum i ŽANE PESTI ob 20. uri RADOVLJICA 6. avgusta hongk. ban: film jj RUMENEGA ZMAJA ob /«.30, «i film KORENINE PREVIDOVobl 7. avgusta nem. barv. film pfj DEM POSTEU ob 18.30, hongk. I 13 SINOV RUMENEGA ZMAJAe,„ - 8. in 10. avgusta amer. ban:IU*\ NINE PRIVIDOV ob 20.30 9. avgusta nem. barv. film DEM POSTEU ob 20.^0 11. avgusta nem. barv. film HOTEL V TIROLAH ob 20.30 BLED 5. avgusta nem. barv. ftfon OLIVE ob 20.30 6. avgusta nem. bom fum _ OLIVE ob 18.30, amer. barv. /fa ZOB ob 20.30 7. avgusta amer. barv. film ZOfU ob 18.30, franc. barv. film TREBA UBITI ob 20.30 8. in 9. avgusta hongk. ban N\ , NOV RUMENEGA ZMAJA ob mi 10. avgusta nem. barv. film I DEM POSTEU ob 20.30 BOHINJ - BOH. BISTRICA 6. avgusta franc. barv. film TREBA UBITI ob 20.30 7. avgusta nem. barv. /Um OLIVE ob 18.30 in 20.30 11. augusta nem. bam /ilm | DEM POSTEU ob 20.30 Železniki obzorje 5. avgusta angl. bam film I ZA TVOJE OČI'ob 18.30 in 21 6. avgusta ital barv. film Sit*! JIH GOSPODARJEV ob 11. un 7. augusra ital. vojni film I GOSANIH ob 19. in 21. un 10. avgusta amer. spektakl POVEDI ob 21. un ŠKOFJA LOKA SORA 5. avgusta ital. drama BUDU ZAHOD ob 19. in 21. uri 6. in 7. avgusta angl akcij. /A SAMO ZA TVOJE OČI ob ;«.3.i|| .9. m 10. avgusta angl komm\ BOJNIKl ZA VSE ČASE ob 11. avgusta uvstr. film BOLM^ ZE ob 21. uri M55 EK, 5. AVGUSTA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA .13. TIRAN GLAS NAŠI ŠPORTNIKI 8 I \ Naloge cerkljanskega športa CERKLJE - Športno društvo Krvavec Cerklje, ki je predlanskim slavilo tridesetletnico svojega delovanja, vključuje 270 športnikov iz petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem: Cerklje, Brnik, Poženik, Grad in Šenturško goro. To je zdrav športni kolektiv, ki ve, kaj hoče in vsi delajo na amaterski bazi. Drii-# štvo je eno najbolj delavnih v* kranjski občini. Začetki prebujanja med mladimi se v Cerkljah kažejo v takratni Obrtni šoli v šolskem letu 1947/48, ko je bil obvezni predmet tudi »fiz-kultura«. Večji razvoj špoita pa je v Cerkljah zapaziti 1950. leta, občni zbor pa je bil spomladi 1951. leta, ko je bi! ustanovljen NK Krvavec. O delu v društvu, težavah in uspehih ter načrtih v društvu smo se pogovarjali s predsednikom športnega društva Krvavec Janezom Martin-čičem. • Katere sekcije delujejo v društvu? »V društvu delujejo sedaj štiri-sekcije in sicer rokometna, košarkarska, kegljaška in smučarska, v ustanavljanju pa je tudi sekcija za mali nogomet. Začetki delovanja rokometne sekcije segajo v leto 1962 in je bila do reorganizacije društva nosilec športne dejavnosti v Cerkljah, 1966. leta pa je dobila pri novi šoli v Cerkljah tudi dolgo pričakovano asfaltno igrišče. Ne moremo pa mimo delovanja keglja-ške sekcije, ko je v letih 1958—59 uspešno nastopala v slovenski ligi. Ob reorganizaciji društva 1972. leta pa sta bili ustanovljeni košarkarska in smučarska sekcija, ponovno pa je zaživelo delo tudi v kogljaški sekciji. Rokometna, košarkarska in kegljaška ekipa nastopajo predvsem tekmovalno, medtem ko v smučarski sekciji mlade s svojim strokovnim kadrom učimo prvih smučarskih korakov in jih vzgajamo v smučarje tekače - rekreativ-ce.« • Kakšna je usmeritev društva in pogled v prihodnje? »V prihodnje so naši cilji usmerjeni zelo široko in upamo, da jih bomo s skupnimi močmi tudi dosegli. Društvo se je preusmerilo v organizacijo množičnih prireditev, katere lahko koristijo vsi delovni ljudje in krajani vasi pod Krvavcem. Pri tem bi omenil partizanski mnogoboj, množične pohode (Ambrož pod Krvavcem), trim akcije Vsi na kolo in nazadnje množični cerkljanski smučarski tek. Ob tem pa lahko rečemo, da je bila takšna usmeritev pravilna.« • Kako je urejeno financiranje društva? »Za nemoteno delovanje štirih sekcij dobi društvo finančna sredstva od ZTKO Kranj, ki pa niso zadostna za nemoteno delo. Z raznimi prireditvami dopolnimo klubsko blagajno.« • Zelje in načrti? »Kot vsa športna društva si tudi mi želimo urediti v Zadružnem domu društvene prostore ter nova igrišča, ki bodo predvsem namenjena za rekreacijo. V načrtu imamo izgradnjo dveh teniških igrišč in igrišča za mali nogomet. V prihodnje nameravamo urediti tudi skakalnico na Pšati, izšolati pa si želimo čim več lastnega strokovnega kadra, kajti le-ta je osnovni pogoj za dobro delo posameznih sekcij. Društvo bo tudi letos ob krajevnem prazniku 4. oktobra pripravilo več zanimivih športnih tekmovanj in prireditev, osrednja pa bo 15. januarja 1984, ko so na sporedu peti jubilejni cerkljanski množični smučarski teki Gorenjskega odreda. Vse ljubitelje športne rekreacije pa vabimo v nedeljo, 28. avgusta v Cerklje na veliko športno zabavno prireditev, na kateri bosta sodelovala ansambel 12. nadstropje in ekipa Mopet shovva.« J. Kuhar V Gorjah so še naravne znamenitosti Gorje — V Gorjah so lani po toliko A petih odprli turizmu pokljuško lu-^jjfenjo, ki jo že pridno obiskujejo do-T^jjnači in tuji turisti. Lahko pa bi jih ■rilo veliko več, če bi jo dali v proigram izletov blejskih gostov z vodili I&ern- To leto bodo slavili 90-letnico *A »leske Vintgar, pripravljajo večjo M\ Uovesnost, za ta jubilej pa so sote-jj! iko temeljito obnovili. oj\ Vendar pa imajo v Gorjah še nara-Um me znamenitosti, ki bi se jih dalo iz-i toristiti. Že pred dvajsetimi leti so si *\ ilovenski jamarji ogledovali snežno J^^hmo na Obranci. Ta leži na.višini 150 metrov in je le kakšnih deset ninut oddaljena od glavne ceste pro-i Obranci. Prednji del te jame pred-Sjl itavlja glavno dvorano, ki jo krase J rsaj do začetka julija večje ali manjak le število stalaktitov in stalagmitov. *™ IT drugem delu jame pa je mogoče vi-leti več mogočnih kapnikov. Da bi to amo lahko obiskovalcem pokazali, treba urediti le vhod tako v prvo t v drugo dvorano. Predvsem pa je :1 treba paziti na ledeni prag, ki bi ga morali zavarovati za varnejši dostop. Druga zanimiva jama je v Borštu nad Poljanami v višini okoli 800 metrov in predstavlja odtok nekdanje podzemske reke in nam ponuja iz mogočne dvorane čudovit razgled na Triglav. Za obe ti naravni znamenitosti pa je značilno, da sta v bližini cest in tako lahko dostopni. Univerzitetni profesor dr. Vladimir Murko, ki se rad bavi s podzemskimi jamami pa opozarja še na področje Zgornjega Koz-jeka na Mežakli do Zmrznjenih kont. Tu je eno najlepših pogledov na Julijske alpe od Rjavine mimo Triglava in Skrlatice do Kukove Špice. Mogoče se bodo vrli gorenjski jamarji in gorjanski turistični sodelavci in planinci sčasoma lotili tudi teh dveh znamenitosti in jih napravili dostopne širokemu krogu obiskovalcev? . B. Benedik tekmovanja ob jeseniškem prazniku 'okal plavalcem Radovljice Jesenice — V počastitev občinskega raznika je bilo na kopališču Ukova radicionalno, 13. tekmovanje v plava-»ju za prehodni pokal mesta Jesenic, leloval^so pionirji in pionirke Ru-irja iz Trbovelj, Triglava iz Kranja, iovljice in domačimi. Prehodni poli so zanesljivo osvojili plavalci Rakijice. Za najboljša tekmovalca so tglasili pri pionirkah Anito Prapro-lik i/. Radovljice in pri pionirjih Mar-Kapla, plavalca Rudarja iz Trbo- Zmagovalci: starejši pionirji — 100 m kravi — Primož Bezjak (Radovljica), 100 m prsno — David Podlipnik tadovljka), 100 m hrbtno — Primož izjak (Radovljica); mlajši pionirji — 100 , kravi — Marko Kapi (Rudar), m kravi — Janez Jazbec (Jesenice), 100 m pisno — Uroš Pogačnik (Jeseni-»), 100 m hrbtno — Matjaž Vovk (Ra-Jvljica), 50 m hrbtno — Simon Rus Triglav); starejše pionirke -- 100 m Kavi — Saša Melink in Urša Prapro- tnik (Obe Radovljica), 100 m prsno — Saša Melink (Radovljica), 100 m hrbtno — Polona Rok (Radovljica); mlajše pionirke — 100 m kravi — Anita Praprotnik (Radovljica), 50 m kravi — Saša Robič (Radovljica), 100 m prsno — Anita Praprotnik (Radovljica), 100 m hrbtno — Maja Bohinjc (Radovljica), 50 m hrbtno — Petra Bole (Radovljica); ekipni vrstni red: 1. Radovljica 259 točk, 2. Jesenice 124, 3. Triglav Kranj 86. /MAG A NOGOMETAŠEV RUDARJA Jesenice — V nedeljo so se na nogometnem igrišču pomerili domači nogometaši z ekipo Rudarja iz pobratene občine Trbovlje. Gostje, člani prve slovenske lige so z rezultatom 1:0 ugnali republiškega drugoligaša, ekipo Jesenic. J. Rabič Bodo delavci pomagali? Tržič — Tržiški alpinisti dosegajo velike uspehe pri plezanju v domačih in tujih gorah. Le malokdo ve, da so za dosežke žrtvovali tudi veli-ko svojega denarja, saj se alpinistični odsek nahaja v precejšnjih težavah. Za pomoč se obračajo k združenemu delu. Pripravili so predlog samoupravnega sporazuma, po katerem bi delavci vsako leto prispevali malenkost za delo odseka in nadaljnji razvoj alpinizmu v občini. Odsek ima v svojih vrstah kar pet plezalcev mednarodnega razreda in le s pomočjo delavcev bodo obdržali stik s svetovnim alpinizmom. J. Kikel Pintar osemnajsti v Angliji Na znani progi v angleškem Sil-vevstonu je bila letošnja deseta dirka motoristov za svetovno prvenstvo. Med 40 udeleženci tekmovanja sta bila tudi Jugoslovana Janez Pintar, član kranjskega avtomoto društva, in Robert Hmeljak \?. Novega mesta. Zmagal je vodilni v točkovanju za svetovno prvenstvo Španec Nieto, Pintar je bil 18. in Hmeljak 24. Janez je na treningu padel Zaradi izboklin na progi, pri čemer si je odrgnil prste na roki. Kljub padcu je Pintar dosegel 17. najboljši čas. Med dirko, ko je šlo tudi za točke za svetovno prvenstvo, je kranjskega dirkača ovirala poškodba na prstih. Oba jugoslovanska tekmovalca sta v Angliji zbujala precej pozornosti, saj že vrsto let nihče od naših dirkačev ni nastopil v tej državi. Pintarju so letos pri tem pomagale tovarne Sava, IBI, Peko ter kranjski Merkur. Po dirki v Silverstonu sta Hmeljak in Pintar odpotovala v Nemško demokratično republiko, kjer bodo v soboto velike mednarodne dirke. M. Jenkole Dan oglarjev Turistično društvo Stari vrh nad Skofjo Loko bo v nedeljo, 7. avgusta spet pripravilo tradicionalno prireditev Dan oglarjev. Spored prireditve se bo začel ob 12. uri na Grebljici in sicer s pozdravnim nagovorom predsednika turističnega društva in predstavnika pokrovitelja GIG Gorenjske ter nastopom folklorne skupine Javorje in noneta mladih zadružnikov. Od 13. do 14. ure bodo prikazali delo oglarjev: pripravljanje drv, ureditev kopišča, zlaganje drv v kopi, pokrivanje kope in kuhanje oglja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi koparsko orodje, koparsko bajto in nekaj značilnosti iz dela in življenja oglarjev. Prireditev se bo sklenila s plesom. Takt za urne pete bo dajal ansambel Lojzeta Slaka. Na Grebljico pod Starim vrhom se obiskovalci lahko pripeljejo z avtomobili iz Selške in Poljanske doline. L. B. Plavanje za rekreacijo Jesenice — Zveza telesnokul-turnih organizacij Jesenice in domači plavalni klub prirejata na letnem kopališču Ukova vsak ponedeljek in četrtek od 20. ure do-21.30 rekreacijsko plavanje za odrasle. Ljubitelji plavanja, pridite v čimvečjem številu! Šport ob koncu tedna Prireditve ob prazniku Tržiča — V počastitev občinskega praznika bo v Tržiču ob koncu tedna več športnih prireditev. Danes ob 17. uri se bo na igrišču v Bistrici pričel rokometni turnir. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo nočni tek po mestnih ulicah, na katerem bodo nastopili posamezniki in ekipe mladinskih organizacij, osnovnih šol, družbenih organizacij in društev ter enot JLA. V nedeljo, 7. avgusta, ob 8. uri se bo na balinišču na Ravnah pričel turnir v balinanju, uro kasneje pa na Ljubelju turnir v kegljanju za moške in ženske ekipe, (cz) Šahovski turnir na Šobcu — Šahovsko društvo Murka Lesce prireja v počastitev občinskega praznika Radovljica deseti mednarodni ekipni šahovski turnir v kampu Šobec. Turnir se bo pričel v nedeljo, 7. avgusta, ob 9. uri. Pokrovitelj tekmovanja je lesko turistično društvo. Poleg domačih ekip bodo nastopili tudi turisti, gostje kampa ter šahisti iz Avstrije, Italije in morda tudi iz katerekoli druge evropske države. — V. Perovič SPOROČILI STE NAM Mazi zmagal v Lescah — Šahovsko društvo Murka iz Lesc je priredilo kvalifikacijski turnir za člansko prvenstvo Slovenije v šahu. Nastopilo je 45 šahi-stov iz 25 slovenskih klubov, med njimi tudi deseterica igralcev z Gorenjske. Zmagal je Kranjčan Mazi pred Ljub Ijančanom Gostišo. Od gorenjskih igralcev sta se na prvenstvo uvrstila še šahista Murke Praznik in Kecič, Jeseničan Kosmač je za las zgrešil sedmo mesto, kar bi še zadostovalo za nastop na republiškem tekmovanju. Zaradi uspešnega igranja ga je lesko šahovsko društvo uvrstilo v ekipo, ki bo nastopala v drugi zvezni ligi. Solidno so igrali še Mali, Rodman in Ciglič. Osvojili so polovico možnih točk. Za Cigliča je to prej neuspeh, saj je večkratni gorenjski prvak in stalni član ekipe Murke. Na turnirju se je v sodniški vlogi izkazal veteran gorenjskega šaha Edo Koblek. Leščani so dokazali, da je tudi v tako majhnem kraju mogoče izvesti večdnevne in množične prireditve. L VAŠA PISMA NEUGLEDNO STRANIŠČE Pred kratkim sem bila v Ra-liorljici. kjer sem morala na avtobusni postaji na W( . Bila sem neprijetno presenečena. ;Vu tleh je bila prava poplava. Menim, da še vedno velja pravilo, da je tudi stranišče ogledalo urejenosti nekega objekta oziroma kraja. v S. Pretnar POMOTA Otroci in tovarišice cerkljan-skerja vrtca so nas opozorili na fotografijo in podpis z otroške razstave v Cerkljah, organizirane v času tradicionalne razstave lovstva in cvetja. V Glasu z 8. julija smo pomotoma zapisali, da so razstavo pripravili učenci osnovne šole. Razstavo so pripravili malčki in tovarišice cerkljanskega vrtca. Za pomoto se opravičujemo. GLASA NE DOBIVAM REDNO Ponovno se oglašam in to zadnjič, ker ne mislim biti več vaš naročnik, če bom še naprej tako neredno dobival Glas. Ne vem, kaj je temu vzrok. Torkov Glas dobim na primer šele v sredo, petkovega pa v soboto, če ga sploh dobim. Petkovega z dne H. julija sem prejel na primer v ponedeljek, 11. julija! Zdaj več ne vem, ali izhaja Glas v petkih ali ponedeljkih. To je skrajna malomarnost, pa naj gre za časopisno podjetje ali za pošto, ki časopis dostavlja. Do konca leta sem že plačal časopis in tudi zaradi podražitve sem pripravljen doplačati, če ga bom v prihodnje redno dobival. Če pa temu ne bo tako, mi denar vrnite in me zbrišite s seznama naročnikov, da se zaradi nerednega prejemanja Glasa vsaj jezil ne bom. Čudno se mi zdi, da živim le 25 kilometrov od Kranja, pa Glasu ne prejemam redno, ko ga na primer v mnogo oddaljenejših krajih kot Ljubljana prejemajo redno. Prosim, da stvar uredite tako kot je treba. Franc Miklavčič, Ljubljana, Viška cesta 49 b UMAZANO NAKLO Tovarišica Sedej je pisala, kako čisto je Naklo. Le kako more en novinar tako lagati! Malo bi lahko pogledala na avtobusno postajo, saj ni nikjer take svinjarije kot v Naklem. Vsi tujci se zgražajo. Takšne laži so laži brez primere. Svinjarija je takšna, da večja biti ne more. Naj dene dvojna očala gor, potem upam, da bo videla! Bralec iz Naklega KDAJ BOMO DOBILI TELEFONE? Kot redni bralec časopisa Glas se obračam na vas z vprašanjem, ki verjetno poleg mene zanima še veliko stanovalcev Planine II. Stanujem namreč v ulici Rudija Papeža 34, Planina II in me zanima, kdaj bomo lahko dobili telefonske priključke, saj vemo, da je pošta na Planini v izgradnji. Telefonski priključek se je ravno pred kratkim ponovno podražil in je za marsikaterega stanovalca nedosegljiv. Sprašujem se, zakaj podjetje za PIT promet Kranj ni dalo možnosti nam, ki stanujemo na Planini II, da bi že vnaprej plačevali telefonski priključek. Na ta način bi lažje prišli do telefonskega priključka. Ne verjamem, da bo drugo leto, ko bo pošta zgrajena, veliko stanovalcev, Šahisti so prenočevali v zasebnih turističnih sobah. Prehranjevali so se v gostilni Turist in v restavraciji Center, medtem ko so igrali v družbenem centru v Lescah. — V. Perovič Rekordni leti Vreša in Pestotnika — V ekipi zmajarjev, ki je sodelovala na letošnjem svetovnem prvenstvu v zvezni republiki Nemčiji, je nastopil tudi član tržiškega Prepiha Viktor Vreš. Nekaj časa je celo vodil v svoji skupini, vendar je v enem od letov napravil napako, kar ga je tudi stalo odlične uvrstitve. Na prvenstvu sta Vreš in Boris Pestotnik iz Kamnika postavila nov državni rekord v preletu s povratkom — v eno smer sta dosegla 43 kilometrov. Po končanem tekmovanju, na katerem so se jugoslovanski zmajarji uvrščali od (50. do 100. mesta, sta se poskusila še na domačem nebu. Pestotnik se je spustil z Velike planine, letel do Kranjske gore in s 75-kilometrsko razdaljo dosegel državni rekord. Vreš je pristal po 5(5 kilometrih letenja. Ostali člani tržiškega Prepiha so ugodno vreme izkoristili za letenje z Dobrče. Doslej so na nebu prebili že preko 300 ur, kar je več kot v celi lanski sezoni. — J. Kjkel ki bodo priključek plačali v gotovini. Ker je po mojem vprašanje zelo aktualno vsaj za stanovalce Planine II prosim, če ga objavite skupaj /. odgovorom, ki ga boste dobili v podjetju za ptt promet Kranj. Brane Stojakovič, Rudija Papeža 34, Planina II Podjetje za ptt promet Kranj je takole odgovorilo: »Telefonski priključek stane 12.480 dinarjev, kar je povprečna cena, velja za vso Slovenijo in jo naročnik plača v enkratnem znesku. 21.500 dinarjev pa znaša prispevek za interesno skupnost, ki ga naročnik plača po pogodbi pred zgraditvijo. Torej je cena sestavljena iz dveh delov. Naša cena se plačuje v enkratnem znesku, brez obrokov, o prispevku za samoupravno interesno skupnost pa je različno po območnih skupnostih. Naša območna interesna skupnost je O tem razpravljala in ugotovila, da je na Gorenjskem tako malo prostih zmogljivosti, da je nov telefonski priključek že prava redkost. Sprejeli so sklep, da se zato, ker je tako malo možnosti, plačujeta oba zneska — za interesno skupnost in naša cena — v enkratnem znesku.« ZAKAJ ZAPRT LOKAL? Škofja Loka je bila nekdaj poznana tudi zaradi številnih dobrih gostiln, okusnih jedi in dobre kapljice. Številni turisti od blizu in daleč so prihajali v mesto pod Lubnikom. Danes pa se dogaja, da se lokali sredi turistične sezone zapirajo. Tak primer je prvo nadstropje gostilne pri Homanu. Pravijo, da zaradi pomanjkanja personala. Ločani tega ne razumemo. Če podjetje, ki upravlja gostišče, samo ne more imeti lokala odprtega, naj ga da v najem. Lokal ima izredno lokacijo in je prijetno urejen. Srečal sem zadnjič na primer skupino Ilolandcev, ki so se čudili, kako more biti Homan zaprt. Že lani so bili v Škof ji Loki in so bili nad njim, posebej pa še nad teraso, navdušeni. Terasa pa je sedaj, sredi sezone, zaprta. Gostje so se čudili in dejali, da pri njih sredi sezone ni počitka, saj je to pravi čas za delo in zaslužek. Homan bi se moral po tem zgledovati. Ali družbena podjetja tega niso sposobna urediti, se sprašujem. Protestiram v imenu Loča-ftov in terjam, da se to uredi. Če sedanji upravljalec tega ni sposoben, naj se dobi drugi! Ločan v imenu Ločanov SLABA PRESKRBA Vsa prejšnja leta je bila preskrba v restavraciji Zaka zadovoljiva, zdaj pa, ko poslujejo Živila Kranj, se tuji in domači gostje sprašujemo, kako lahko zjutraj zmanjka piva, vina in ga do 16. ure sploh ni? Povrh vsega pa je pijača topla, čeprav imajo veliko hladilnico in je postrežba zelo slaba. Poleg tega pa so cene zelo visoke in prava sramota za Bled in posebej za tako veliko podjetje kot so kranjska Živila. Uredili bi lahko tudi kuhinjo, da bi lačen gost tudi tam lahko pustil kakšen dinar. Toda tudi to so prepustili zasebnim gostincem, ki pa premorejo le jedi na žaru in pečen krompir, kar je seveda premalo. /ti tudi to: restavracijo zaprejo že ob 21.30, to pa seveda ne gre. Takrat se večer šele začne. Če pa gostinsko osebje nima prevoza domov, naj pa. dobijo takšne, ki bodo lahko potegnili kakšno uro ali dve. Turisti GLAS 14. STRAN MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM Prodam od 25 do 120 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 6909 Ugodno prodam skoraj nov ELEKTRIČNI RADIATOR. Držaj, Kidričeva 19, Kranj 7391 Najboljšemu ponudniku prodam: SPALNICO meblo, kuhinjske elemente s hladilnikom in električnim štedilnikom, skupna dolžina 2,5 m, TRO-SED-KAVČ, PRALNI STROJ superau-tomat, črnobel TELEVIZOR, RADIJSKI aparat in drugo pohištvo. Vse dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Kondojani, Radovljica, Gradnikova 125 (I. blok iso-span) 7394 Prodam rabljeno IMV KAMP PRIKOLICO z baldahinom. Posavec 144 — Majda Štular 7408 CIRKUIJ\R za žaganje drv, kovinske konstrukcije, :4 KM, kompletno opremljen, prodam. Tel. 061-832-954 7419 Traktorski VITEL z vrvjo, zelo močan, skoraj nov, prodam. Prevc, Studeno 18. Železniki 7420 Prodam 4 rabljena OKNA, zastekle-na, z roletami, 120 x 100. Kranj, Snedi-čeva 10 7422 MALI OGLASI, OGLASI PETEK, 5 £&rEžii& Prodam MOTOR od zamrzovalne skrinje bosch. Olševek 32 7421 Prodam MIJVTILNICO in »KATR-CO«, letnik 1977. Podreča 18, Mavčiče 7423 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Sr. Bitnje 74 7424 Prodam SEME oljne repice (perko). Kuralt, Žabnica 45, tel. 44-513 7425 Prodam PRALNI STROJ bio. Jože Puhan, Valjavčeva 3, Kranj 7426 Prodam dva BIKCA za dopitanje, trda DRVA in navadno OPEKO zidak. Sr. Bitnje 22, Žabnica 7427 Zelo ugodno prodam 3500-litrsko CISTERNO za olje in GORILEC. Jože Kavar, Prehod 3, Tržič 7428 Prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR gorenje (ekran 66). Telefon 50-332 7429 Prodam 4 nova zasteklena OKNA z roletami, dva — 150x 120, 166x90 in 166 x 140 in 10 kosov OSTREŠJA 16 x 12 x 800. Vinko Grilc. Grad 29, Cerklje 7430 ETAŽNO PEČ na trda goriva »Heli-os« HS-18, ugodno prodam. Zorč, tel. 25-047 od 17. do 20. ure 7431 RAČUNALNIK SINCLER ZX - 81, ugodno prodam. Telefon 25-047 od 17. do 20. ure 7432 Prodani KRAVO, brejo 9 mesecev, ali po izbiri. Begunjska 4, I^esce 7433 Prodam 6000 kosov ZIDNE OPEKE (mali format) in dobro ohranjeno SPALNICO (5 vrat) ter 20 zasteklenih OKEN brez podbojev (stokov). Žlebir, Dvorje 15, Cerklje 7434 Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom, manjšo in enobrazdni IZRU-VAČ za krompir. Kranj, Jezerska c. 39 7435 Takoj prodam PISALNO MIZO 130x75 cm. Telefon 24-238 7436 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, trajnožarečo PEČ in termoakumulacij-ski PEČI. Franc Hrastnik, Zg. Jezersko 43/C 7437 3] komibivak Prodaja KŽK KRANJ — HRASTJE 1 Prodam težko KRAVO simentalko s teletom. Žiganja vas 32, Tržič 7438 Prodam nerabljeno PEČ za etažno centralno, 18.000 ccal. Informacije po tel. 25-009 7439 Prodam uokvirjen GOBELIN »Pokrajina Bohinj«, 80 x 30 cm, cena 16.000 din. Telefon 27-683 7440 Prodam staro SPALNICO, za 3.000 din. Telefon 60-817 popoldan 7441 KAMP PRIKOLICO »Kamper«, rabljeno 14 dni z vso opremo, nujno prodam 20 % ceneje. Informacije po tel. 064-25-365, Kranj, Križnarjeva pot 5 7442 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Martina Mohorič, Zg. Bes-niea 76 7443 Prodam 7 mesecev brejo TELICO. Porenta, Breg ob Savi 3, Mavčiče 7444 Prodam okroglo KMEČKO MIZO. Kuratova 48, Kokrica, tel. 24-327 7445 Prodam GRADBENO BARAKO v Hotemažah. Pojasnila popoldan pri Bogomoleu ' 7446 Prodam belo kuhinjsko MIZO, za 1.500 din. Naslov v oglasnem oddelku. 7447 DEŽURNI VETERINARJI od 5. do 12.8.98 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 LOKAR FRANC, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, tel.: 23-916 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. KULTURNA SKUPNOST JESENICE Strokovna služba Na podlagi 3. člena sklepa o podelitvi Čufarjevih plaket skupščina Kulturne skupnosti Jesenice razpisuje Cufarjeve plakete za leto 1983 Cufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posameznikom za: —- aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, — ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju kulture, — dolgoletno uspešno delo na področju kulture, — kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih, — dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela, — uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. Pismene predloge z obrazložitvijo je treba predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4, do 1. septembra 1983. KRANJ salon pohištva na Primskovem OBVEŠČA da je Lesnina zaradi ukinitve pohištvenih programov DEKOR G in DEKOR D znižala ceno za 30 % §1 DEKOR G se prodaja kot regal za dnevne sobe v 3 različnih višinah, DEKOR D pa je program za predsobe, cene so zelo ugodne, saj dobite regal za dnevno sobo že za 23.896,00 din. Kompletna predsoba pa stane 12.856,00 din, Zaloge so omejene, za nakup pa vas vabijo prodajalci Lesni-ne, ki vas bodo prijazno in strokovno postregli, kupljeno pohištvo pa pripeljali do 30 km brezplačno Program »DEKOR G« Ugodno prodam belo poročno OBLEKO št. 38. Informacije po tel. 50-451 dopoldan ali v Kovorju 10, Tržič — popoldan 7448 Prodam 4 palete OPEKE, dimenzije 29 x 19 x 14, 2 OKNI 120 x 140 z roleto, OKNO 100x 120 z roleto, 2 OKNI 100 x 120. Okna so nova in zasteklena. Informacije po tel. 81-040 — int. 45 ali 82-696 7449 Prodam 10 dni starega BIKCA. Jože Bešter, Ovsiše 20, Podnart, tel. 70-179 7450 Prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE trajanka Dravograd, za približno 200 kv. m površine. Telefon 45-052 7451 Prodam MLADIČE — nemške ovčarje, stare 6 tednov, z rodovnikom. Peter Bizjak, Sp. Gorje 146 7452 Prodam 420 kosov salonitne STREŠNE KRITINE, dimenzije 101x70 kimplet z vijaki in 20 SLEMENJA-KOV. Bobnar, Preddvor 129, tel. 45-129 7453 Prodam .300 kosov betonske OPEKE 40 x 30 x 20. Žižmond, Britof 115, Kranj 7454 Predam gumijast ČOLN 5 KM, cena 2 SM in kombiniran HIJVDILNIK. Telefon 50-835 7455 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (košara), star 3 mesece, prodam za 3.500 din. Mežnarič, Valjavčeva 13, Kranj 7456 Prodam ŽIMNICE in VZMETNICE za dve postelji. Gorica 2, Radovljica 7457 Prodam večjo količino ČESNA, ne-škropljen. Vidic, Zg. Brnik 74, Cerklje 7458 Prodam IJVK za parket. Telefon 061-627-070 7459' JARČKE hisex, stare dva in tri mesece, odlične nesnice in PIŠČANCE za »pohanje« dobite v Medvodah ob avtocesti Ljubljana—Kranj, 200 m nižje od restavracije na klancu. Telefon 061-443-247 7460 Prodam navadno KITARO in diato-nično HARMONIKO D.U.R., C.F.B., po dogovoru. Lojze Gole, Praše 30, Mavčiče 7461 Prodam trodelno OMARO za dnevno sobo (3,80 x 1,70 cm). Informacije po tel. 28-408 7598 Prodam PAPIGE ninfe in rozele ter KANARČKE. Oglasite se popoldan. Jure Vinkovič, Moste,133, Komenda 7599 Prodam 300 metrov električnega kabla NYM 4 x 2,5. Nalov v oglasnem oddelku 7600 Prodam prašiče težke od 40—70 kg. Visoko 5, Šenčur Prodam mlade rjave JARK1CE — nesnice hisex. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, tel. 50-296 7512 Prodam DIRKALNO KOLO rog sprint. C. 1. maja 18, Kranj 7513 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). Košnik, Trstenik 7514 Prodam 6-tonsko enoosno PRIKOLICO z nakladalcem za les (grabež). Potočnik, Rovte 9, Selca, tel. 65-067 7515 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Lesce, Finžgarjeva 10, tel. 74-240 zvečer 7516 Ugodno prodam novo POHIŠTVO za dnevno sobo ter PEČ na olje. Informacije po tel. 62-588 popoldan 7517 Prodam KRAVO frizijko po tetjem teletu. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Marn, Komenda (nasproti pošte) 7518 Prodam nov TRAKTOR »Štore 502«. Franc Gaber, Gosteče 15, Škofja Loka 7519 Prodam BALDAHIN IMV camp prikolice 450 Q. Visoko 7/E, tel. 28-684 7520 Delovno KOBILO, težko 550 kg, staro 8 let, prodam. Telefon 061-574-727 dopoldan 7521 Prodam novo žensko KOLO, nemške znamke. Telefon 064-61-400 7522 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in termoakumulacijsko PEČ 2 kW. Franko, Cankarjev trg 12, Škofja Loka 7523 Ugodno prodam nove PLANINSKE ČEVLJE »Alpina«, št. 43—44. Potočnik, Groharjevo nas. 7, Škofja Loka 7524 Ugodno prodam ZIBELKO s komplet opremo. Konc, Smledniška 30, Kranj 7525 Prodam 4 kub. m DRV. Logonder, Strahinj 51, tel. 47-130 7526 Prodam nov barvni TELEVIZOR sie-mens, ekran 36 cm na daljinsko upravljanje, in lužene hrastove izreze. Dušan Ferjan, Ribno 131, Bled 7527 Prodam NEMŠKEGA OVČARJA — psičko, sta: o 7 mesecev, z rodovnikom. Telefon 47-349 ^ 7528 Prodam lipicanskega ŽREBCA, starega 3 leta, črne barve. Informacije po tel. 77-801 od 16. ure dalje ' 7529 KOMPLET ORODJA klip-klap ugodno prodam. Informacije po tel. 22-276 7530 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Brnik 36, Cerklje 7558 Prodam TELEVIZOR diplomat in mlado KRAVO s teletom. Velesovo 35, Cerklje 7559 Prodam hrastove PLOHE. Šmartno 7, Cerklje 7560 Prodam GUMIJAST ČOLN, dolg 3,20 m. Kranj, Moša Pijadeja 9, stanovanje 20 7561 Prodam mladega KONJA, sposobnega za vsa dela. Dvorje 44, Cerklje 7562 Prodam 70 kg težke PRAŠIČE. Ko-krški log 10, Kranj 7563 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7564 KODRE — bele, z rodovnikom, stare 6 tednov, prodam. Božo Prislan, Kranj, 7565 Prodam SURF 4 M, jaka Prodam ZASTAVO 101 Telefon 064-65-148 od 16. U1 Prodam MOPED autortu 1983. Šubic, Brebovnica9, nad Škof j o Loko Prodam ZASTAVO 101 doslje 114 Prodam ZASTAVO Visoko 121, Šenčur Prodam ohranjen VW l; ški), letnik 1973. Zupan, 18, Kranj Piodam AUDI 60 L Struževo 37, tel. 28-636 Prodam dobro ohrani«. 1200, letnik 1979 in AVTO!* 130 x 200 cm. Gašperlin " 14, Šenčur Kupim glavo motorja in r ni blatnik za ŠKODO H$ mi ponudbe in ceno. Jože K gunje 5 na Gorenjskem ZASTAVO 750 LC, letnik no ohranjeno, prodam. Mirte Finžgarjeva 8, Bled FIAT 126-P, letnik Oblak, Oprešnikova 16, Kran; Prodam OPEL automatic. i gistriran, tehnični do 12.1 FORD 12 M, 6 V, celega zadeti Šorlijeva 18, Kranj, tel. 2W; ' Prodam malo rabljeno kij*\ LICO. Visoko 29, Šenčur Prodam ZASTAVO 750. Telefon 57-148 Prodam dobro ohranjeno ii 101, letnik 1975, registrirano 1984. Ogled v petek popoldan dopoldan. Selak, Podbrezjelr Prodam ZASTAVO 750,! Medvešček, Mlakarjeva 24.5 Prodam P-126, letnik 19» Ljubno 10, Podnart Kupim ŽAROMETE za »k* Košir, Groharjevo naselje i Loka, tel. 61-500' 5. AVGUSTA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN GLA am VW 1200 - nemški. Telefon 7553 am MOTORNO KOLO tomos ( »matic 3. Bergant, Zalog 52, Cerklje dowJ Sorenjskem 7554 Mjj irodam 4 avtoplašče 155 SR 14 D 0p<^ , skoraj nove z obroči ali brez in ne-¥ (delov za ŠKODO. Voglje 36, Šenčur i k 7555 izhf rodam FIAT 126-P, letnik 1976, V 00 km. Telefon 77-985 7556 *x, rodam ZASTAVO 750, letnik 1976. ra^f enšek, Ovsiše 9, Podnart 7557 J rodam dobro ohranjen MOPED. )K\ Ijaž Juvan, Tomažičeva 6, Kranj ■ I 7465 l- rodam ZASTAVO 101, letnik 1978. por. Uje 87, tel. 49-148 7466 ateff rodam LADO 1200, letnik 1979. Mu- l Predoslje 136, Kranj 7467 ark rodam OPEL REKORD karavan, * lik 1973. Zupin, Tuga Vidmarja 4, »j 7468 m> Irodam ZASTAVO 750, letnik 1979. v Brnik 7, Cerklje 7469 ) L feodno prodam ŠKODO 110 L, let-borf; ; 1975. Babni vrt 6, Golnik 7470 V "rodam ZASTAVO 126-P, letnik MK 7, registrirano do maja 1984, cena <# IM. Kebetova 18, tel. 23-806 7471 V rodam PEUGEOT 204, letnik 1969, B.0O0 din in SIMCO 1000 GLS, po m h. Križe 28 7472 > Vodam FORD TAUNUS 12 M, po ) I h, motor 86.000 km, letnik 1969. »ne Grobovšek, Kokra 44, Jezersko ■S 7473 e2if#rodam OPEL letnik 1957. Telefon 10 •odam ZASTAVO 101 special letnik Ogled sobota in nedelja popoldan, šic - Golnik 10-B •odam ZASTAVO 101, letnik 1978. nj. Tekstilna 7 7474 odam ZASTAVO 101 L, letnik 1978 'ptember. Telefon 26-605 7475 •odam lepo ohranjen GS super 1,3, k 1980. Vprašajte od 20. do 21. ure 1.27-737 7476 , 'MOS automatic A 3 MS, nov, pro-Os^tti. C. Staneta Žagarja 56, tel. 21-316 |qV 7477 ^ Prodam PRINZA NSU 1200 C za de-9-4 yz dvema motorjema; in ZASTAVO 3Vv»H) (italijanska pločevina). Telefon ^V'566 7478 EŽURNE TRGOVINE soboto, avgusta bodo dežurne naslednje lajalne Trgovske in gostinske vne organizacije Živila Kranj na •oeju ANJA in okolice: x v j fOZD maloprodaja Kranj: SP Pri ^ lerčku, Kranj, Sp Pri Nebotičniku H »nj, SP Oskrba, Kranj, Begunj-y 1 4, SP Planira Kranj, Zupančiče-U 24. PC Planina Kranj, SP Prod-\ »r, PC Britof od 8. do 20. ure, SP lčur, PC Bitnje od 8. do 18. ure X)ZD Delikatesa Kranj: Delikate-§ Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Sdnja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib ( v vpeddvor, Kočna Jezersko, Klemen-irejffl > Duplje in Krvavec Cerklje od 8. \\ B). ure, Na vasi Šenčur in Naklo v l, k Jdem od 8. do 14. ure. jO f nedeljo pa bodo dežurne nasled- .h y 50 novi, stari 120 din, kumare *1 din, paradižnik od 60 do 80 din, s prika 80 din, slive 50 din, jabolka lJA 30 do 40 din, hruške 50 din, groz- I 1 60 din, breskve 50 din, limone JU 1 din, ajdova moka 40 din, koruzna JJJ! »ka 40 din, kaša od 80 do 90 din, jc> !Ovo maslo 360 din, smetana lil Idin, skuta 100 din, sladko-zelje iM din, orehi 550 din, jajčka od 8 do ■42]* fn, krompir 40 din, lubenice od 40 H 50 din. .14 JENICE wji lolata 50 din, cvetača 80 din, ko-m) Iček 50 din, česen 150 din, čebula toj din. fižol 80 din, kumare 20 din, radižnik 50 din, paprika 60 din, sli-40 din, jabolka od 40 do 45 din, ke 50 din, grozdje 50 din, poma-91 din, limone 165 din, koru-moka 30 din, kaša 77 din, surovo lo 335 din, smetana 120 din, sku-02 din, sladko zelje 25 din, kloba-7 din, orehi 562 din, jajčka pd 7 ,60 din, krompir 25 din. Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, še dobro ohranjeno. Sp. Besnica 52 7479 Prodam VW 1200, delno karamboli-ran, cena 5,3 SM. Franc Urbanček, Ve-lesovo 14, Cerklje 7480 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Peric, Mlakarjeva 40, Šenčur 7481 16-colske GUME menjam za 14-col-ske ali jih kupim, za kombi. Šenk, Ho-temaže 50, 7482 VW 1200, letnik 1976. prodam ali zamenjam za FIAT 127. Telefon 064-74-569 7483 Prodam PZ-125, letnik 1974, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Telefon 80-002 od 17. ure dalje 7484 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. C. na Brdo 39, Kranj - Kokrica 7485 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, cena 3 SM. Telefon 28-039 7486 Ugodno prodam SUNBEAM 1600, letnik 1976, dobro ohranjen. Telefon 70-147 7487 Prodam AMI 8 break, letnik 1975, spredaj zaleten. Telefon 064-82-516 7488 Prodam FIAT 125 PZ letnik 1973. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, Tugo Vidmar 10, Stanovanje 23. Planina II. Prodam karambolirano ŠKODO, letnik 1976, celo* ali po delih. Senično 22 pri Tržiču 7596 Menjam ZASTAVO 101 za FIAT 126-P Telefon 26 775 7597 Prodam FORD ESCORT, letnik 1979. Stevo Davidovič, Svetinova 8/B, Jesenice, tel. 81-717 7490 Ugodno prodam VVV - »HROŠČ« 1200, letnik 1968, 5.000 km prevoženih' po generalni. Zivan Bitevič, Ljubljanska 11, Bled 7491 Ugodno prodam MINI 1000, zaradi gradnje. Andrej Mesaric, Staretova 36, Kranj — Čirče 7492 Smučarski skakalni klub Žiri po sklepu upravnega odbora proda KOMBI IMV 1600 super, vozen, letnik 1969, izklicna cena 60.000 din. Licitacija bo v nedeljo 7. 8. 1983, ob 9. uri pred zadružnim domom v Zireh 7493 Prodam R-12, letnik 1974. Telefon 49-037, Trboje 26 7494 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do decembra 1983. Ogled možen vsak dan na Langusovi 39, Radovljica 7495 Lepo ohranjeno LADO 1600, letnik 1979, rdečo, 56.000 km, ugodno prodam. Mežnarič, Valjavčeva 13, Kranj 7496 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Vinko Klasan, Čevljarska 6, Tržič 7497 Prodam večjo VOLVO, avtomatske prestave. Lebar, tel. 26-747 7498 Prodani 126-P, letnik 1980. Smrekar, Kropa 44 7499 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 L, letnik 1976. Šernek, Voglje 110/ A, tel. 064-49-087 7500 Prodam FIAT 750, letnik 1982, prevoženih 10.000 kilometrov — telefon 83-115 Prodam BMVV 318, letnik 1980. Informacije (004) 28-670 Prodam MINI 1000, letnik 1971 ali menjam za ZASTVO 750, lahko tudi karambolirno. Prebačevo 42, Kranj 7589 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Grad 16, Cerklje 7590 GUME s platišči in 4 stranska VRA TA za Z-101, prodam. Telefon 23-067 7591 R-4, letnik 1976, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Orel, Radovljica, Trubarjeva 3 7592 Prodam ZASTVO 101 konfort, letnik 1981, dobro ohranjeno. Preddvor 10, tel. 45-368 7593 STANOVANJA STANOVANJE, do 120 SM, kupim. Šifra: Gotovina 7501 Dijakinja išče v Kranju ogrevano SOBO, po možnosti s tekočo vodo. Nataša Zupan, Papirniška 11, Domžale 7502 Na Visokem pri Kranju oddam GARSONJERO, centralno ogrevano, delno opremljeno, Prusnik, Visoko 7/D, Šenčur " 7503 V okolici Bleda oddam opremljeno SOBO s kopalnico resnemu dekletu. Ponudbe pod šifro: Upokojenka 7504 Mlad par, brez otrok, išče SOBO ali manjše STANOVANJE v Škof j i Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7581 Mlada družinica najame SOBO, GARSONJERO ali manjše STANOVANJE na Jesenicah ali bližnji okolici. Ponudbe na naslov: Jesenice, C. revolucije 8, tel. 82-352 7582 Zamenjam staro trisobno STANOVANJE za novo dvosobno s kabinetom na Planini. Ogled vsak dan po 16. uri. Jusuf Mozreku, Koroška 25/A, Kranj 7594 POSESTI Prodam visokopritlično HIŠO (v celoti ali delno) v 5. fazi, najboljšemu ponudniku. Anica Doma, Golnik 35 7505 Prodam 60 arov GOZDA (posek 25-kubikov) pri Mengšu. Kranj, Planina II, Tuga Vidmarja 6, VI, nadstropje ' 7583 Prodam TRAVNIK na Trati, v izmeri 4000 kv. m, najboljšemu ponudniku. Kidričeva 64, pri železniški postaji Škofja Loka 7584 Oddam LOKAL za mirno obrt. Prednost imajo popravljalci televizorjev. Telefon 75-775 7585 Prodam GARAŽO na Jesenicah. Telefon 81-323 7595 ZAPOSLITVE_ Zaposlim delavca ali delavko v strežbi v dnevnem baru »LIPA« v Kranju (za sodiščem) za nedoločen čas. Informacije v lokalu vsak dan od 9. do 12. ure 7506 OBVESTILA SERVIS in MONTAŽO /aluzij in rolet naročite po tel. 77-481 6904 ROLETE lesene, plastične in žaluzi-je naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel.75-610 7012 Izvršim vam vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA DELA. Reševa 13, Kranj 7507 Obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 5. do 20. H. 1983. Silvo KLANČNIK, Servis gospodinjskih strojev, Škofja Loka 7508 Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo zimskih SMUČARSKIH KOMPLETOV od št. 6. do 12 ter prodajo vse ostale ZIMSKE OTROŠKE GARDEROBE. Se priporoča ELITA »PEPEL-KA« Kranj 7509 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA (nizke in -visoke gradnje). Prebačevo 13, tel.49-155 7586 POPRAVLJAM vam čevlje, hitro in dobro. Predoslje 58, pri Vodniku nasproti gostilne 7587 Cenjenbe stranke obveščam, da bo delavnica zaprta od 8. do 25. avgusta. Andrej OGR1S, MIZAR Kranj, Trojar-.jeva !( 7588 PRIREDITVE PLES na vrtu hotela JELEN je v SOBOTO, 6. 8. 1983, ob 20. uri. Igra skupina SESTI ČUT. VABLJENI! 7510 ČESTITKE Dragi marni, stari mami in prababici Ančki PREZEI.J, Galetovi mami s Češ-njice pri Železnikih za visok jubilej -80. let, čestitajo in želijo, da bi ostala zdrava še vrsto let. Vsi, ki jo imajo radi. 7511 LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 72149 600 31 80 73560 8.000 41 120 146100 20.000 316081 100.000 152990 20.000 395451 20.000 301410 20.000 465160 500.000 03 60 13 100 2 40 33 80 7862 640 32823 6.000 9982 440 54523 8.000 23382 2.040 92893 2.000 41502 4.040 051093 20.000 165282 50.040 158643 20.000 268462 20.040 05 80 54 60 035 200 74 80 745 160 3824 800 3285 400 8454 1.060 50245 6.000 8934 400 63805 4.080 00604 2.000 71375 2.000 37884 8.000 040005 1,000.080 68184 2.000 382985 20.000 070434 20.000 258974 20.080 17 60 451354 20.060 56787 4.000 99447 8.000 96 100 182577 20.000 346 160 324497 20.000 9836 600 43076 2.000 09 60 89466 6.000 29 60 321106 20.000 69 60 139 200 8 40 39029 4.060 5538 440 078319 20.000 098858 20.040 457469 20.060 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Tozd tehnični in kemični izdelki VIKTOR PAVČIČ roj. 1905 od njega smo se poslovili v četrtek, dne 4. avgusta 1983 na pokopališču v Kranju. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in sestre MARJETE REKAR roj. ŠRANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi godbi za žalostinke, župniku za pogrebni obred ter sosedom za pomoč. ŽALUJOČI: mož Janez, sestri Minka in Lenka'ter brata Janez in Peter z družinami Zg. Gorje, 2. avgusta 1983 ZAHVAIA Ob boleči izgubi naše dobre in ljubljene mame, stare mame, tete, svakinje in sestrične MARIJE POKLUKAR roj. CUZNAR Gašper jeve mame z Rečice pri Bledu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali toliko lepega cvetja, ki ga je vse življenje ljubila in gojila. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Lubeju za dolgoletno zdravljenje; hvala medicinskim sestram Zdravstvenega doma Bled, dr. Zoniku in dr. Rusovi. Hvala pevcem iz Zasipa za žalostinke, tov. Tončki Pretnarjevi za lepe, tople in zahvalne besede ob zadnjem slovesu, g. župniku za lep pogrebni obred, delovnim kolektivom Gradiš Jesenice, LIP Bled — TO Rečica in Osnovni šoli Bled, organizacijama SZDL Rečica in ZB Bled ter vsem, ki ste nam in mami v težkih trenutkih pomagali. ŽALUJOČI: Vinko z ženo, Mina, Lenka in Tončku z možmi, vnuki Lea, Janez, Vinko in Marko ter sorodstvo Bled - Rečica, 2. avgusta 1983 V SPOMIN JERNEJU Ze tretje leto v grobu spiš, a v naših srcih šc živiš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod v mislih si navzoč. 4. avgusta je minilo 3 leta odkar nas je zapustil sin JERNEJ SREBRNJAK Hvala vsem, ki se ga še spominjate! ŽALUJOČI: mama, oče in sestra z družino Kranj, Šmidova 3 Ob slovesu naše drage mame in tete FRANČIŠKE SIRC roj. BLAŽUN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Ivanki Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za besede slovesa in pogrebni obred. VSI NJENI V Šenčurju, 22. julija 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in botre MARIJE DROLE roj. POHAR se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti vsem sosedom, znancem, sorodnikom, organizaciji ZB NOB Ljubno, KS Ljubno, Zvezi društev upokojencev Ljubno, dr. Zupancu in zdravstvenemu osebju na internem oddelku jeseniške bolnišnice. Najlepša hvala tudi govorniku Gustelnu Eberlu ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred kakor tudi pevcem Šarabon. ŽALUJOČI: nečakinja Angelca z družino in drugo sorodstvo Ljubno, 28. julija 1983 GLASOVA ANKETA Ogenj uničil žitno polje Reševanje rib — Huda in velika vročina je domala izsušila nekatere gojitvene potoke kranjske ribiške družine. Potok Blatnik, ki priteče iz Povelj in se izliva v Belco, je tako rekoč presahnil. Tudi najstarejši ne pomnijo takšne suše. Delovna skupina ribiške družine Kranj se je zato v torek hitro lotila reševanja. Iz napol presušenih tolmunov so izlovili okrog 700 mladic potočne postrvi in jih prenesli v Belco. — A. Ž/ Mislim, da morate biti prizadeti, če ste se oglasili. Žal mi ni jasno, kaj pravzaprav hočete povedati, ko pa je več kot jasno, da občinski funkcionar vendarle ni storil prav, ko ni plačal za ples — povabljen gor ali dol. Tisti fant, ki je pobiral plesnino, pa je imel kar prav, skopuštvo pa je bilo nedvoumno naprteno le in zgolj gostu ... ODMEV NA MINULO OBJAVO! Tokrat objavljam anonimni odmev na člančič o varčnosti nekega funkcionarja, ki ni hotel plačati na vaški veselici kot povabljenec vstopnine za ples. Piše: »Naj takoj uvodoma pojasnim, da nisem prizadet z objavo članka o plačilu vstopnine za ples, ki naj bi jo plačal nek ugleden občinski funkcionar na vaški veselici. Bolj sem ogorčen, kako si v času, ki ni najbolj primeren za takšno pisanje upate to objaviti. Prepričan sem namreč, da se je omenjeni občinski povabljenec obrnil na vas, češ, zahteval je vstopnim) za ples. Seveda pa resnici na ljubo obstaja v tem primeru velika razJika med tistim fantom, ki je prostovoljno pi)biral vstopnino, seveda v korist društva in med gostom, ki se mu je zdelo škoda odšteti nekaj tisočakov za ples. Domnevam, da je omenjeni povabljenec gotovo dobil vsaj skromno malico in pozornost občanov, da pa lahko očitamo le njemu gorenjsko varčnost, kot jo vi v časopisu imenujete. Bodimo iskreni — kdo je izpadel bedasto, verjetno najbolj vi in vaši novinarji, ki si upajo takšne traparije v posmeh bralcev objaviti. Če ste pa že toliko na mestu, pa v bodicah objavite ta članek pa boste videli odmevnost. Zagotovo se kaj malo zavedate, koliko s takšnim pisanjem in malomarnim uredniškim delom škodite družbi in po drugi plati zagovarjate birokracijo in tisto kar ni niti slučajno za objavo. Pa še to — če res ne upate objaviti tega članka v vašem časopisu bom poskrbel, da bo objavil kdo drug. naj tudi ostali vedo, kako varčne občinske funkcionarje imamo v Kranju. Pa brez zamere in lep pozdrav.« vaši bralci NAGAJANJE NA VSE NAČINE Prejel sem pismo hudo prizadete bralke, ki natančno opisuje, kako se ji je zagrenilo življenje, kako so ji ga zagrenili sosedje. »Življenje na rasi je lepo. Če pa tiri med krneli in kravami (lama,, pa ti lahko zagreni marsikateri trenutek. Midva z možem hodiva v službo, obdelujeva njivico, rediva nekaj živine. Moja druga soseda pa je dama, saj ji vse na rasi smrdi. Jaz ji, ne vem zakaj, smrdim že osem let. In ie preden sem prišla v to vas, je vedela o meni razne zgodbice, o katerih se mi ni niti sanjalo. Za-tožila me je inšpektorju, češ, da ne skrbim za psa. Ko je pred dnevi izginil naš piščanček in ko smo slišali rivkanje na sosedovem dvorišču, ga seveda nismo upali iskat. Sele naslednji dan, ko je soseda odšla, smo našli v njenem pušpanu past za podgane, past, kije piščančku polomila nogo. Ko smo ji to omenili, je dejala, da smo past sami nastavili v njenem grmovju. Kaj naj storimo? Odseliti se iz nove hiše ne nameravamo, a kako naj živimo sredi vasi, kjer naši sosedi očitno primanjkuje srčne kulture. Pod še tako lepo frizuro žal ni vsaka pamet zdrava! Pasti ji ne nameravam več vrniti, saj je vendarle ne bo nastavljala po grmovju.« Verjamem, daje hudo, če se sosedje ne razumejo, če so stalno sprti, če si celo nagajajo. Očitno je pri vas do dneva sprave ali Vsaj znosnega sosedskega odnosa še hudo daleč, zato le upajmo, da se bo spametovala. Pa tudi sami ne smete siliti v ta »špil«, kar vse skupaj samo še podžiga . . . Dež odganja goste Šobec — Kamp Sobec, ki je naš najboljši slovenski kamp in edini, ki ima visoko prvo kategorijo, je letos zadovoljivo obiskan. Kamp sprejme okoli 2500 gostov, v teh poletnih vročih dneh pa so zabeležili večji obisk kot v enakem lanskem obdobju. Minule dni se je na kampu mudilo okoli 1300 gostov, zanimivo pa je, da je bilo letos veliko več domačih prehodnih gostov kot minula leta, ko so prevladovali tuji. S prvim dežjem pa iz slehernega kampa začno gostje množično odhajati. Kamp Šobec ni nobena izjema, saj je že prvi dan obilnega deževja in neviht odšlo sto gostov. Zdaj se na kampu mudi 950 turistov invče se bo slabo vreme nadaljevalo, bodo številni kamp zapustili. Sezona je v kam-pih pač hudo in domala izključno odvisna predvsem od vremena. D. Sedej Vrba — Minulo nedeljo je med Vrbo in Bledom nenadoma nastal požar na žitnem polju, last blejske kmetijske zadruge. Na površini 150 krat 300 metrov je zgorela zrela pšenica. Gmotna škoda še ni znana, za vzrokom prav tako še poizvedujejo. Strela udarila v kozolec in senik Med močnim torkovim deževjem je strela uničila dvoje kmetijskih objektov in kmetom uničila pridelek. V Kladjah je zanetila požar v kozolcu, last Janeza Oblaka. Kozolec je pogorel do tal, v njem pa 5 ton sena, tona ota-ve, 300 kilogramov rži v snopih, pol tone ovsa v snopih, 10 kubikov v bližini naloženih smrekovih plohov, skoraj pol tone umetnega gnojila in samona-kladalno prikolico. Po prvih nestrokovnih ocenah znaša gmotna škoda 1.000.000 dinarjev. Na Selu pri Jesenicah pa je strela udarila v sleme skednja, ki'je last Ane Rozman. S slemena se je ogenj razširil na vse poslopje. Na podstrehi je pogorelo kakih 5 ton sena in nekaj kmetijskega orodja, živino pa so še pravočasno rešili iz gorečega hleva. D. Ž. NESREČE AVTO ZAPRL POT MOTORISTU Gozd Martuljek — V prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo, 3. avgusta, na magistralni cesti v Gozd Martuljku, je bilo pet udeležencev ranjenih, od teh trije hudo. Nesreča se je pripetila, ker je 32-letni voznik osebnega avtomobila Ahmed Dose-meciler, turški državljan na začasnem delu v Nemčiji, v ostrem ovinku na poti od Kranjske gore proti Jesenicam zapeljal na nasprotni vozni pas. Tedaj je nasproti pripeljal motorist, 19-letni Nemec Uwe Lager-puseh. Avto je motoristu povsem zaprl pot, le-ta se je pri trčenju zagozdil v zadnja desna vrata avtomobila, pri čemer se je avto prevrnil. Motorist je bil v nesreči hudo ranjen, prav tako njegov sopotnik, 18-letni Rainer Kasterke in enoletna Unika Dosemeciler v avtu turškega voznika. Dosemeciler je vi sopotnici, 6 letna Funda in 29-letna Fatima, sta utrpeli le lažje telesne poškodbe. NEPRIMERNA HITROST TERJAIJ\ DVOJE ŽIVLJENJ Vrba — Na magistralni cesti Kranj—Jesenice pri Vrbi se je v ponedeljek, 1. avgusta, nekaj pred četrto uro popoldne zgodila nesreča, ki je terjala dvoje življenj. Voznik osebnega avtomobila, 45-letni Frančišek Svetina z Jesenic je na poti od Žirovnice proti Lescam vozil s tolikšno hitrostjo, da je avto v levem ovinku zaneslo, ga vrglo s ceste, kjer je silovito zadel v betonski nosilec železniškega nadvoza. Voznika je vrglo iz vozila, sopotnik Franc Lapaj-ne, star 20 let, doma iz Bohinjske Bistrice, pa je ostal vkleščen v avtomobilu. Oba so hudo ranjena odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer sta podlegla poškodbam. NA PREHODU POVOZIL PEŠCA Škofja Loka — Ena oseba je izgubila življenje, druga pa je bila hudo1 ranjena v nesreči, ki jo je na prehodu za pešce na Kidričevi ulici v Škof-ji Loki ppvzročil voznik osebnega avtomobila 33-letni Andrej Hartman z Rakovnika pri Ljubljani. V torek ponoči je Hartman peljal iz Škofje Loke proti loški železniški postaji. Pri drugem prehodu za pešce blizu podjetja Loka so prečkali cesto trije pešci: 39-letni Osman Babic iz Velike Kladu.še, 42-lotni Nurija Beširović iz Sanske'ga mostu in njun tovariš Husein Barjektarevič, vsi stanujejo v Frankovem naselju. Ko so bili pešci sredi ceste, jih je Hartman zadel. Babic je padel na pokrov motorja, z glavo trčil v vetro-bransko steklo in se tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Bešire-vič je bil hudo ranjen, Barjektarevič pa je ostal nepoškodovan. Potem ko so vozniki povzročitelja že identificirali in z njim razjasnili okoliščine nesreče, je le-ta pobegnil. D. Ž. Suša »pospravila« del jesenskega pridelka Čeprav so v torek oblaki nasuli prve kaplje dežja in je deževalo tudi v sredo, je dolgotrajno sušno obdobje napravilo na travnikih in poljih veliko škode. Posledice bodo povsem vidne šele jeseni. Takrat bo tudi moč napraviti natančnejše ocene, koliko je suša zmanjšala letošnjo kmetijsko letino — pridelek krompirja, koruze in krme. Kmetje, ki smo jih obiskali, so si bili enotni v tem, da bo deževje škodo le ublažilo, ne more pa je več preprečiti. smo načrtovali. Prva košn letos obilna, medtem ko A* otave pokrmili živini oj\t sna bo nadaljnja rast, U če bomo lahko čez zimo zo glav živine.« Stane Bernik iz Žabnice: »Od nadaljnjega, ugodnega ali neugodnega vremena je odvisno, kolikšna bo dejanska škoda na poljih in travnikih. Kmetje bi morali v teh dneh že pospravljati otavič, tretjo košnjo, vendar je trava majhna ali je sploh ni, ker jo je požgala huda pripeka. Po nekajdnevnem deževju bo pričela zopet rasti in četudi jo bomo obilno pognojili, bo zmanjkalo časa za zadanji jesenski odkos. Krme bo vsekakor manj. Nekateri žabniški kmetje so to že spoznali in bolj kot druga leta oddajajo živino tudi v tem poletnem obdobju. V času suše smo že načeli zaloge sena in še dva tedna bosta minila, predno bomo ponovno pričeli pokladati živini polni obrok zelene krme. Krompir se je na peščenih tleh že odebelil, kolikor se je, medtem ko bo na »debelih tleh« ob naklonjenem vremenu še nekaj pridobil.« Dušan Rajgelj iz Spodnjih Hitenj: »Suša je pustila največje posledice na koruzi. Veliko manjša je kot druga leta in tudi manj bogata z zrnjem. Spodnji listi in del stebla so se povsem posušili. Prehitro je dozorela in v prvih avgustovskih dneh izgleda tako, kot bi morala pred žetvijo. S pridelovanjem krompirja imamo letos veliko smole. Na dveh hektarih smo posadili potrjeno seme, a kljub temu ni kalilo. Zdaj ga je prizadela še suša. Pridelek poznih sort bo bistveno manjši, kot Janez Aljančič iz r 1945. leta ne pomnim tak ] ,etos od maja ni bilo obih davin. Prvi pridelek zelerrji zadovoljiv, drugi, jesenski\ primerno manjši. Sušosrr«^ vodo, ki smo jo tudi po 18^ vozili z dvema cisternama i $ ce. Ko se je pričelo iiv^f vzpenjati preko 30 stopij) srno obupali, saj namaka% lo nobenega učinka. lw pljuski dežja so naredili škodo. Poškropili so močrtoV solato, ki je potem pričela^ divijo smo posadili preddw# noma, pa do danes še ni k., nimo tudi s setvijo ostal« v zelenjave. Ob vsem tem narvj manj kovalo tudi pitne vode' smo »dežurali«, da smo nap no.« ni im sss m m*- Bled — Najlepše gostinje ali kot jim pravimo radi Miss B/edtA na Bledu vsa leta v turistični sezoni, izbirali pa so jih žc dm mnogo leti tudi pred vojno. Razlika pa je najbrž v tem, daso-n njim blejskim lepoticam polagali več pozornosti kot zdaj. fkm taksist na Bledu Lojze Jarc jih je prevažal v avtu. Izbrali so y varni Toplice in v kavarni Kazino. Popeljale so se po Biedu,V jih lahko ogledali vsi gostje. Voznik je bil ponosen na takšnoixw se je oblekel v pravo »admiralsko« uniformo. Takrat se je K)oW žiti se v avtomobilu, danes pa je kočija bolj v časti. — B. Bmm _j marles MARLES HIŠA MARLES NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 5. do 15. avgusta HIŠA, KI VARČUJE Z ENERGIJO Obiščite nas na našem razsta prostoru ali nas pokličite na telefon 28-692