Perspektivni plan gospodarskega razvoja v l. 1957-1961 V prejšnji številki smo objavilr sPosebno prilogo<, v kateri smo začeli pojasnjevati predlog perspektivnega plana gospodarskega razvoja. V tej številki nadaljujemo objavljanje tvga ^radiva in prinašamo članke o raz-delitvi družbenega proizvoda, o investicijah, o kmetij-slvu, o razvoju surovinske in energctsko osnove ia o proinctii.. Prav tako nadaljujemo objavljanje članka iKako beremo pokazatelje«. V tej Stevilki prinašamo tudi po-jasnila o najvažuejšili pojmih s področja našega pla-niranja. Prihodnjo posebno prilogo Jjomo prav tako po-svetili problematiki družbenega plana lb naši gospo-darski politiki, ki jo izraža plan. Razdelitev družbenega proizvoda Po predlaganem planu naj bi se sredstva, za razdelitev sribala takole (v miilijardah dinarjev in v cenah leta 1956): Skupno ua razpolago.....3.374 Od tega materialni stroški . . . 1.726 Ostane za razdelitev.....1.648 1961 5.170 2.700 2.470 Po kritju materialnili stroškov proizvoduje, opravljeni za-menjavi z inozemstvom, odplačilu obreznosti in pokritju raz-like iz poslovanja z iiiozemstvom bo V letu 1961 torej ostalo za razdelitev 750 milijard ali 43°/e več kakor v letu 1956. Ta sredstva bi razdelili takole (v milijardah po cenah leta 1956): 19S1 Incleks 692 153 1.205 142 220 170 216 110 125 _ Gospodarske iuvesticij.e 1956 (z amortizacijo)....... 522 Os&bna potrošnja ...... 844 Družbeni standard ...... 131 Uprava iu narod^na obramba . . 196 Rezerve in nerazporejena sredstva — V taki razdelitvi posebno opazimo dva momenta: prvič najobčutneje bo povečan tisti del, ki je Danienjen osebni po-trošnji in družbenemu standardu; v predlogu so določene re-zerve, nerazporejena sredstva, ki jih lajii ni bilo (te rezerve smo uvedli že letos v z-nesku 75 niilijard dinarjev). To poudarja dve pomembni značilnosti smotiov razd&litve: postopno, toda stalno izbolj.ševanje življenjskih pogojev držav-ljanov in zagotovitev stalnega gospodarskega ru/voja. Največji del rezerv in nerazporejenih sretfstev bi razpo-rejali med izpolnjevanjem plana. jx> položaju. /, njimi naj bi ©dpravili nekatere neskladnosti. ki bi se poiavile na tržišču, a z njimi ni bilo mogoče računati v planu, sploli pa zadovoljili nepričakovaue potrebe. Rezerve postajajo v priliodnjih let;ili še bolj potrebne. ker se povečujejo sredstva, s katenimi prosto razpolagajo gospodarske organizacije in koinune in namen dela teh sredstev ne lx> mogoče v naprcj določiti. Tako na primer ne bo mogoče v naprej določiti, koiiko svojih sredstev bodo podjetja uporabila za osebne dohodke, koliko pa za svoje sklade. To pa sta dVa različna namena. Razen tega računamo tudi z določenimi deviznimi rezer-vami. Osebna potrošnja iu družbeni staadard Predlog računa s tem, da bi v tem petletnem razdobju osebna pofrošnja naraščala povpročno >po 6 do 7% na leto, ali 4 do 5 °/o na prebivailca. (Po cenaili iz Janskega leta je tedaj znašala 4-7.411 din, a v letu 1961 naj bi zaašala 61A55.) ReaJizirala se bo po emi straoi s povišanje^m osebnih do-hodkov državljanov (plač, pakoJDin, dohodkov kmetovalcev itd.), po drugi stran« pa z večjo protzvodnjo in z uvozom po-trošnega blaga. Po predlogu naj bi se potroanja neiaierih važnejžih peo-izvodov gibala na prebivalca: 1956 1961 Ziito (kg) ........... 217 223 Meso in ribe ('kg) . ....... 25 285,5 ' Mašfiobe (kg).......... 9 11 Sladkor (kg) . . '........ 11 16 Tkanine (m2).......... 8 15 Usojena obutev (parov)...... 0,7 0,9 Električna energija (kWh)..... 36 82 Radij&kl aiparati (kosov)..... 7 14,5 Električni gospodinjski aparati (kg) . 0,14- 0L6 Pohdštvo (garniture)....... 8 11 - (Radijski aparaii in pohištvo so računani na 1000 preiri-Talcev.) Razen teh količin, ki jib. moraino zagotoviti iz domače proizvodiije, računamo zaradi dopolnitvc blagovne izbire tudi z uvojom industrij&kega potrošnega blaga. V razdelitvi srcdstev najbolj narašča delež družbene^a standarda, ki skupaj z noposredno osebno potrošnjo tvori živ-Ijenjske jK>goje državljanov, s iem pa je tudi pogoj nadaJjnega razvoja proizvi>clnje in delovne storilnos-ti. Naj|x>nieml>nejši del povečanja v tej postovki gre za sta-novanjsko komunalne investicije. Računajo, da lahko z var-čevanjem, smotrnim delom in graditvijo stanovanjskih po-slopij v prihodnjih 5 letih pridobimo približno 200.000 sia-novanj. •Pomembna sredstva bodo vložena tudi v nove objekte, dela in splob za razvoj zdravsivene in prosvetne službe. Pred prosveto so velike naloge nadaljnjega odpravljanja nepisme-nosti, poslopncga uvajanja osemlelnega šolanja za čedalje veeje število otrok, posebno pa razvoja srednjega strokovnega šolstva in prilagojevanja visokih šol zahtevam družbe dn go-spodarstva. Izdatki socialnega zavarovanja naj bi se poveoa-li od 133 milijard v letu 11>56 na 185 v letu 1961, in to zaradi povečanja števila zavarovanc^v, zaradi povečanja pokojnin, s katerim računamo, in zaradi napredika zdravstvene zaščtte kaikor tndi rehabilitacije invalidov. Investicije Pri investicijah gre predlog za tem, da se zagotovi nadali-nji stalen razvoj gospodarstva in da se odpravijo nerentabil-nosti v razvoju posameznih gos.podarskili vej in podroaj, a da bo hkrati porast skupnega obsega investicij realen in da ne ]>a obremenjevul nacionaliKsga dohodka lx>lj, kakor je mogoče. lako je v peiili miniiHh letih akumulacija (gospodarske inve-sticije brez amortizacijc) predstavljala povprečno. 23,2"/o na-cionalnega doliodka, a v prihodnjih 5 letih naj bi predstav-liala 19.7%. POSEBNA PRILOGA I Razmerje med negospodarskimi in gospodarskimi inve-sticijami se bo še naprej spreminjalo v korist negospodarskih. Prav tako se bo natfaljevalo spremanjaiije v razporedu gospo-darskih investicij. Odstotni delež posameznih področij pri bruto gospodajskik investicijab (z aniortizacijo) v osnovne sklade družbenega sektorja gospodaurstva se bo gibal takole: 1952-56 1957-61 Industrija in rudarstvo..... 61,3 43,7 Kmetajstvo.......... 6,4 14,9 Gozdarstvo.......... 1,7 2,0 Gradbeništvo......... 3,1 4,0 Promet ........... 22,4 26,9 Trgovina in gostinstvo..... 4,3 5,8 Obrt............ 0,8 1,1 Vodno gospodarstvo...... — 1,6 Posebno vddno je povečanje deleža kmetijstva. Ta delež ie še znatno večji, če upoštevamo investicije v druge veje,' ki b-odo posredno služiile razvoju kmetijstva, kakršne so inve-sticijc za povečanje proizvodnje kmetijskib. strojev in umetnih. fnojil in iiivestieije v zmogljivosti za prevoz in predela>vo metijskih pridelkov. Občutno se bo povečal tudi delež prometa, da bi postopno odpravili njegovo zaostajanje za splošnim gospodarskim raz-vojem, nadalje trgovine in gos-tdnstva (predvsem zaradi raz-širitve omrežja ioi zmogljivosti z opremo za spravdlo, prevoz in predelavo kmetijskik pridelkov). S povečanimi investicijam« v gradbeništvo naj J>i pred-vsem podvojili mehanizaoijo, da bi tako pospešili iu pocenili gradbena del,a, a goradibeno zmogJjivost povečali. V industrijo gradbenegn m-atertala bi vložili približno 18 milijard din za proizvodujo montažnili delov m za proizvodnjo sodobnejšega in cenejšega gradbenega materiaila, zaradi česar bo določena vsota vložena tudi v lesno industrijo. Uprava in narodna obramba izdatiki za upravo in naroduo obraimbo bi po predlogu rasli irunogo bolj počasi kakor druge oblike potrošnje. To terja, da v državai upravi delo bolje orgaaiziraruo in da smotrneje izkoiiščamo delovni čas, da namesto povečanja števila uslužbencev predvsein težiino po strokovno bolj spo-sobndh kadrih in da postopno uvajamo sodobnejše stroje in drugo opremo, posebuo v tiste ustanove in na tista delovna mesta, kjer lahko mehan/izaoija najbolj vipiiva na napredek dela. Tudi pri investicijah računamo z največjim varčevaujem, tako da bi se med drugam gradnja novih poslopij za upravne oiigatne oiuejila na najmanjšo mero, predvsem na dovršitev že začetih zgradb. Investicije investicijska politLka gre v skladu s smotri petletnega piana za tem, da se s čimbolj racionalnimi vlaganji zagotovi dovolj biter iu stalen gospodarski razvoj, posebno pa kmetij-ski razvoj, da se izboljša stamje plačilne bilance in poveča osebna potrošnja. Zaradi dbsege teh sinotrov računaiao, da bi v tem petlet-riem razdobju investirali povprečno nekaj nad 700 milijard dtn na leto. V razmerju do porasta proizvodnje in nacional-nega dohodka naj bi bil porast iavestioij manjši v prvih letdh, a kasneje čedalje večji tako, da bi v I. 1961 dosegel znesek približno 790 milijard v primerjavi s 570 tnilijardami v 1.1956. Medteni ko naj bi se nacionalni dohodek v tem razdobju povečeval povprečno za 9 % ua leto oziroma 7 °/o na prebivailca, se računa da uaj bi bila letna stopnja porasta akuniulacije (neto gospodarskih investicdj) nekaj pod 5°/». Delež investieij ; nacionalnem dohodku se torej zmanjšuje. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimd iovesiti-cijami naj bi se po predloženem planu še naprej spremiajailo v korist negospodarskih, jo to prdbližno takole (v milijardah dinarjev): Kakor računamo, se bodo gospodarske investicije gibale taikole (v milijardah dinarjev); Gospodarske investioije . . Negospodarske investicdje . 1956 1961 473 627 97 ¦ 166 Odstotek porasta 33 72 S porastom negospodaTSkib. investicij naj se predvsem doseže, da se bo povečala stanovanjska in komunalna gradi-iev keilcor tudi graditev 5ol. fl POSEBNA PRILOGA Letno Let;io povprečje povprečje Odstotek 1952—1956 195!—1961 POrasta Neto investicije .... Investicije iz amortizaoije Skupne (bruto) investioije 232 118 350 211 456 6 80 30 Kakor ridiino iz teh številk, se bo delež inv&sticij iz amor-tizaaije zelo občutno povečal in se skoraj tzecačil z deležein investicij iz dohodka. Po drugi strani bodo same neto inve-sticdje porasle le za 6 odstotkov, kar pomenj nekaj počasneje kakor nacionalni dohodek. Razpareditev gospodarsJfih investioij je usmerjejia pred-vsem k hitrejšemu razvoju kmetdjstva, prometa in gradbeni-štva in k napredku trgovine in prometa. Po gospodarskih pod-ročjih računaruo s takim gibanjem investicij {v milijardah din brez obratnili skladov): 195S 196) lndustrija in rudarstvo . . 16? 18" Knietijstvo....... 50 9C Gozdarstvo....... 9 " Gradbeništvo...... 8 13,5 Prounet......... 72 111 Trgovina in gostinstvo . . 18 31 Obrt ......... 3,5 5,2 Vodno gospodarstvo .... 3,5 8 Odstotek porasta 12 200 92 53 71 18 128 Glede praiktične razdelitve so investicije usnerjene "V tista vlaganja, ki bodo najhitTeje dala rezultate. Da bi imeli o tem čimbolj jasno predstavo, objavljamo oceuo, čc-z koliko časa se bodo začele investicije v posameznih industrijskih vejah poplačevati, in tot odsiotkih: Do dveh let Elektrogospodarstvo ... >6 "/o Premog ........ 50°/o Nafta ......... 60 »/o Cma metalurgija .... 100 °/o Barvasta metalurgija ... 52°/o Netkovine........ 75 % Kovinska ind-ustrija .... 65°/o Ladjededništvo...... 100°/o Blektroindustrija..... 100«/o Keinična indn&trija .... 48 %> Gradteni material . . . . 100 °/o Lesna industrija..... 74°/» Industrija papirja .... 54°/o Nad dve-ma leto- ma bi«h 50 «/o 4O»/o 68% 25«/o 35 »/c 52»/o 26«/o 46 »/• V vseh drugih industrijah — tekstilni, usnjarskd, gumar-skd, živilskd, grafični, filmski, tobačni — se bodo začele inve-sticije po oceni poplačevati v manj kakor dveh letih. V po-viprečju cenijo za vso industrijo 60 odstotkov investicij z rokoin do dveh let, a 40 odstotkov več kakor dve leti. IS47 ISiS 1955 1956 Neenakomernost m nizka ra-ven kmetijske proizvodnje v primerjavi z industrijsko proizvodnjo RAZVOJ KMETIJSTVA Vzporedno z vpjašanji osebne potrošnje, energetske in »urovinske osnove ter plaoilne bilance zavzema posebno mesto v petletnem planu tucti kmetijstvo. Dejansko je od njegovega razvoja v niursičem odvdsna tudi rešitev teh viprašanj. Na tem področju računa plan z naslednjimi investicdjamd iz družbenih sredstev (v milijardah diJ) Neto (čiste) investieije . . Investicije az amortizacije Skuptne (bruto) investicije . Letno povprečje 1951—1955 . 18 . 2 . 20 1953 1956 Letno povprečje 1957—1961 55 15 70 I9SI Delež kmefijstva v investicijah Porast naj bi bil lnanjši v prvih letih, nato pa proti koncu petletnega razdobja čedalje večji. Ta plan posveča posebno pozornost živinoreji ne samo zato, ker so v njej pose-bno velike neizkoriščene možnosti in ker dajo investicije sorazmcrno hiiro rezultate, teinveč tudi zato, ker vpliva živinoreja v veliki meri tudi na razvoj po-Ijedelstva. Zivinoreja pa terja po svoji strani hkrati tudi mno-go močnejšo krmrtio osnovo, kar pomeni veej« pridelek krmnih Tastiin in žita. Zato je povečanje investicij vendarle najobčut-nejše v poljedelstvu, toda to je hkrati tud^i indirektno (po-sredno) investiiranje zaradi pospeševanja živinorejt. Med dirugim jc določcno. naj bi v tch petih leiih opravili uaslednja dela: obramba pred ipoplavami ...... 360.000 ha osuševanje ........... 400.000 ha namakanje........... 90.000 ha v&rstTO pared hudourniki in erozijo . . 17.000 ha Veliki zneski bodo vložen.i tudi v nakup kmetijskih stro-jev in orodja. Prograrn živinoireje določa, da se bo zmanjšal aelež gra86 mast ......... 75 mleko......... 1.669 jajca (milijonov) .... 999 Leta 1961 590 140 2.450 2.500 Kakor smo pripomnili, naj bi shižil tudi Tečji pridelek v poljedelstvu takemu naipredku živiuoreje, zagotavljajofi mu znatno več in bolj.še krme. Razen tega naj bi poljedelstvo nu-dilo mnogo večje količine pridelkov za prcskrbo prebivalstva, za razši.ritev surovinsike osnovc industrije in za izvoz. To bo možno predvsem s povečanjem hektarskega pridelka, zaradi boljše obdclave, večjega investiranja strojev, umetnih gnojil, sortnefra semona in drugih sredstev, zmanjšanje prahe in dru-gih ukrei)K>v. Računajo, da se bo.pride.lek pšenice pod pogo-j©m, da bo leto srednjerodovitno, povečal v 1. 1961 na pri-bližno 17 stotov (kvintalov) na ha (Ietno povprečjc 1951—1955 je bilo 10.8 stota), a koruze od 13.5 na skoraj 22 stotov, slad-korne pese od1 159 na 260, tobaka od 8 na 10, konoplje od 44 na 59, krompirja od 75 na 90, hmelja od 10 na t3 stotov itd. S takimi pridelki bi doscgli naslednji skupni pridelek (v tisočih ton): ^ Leto Odstotek 1S61 porasta 3.500 51 45.500 69 2.650 92 59 106 380 46 2.500 38 3,5 95 p^ 1951-1955 pšenica in rž . . . . 2.311 koruza...... 3.251 sladkorna pesa . . . 1.318 tobak....... 29 konoplja..... 232 krompir...... 1.887 hmelj ...... 1,8 Splošno naj ne bi bila kmetijska proizvodnja v prihodnjih letih, jx)s&bno ob koncu petletnega razdobja, samo večja. tem-več tudi bolj enakomerna. Sodobucjša obdelava in uporaba strojev in kemičnih sredstev bosta pripomogli, da bo letina manj odvisna od vreinenskih razmer. Pripomniti moramo, da se bodb tržni presežki mnogo bolj povečali kakor skupni pridelek, ker kmetijska gospodarstva že sedaj pridelujejo mnogo več, kaikor potrebujejo za lastno potrošnjo in bo tako vsako nadaljnje povečanje pridelka &lo na tržišča. Ta okoliščina je zelo važna, ker je mogoče samo ta tržni del pridelka ali tržni presežek uporabiti za preskrbo me«tnega prebivalstva, za predelavo in za izvoz. Sodelovanje pri uresničevanju plana Uresničenje tega plana bo predvsem odvisno od samih kmetovalcev in zadru/.nih orga.nizacij, od velikih družbenih gospodarstev in komun ob splošnih ukrepih in sr&dstvih. ki jih bodo dali na razpolago zvezni organi, Račiinajo, da bodo zadruge v 1. 1961 im&le na razpolago vsaj 25.000 traktorjev in drugih potrebnih strojev in da bodo mogle z njimi popolnoma obdelati približno milajon 750 tisoč hektarov. Cenijo, da boino v velika drnžbena gospodaistva do 1. 1961 vložili približno 80 milijard din. Od njih pričakujemo, da-bmlo dala v povprečju četrtino skupnih tržnih presežkov (v primer-iavi s 17 odstotki v 1. 1955): posebcj pa še, da bo-do pridelala kakovostna scmena in zretfila plemenski material. Uresničenje plana razvoja kmetijstva bo terjalo stalna pri-zadevanja Ln sodelovanje vseh družbenih in gospodarskih organov ter organizacij. Ta plan obsega mnogo najrazličnejših Tvin, od izobraževanja kaarov do organizacije setve ali od-kupa, ki se tičejo ne sarno posameznih proizvajalcev ali za-drug ali velikih gospodarsiev, temveč tudi poslovnih zvez, kmetijskih in trgovinskih zbornic, ljudskih odborov in nji-hovih organov ter innogih drugih činiteljev. Njihova dolžnost je, da si poiščejo svoje mesto v tom širokem programu, da v skladu z njim izdelajo lastne programe ter zaposldjo vse sile: vse še nRizkoriščene rezerve pri tem splošnodružbenem deln, ki je izrednega poraeiia. POSEBNA PRILOGA III I ENERGIJA IN SUROVINE V 20. šicvilki ^Naše skupnosti« smo objavili uvodnik »Su.to-vinska osnova gospodarstva«, v katerem je rečcno, da so pro-izvajalne sile v našcni gospodarstvu mnogo večje kakor pred voj.no in da njihov potc-ncial še vedno ni izkoriščen, da bi ga d<> kr-aja izkoristtli. pa sta potrebna dva bistvena einiielja: več kvalificiranega dela in lx>Ijša založenost gospodarstva z ener-gijo in surovjnami za predelavo. V tem petlctncm razdobjii bodo zmogljivosti še večje in tako bosta tudi ta dva činitelja še pomembnejša za nadaljnji napredek. Iz tega vidimo pomen povečaaja proizrvodnje e-nergije in surovin, kar postaja pagoj ttidi za reševamje drugih nalog: za pospeševanje kmetijstva in drugih relativno zaostalih gospo-darskih počfročij — za povečanje osebne potrošnje in zame-njavc z tnozemitvom. To je prišlo do dzraza tudi v investicijski politiki: cenijo, da bo več kakor polovioo vseh investicij v industrijo v teh petih lciih vloženo v prodzvodnjo električne energije, premoga, nafte, v metalurgijo in industrijo nokovin. Naj prjpomnimo, da računamo lud.i z dnvestiicijanii v nekatere druge veje za-radi povečanja proizvodnje surovin in polizdelikov, kakor v kemtčno in lesno industrijo, indus+rijo gradbenega mate-riala itd. Računamo z naslednjim porastom prodzvodnje energije in , suroviin (v milijardah): 1933 1956 1961 Hi0O tisoč tonami v 1956. predelavo pa na milijon 350 tisoč v primerjavi z milijonom ton. S tako pre-delavo bi v državi proizvedeni derivati zadosiovali za gospo-darske potrebe. Gibanje proizvodnje nekatcrih drugih. važnejših surovin računamo tako (v tisočih ton): 1956 1961 Železo....... 650 1.050 Baker....... 29 40 Boksit....... 880 1.000 Surovj magnezit . . . 194 230 Barit ....... 93 113 Prizadevanja. da čim ugodneje rešimo vprašanje surovin-ske osnovc, se ne izčrpavajo samo s povečanjem proizvodnje surovin. Ostaja še potreba. da jih racionalno izkoristimo in popolnoma predelam-o, da zmanjšarao količine odpadkov, da zamenjamo — kjer je to mogoče — uvožene surovinc z doma-čimi. dii dražjc in redkejše surovine zamenjaino z drngimi. Induslrija je glavni potrošnik surovin in zato najbolj zaiuieresirana za povečanjo surovinske osnove, za uvedbo novih surovin, zamenjavo naravnih surovin z umetnimi, var-čevanje in bolj.še izkoriščanje, a vse to jc v veliki meri odvisno tudi ocl nje, od sodelovanja med posameznimi vejami podjetij. od znanstvenih raziskovauj in uporabe znanosti v proizvodnji in sploh od usmeritve podjetij in združcDJ k razširitvi in racionalnejšemu izkoriščanju surovinske osnove. IV POSEBNA PRILOGA P R O M E T Nagel razvoj gospodarstva v zadnjih letili je povzročil krepaJi porast prometa in prcvoza na notranjem Iržišču in v mednaroclni zamenjavi. V pnihodnjih letih računamo še z več-jim i>orastom prometa, a s tem tutli prevoza, v skladu s po-rastora proizvoduje in splošne gospodarskc aktivnosti. Vse to terja nagel razvoj prometa, hitrejši kakor v minulih letili. Zeleznice opravljajo danes na primer približno trikrat večji prevoz kakor pred vojno, število lokomotiv in vagonov pa sc jc nialo povečalo in tako jc ot>remeniitev posameznega vagona danes veliko večja. En vagon je prepeljil: 1939 tovorni (ton) ; ( . . . 595 potciški (potnikov) . . . 15.000 1955 750 40.000 Računajo, da so dobilf v letošnjem avgusiu ntročitelji več stotin vagonov z zakasnitvijo ali pa, da jih sploh niso dobili. V zadnjih meseaih so te težave še večje, ker so se ]x>večale tudi potrebe po prevozu. Tako s-taiije prometa je otcžkočalo in zaviralo preskrbo prebivalstva, imlustrije. gradbišč in gospodarstvi sploh, po-]K>hio izrabo tr/.nih prcscžkov, razvoj turizma, TČasih pa jc trpel tudi izvoz. Naj pripomnimo, da je od prometa v znatni meri odvisna iudi nadaljuja ucvrstitcv in delovanje enotnega jugoslovan-skega tržišča z' metl.sebojno uspešno povezanimi proizvodnimi in potrošnimi področji. Investicije Glede na to, kar smo povedali, računamo s predlagamm planom. da bodo investicije v promet v teh petiV letih nara-ščale hitreje kakor na primer v industriji in da bodo v 1. 1961 dosegle znesek 110 milijard din v primerjavi z 72 miHjatfdami v 1. 1956. Investicije so v prvi vrsti usraerjene v povečanje uvoznega in plovnega i>arka in na odpravo ioz.kih grh. v rekonstrukcijo in moclernizacijo zmog-Ijivosti. Glede prometnejra omrežja po-svečamo znatno večjo pozornost gradnji cest (glej zemljpvid), ki so pomcmbnc /a. nadaljnji razvoj motorizacije in mchani-zacije v kmctijstvu i-n za povezovanje kmetijske proizvodnje s tržiščem. V skladu s tako usJneritvijo predlagamo tako s-trukturo investicij (v odstotkih): 1952-56 Prometno amrežje.......36 Prevozna in plovna sredstva ... 33 Drugo............51 1957-61 24 49 27 S takini obsegom in strukturo investicij bo omogočen: v železniškem prometu: nakup 11 do 12 tisoč tovornih vagonov. nadalje potrebnega števila vafjonov in motornih vozil za potniški pnranet in ustrez-nega števila Jokomoiiv; dovršitev gradnje začetili /elczniških prog v skiipni dol-žini 310 kni.' nortnalizacija 170 km seda.njih ozkotirnih prog in elektrifikacija 2,20 km prog s parno vleko; ciclna rckonstrukcija in razširrtcv železniških vozlišč Beo-grad, Novi Sad, Sarajevo, Knin. Re-ka. Jesenice, Vinkovci, Do-boj, Split in izvršitev najnujnejših del na vozliščih Zagpeb, Ljubljaaa, Niš m Skoplje; rekonslrukcija in zameujava približno 2000 km tirov in uvedba sodobnejših signalnili in varnostnih na.prav zaradi ustvaritve pogojev za uporabljanje sodobnih, hitrejših in tež-kih xoz.il in zaradi povečanja brzine in varnosti prometa; razširitev in rekonstrukcija zmogljivosti za rzdrževanje rozil, mehanizacija de>l. obnova in zaroenjava mostov; v pomorskem in rečnem prometu: zgraditev in nakup ladjj za prekomorski promet s skupno nekaj več kakor 300 tisoč bruto registrs-khni tonani, nadalje gradnja 7 tisoč bruto regristrskili ton ladij za obalni promot. Ce upoštevamo odpis dotrajanih ladij. bi se tako irgovsko ladjevje povečalo od 304 tisoč (v ]. 1956) na približno 540 tisoč registrskih ton (y 1. 1%1); zgraditev pristaoišča Bar, razširitcv pristanišča Ploče in mehanizacija, manjše rekonstrukcije in razširitev drugih pri-stanišč: zgraditev 3000 KS recno pomorskili ladij, 27.000 KS vlačil-cev in večjega števila rečnib tovornih ladij in tankov, regu-lacija težko prehodnih mest na Donavi in Savi, zg-aditev, re-konstrukcija in oprema reenih pristanišč; zgraditev potniških rečnih ladij z nekaj nad 2CO0 prostori za promet na Donavi in 7 manjših ladij za Škadrsk<», Ohridsko in Prespansko jezero; zgraditev najnujnejših piometnih objektov na delih pre-kopa Donava—Tisa—Douava; v cestnem prometu: zgraditev in rckoustrukcija glavnih cest po zemljevidu, k« ga objavljamo. Moderno cestišče na teh cestah lx> oniogo-čilo vzpostavitev ]x>l.jših zvez rablja-nju krajevnega samopris.pevka. Razen tega računamo tudi z zamenjavo costnega in železniškega mostu čez Donavo pri Beo-gradu kakor tudi drug^h začasnih mostov na važnejšili cestah zaradi nc*oviranega prorneta težkih vozil; nakup nekaj nad 4o<)0 vozil ;ca iavni cestni in mestni pix>-met in zgratfitev potrebnega štcvila garaž, delavnic in ser-visnih postaj, rekonstrukcija in razširitev oinrežja mestnega promcta. Povečanje obsega prometa S planora so doloceiii uaslednji povprečni letni odstotki pove<6anja obsega prometa: 1952—1956 1957—1961 blagovni prornet........ 7 9 • potniški promct........ — 6 promet PTT.......... 0,4 8 skupaj............ 4,5 8 Po vejah prometa računamo s približno naslednjimi let-nimi odstotki porasta: 1052—1956 1957—1961 železniški .........& 7 pomorski..........H 11 rečn i ...........7 20 zračuii...........9 11 cestni ...........i 14 V rečnem prometu računamo z največjim poora&toTn, ker so v njem največji neizkoriščeni naravni pogoji za cenejši, v nekaterih primerih pa turfi liitrojši prevoz. S povečanjem rečnega proineta bi delno razbremenili železniški promet, omo-gočili bi boljši prevoz nekaterili vrst t>laga, posebno kmetij-skih pridelkov, a poscbno bi se izboljšal promet s podonav-skimi državami. Porast pomorskega prometa bo omogočil večji delež do-mačoga ladjevja v našem uvozu in izvozu. a tudi povečanje prevoznih uslug tujim državam. Ccstni promet l>o imel važno vlogo v na iranzit njihovega blaga preko naše države dosegel na že-lezmcah 4 milijone ton, v pristaniščih pa se bo podyojil. S tem se bo znatno povečal tudi dotok deviz za opravljene pre-vozne vshige. ZEMLJEVID CEST STANJE L. 1955 Upoštcvanc so samo ceste splošno-jugoslovanskega pomena. S črno črto potcgnjene ceste so že zgra-jene. s črtkasto črto so označene eeste, ki jih sedaj ptradimo, z dve-ma vzporeclnima črtaina pa eesie, ki jih določa perspektivni plan. OB PERSPEKTIVNEM PLANU (RAZLAGA NEKATERIH PO JMOV) Družbeni bruto proizvod Z nazivom družbeai bruto proizvod iuve-nujemo s-kupno vrednost proizvodnje v določenem časovnem razd-ubju, in sicer tako, kaikor io izikaziu|ejo zaključni raouni got3,podareikih or^ajiizačij. Druž-beni bruto proizvod sestavljajo materialni stroški, amortizacija in nacionatoi dohodek. Matcrialin.i etroški dbsegajo vrednost vsega materiala, energije in usluig, ik.i sino jih parabili, cla srao ptoizvedli družbeni bruto proiKvod. Mcd "to materiale ne šteje-nio tistih, ki nimajo blaKOViiejra zmačaja, t© je tiste, ki jib. noka proizvajalna einoita saina proizvede in tudii sama potroši, ki torej safflo ipreidejo iz otarata v oibrat, iemveč sairno tfeti maiterial (enengijo in iislupre), ki ;ra proizvajalna enw(a kupi od diugih družbenih enot. Amortizacija jc tisti del vrednosti osnov-nih srodstev, ki jo mod proizvodnjo pTe-ncsiemo na družbeni 'bru!io proizvod. Nacionalni doliodek je v okvim neJce-ga družfceroega bruto proiizvoda naoovo ustvarjena vrodnost. Nackmalni dohodek TJacionalni dohodek je tisti del družibe-nega bruto proizvoda, ki 'predsotw>šnjo (stroški držaTne uprave, prosvete, soeialno zdra-vstvenesa varstva, narodne obrambe), 3. invesiticijisko ix>tr(>šnio (invefiiticijgike naložbe) in 4. družbene rezerve. Nacionalni dohodek .kaže, koliiko dobrin iz domače pTo-izrodnje je na raapolago za naštete oblike ipotrošnje. Cim višii ie do-hodek na T>rci>ivalca, -tein večja je sospo-darsika moč države. Razpoložljiva sredstva Bruto razpoložljiva srcdstva &e raaiiikfu jejo cd družbenesa brato proizvoda. Lah-ko so večja ali manjiša od drnžbeneffa bruto proizvoda, kar je odvisno od poslo-vanja z inozcmstvom. Ce so na oanovj ipo-slovanja z inozemstvom prejemki višji od iadatikov, iedaj so bnilo raapoložlji-va sredis+va večja kaikor brato proirvod in narobc. V zrezi s tem doibimo broto raz-¦poiložlli-va &rcd«tva, če od drur/,benes-a bru-"to proiCToda odštejemo izvoz fclaga in lislmjT po notranjih (doanači-h) vrednostih in če na>to dodamo uroz blaga im wsl'U^ Do ¦domaoih vrednostih. V našem plainiranju uip^oraibljamo ludi pojem — neto razipoložl jiva sredstva. Neto razipoložljiiva sredstva se razliknieio od brnto razpolo/I jiTih sredsiteT ix> iem, da meto raKpoložljiva sredsrtva ne oibse^aio ¦materialnih s:troškov in amortizacije. Z druijjimi be6'eda.Tni, neto razpoložljiva sredsiva so naoionaimi doh<>dek, ki smo fra pt>večali za uvoz blaga in nsiraff [po doraačih vrcdnostili) in zmanjšali za izvoz blaca iti iiisiaiis (po domačih vreduostih-). VI POSEBNA PRILOGA Proizvodna in potrošna sredstva Po svoji naraensJu ertruJbturi delimo raz-položljiva sredstva na: 1. jM^oiizvodma sred-stva in 2. pctrošina &rcds.tva. Proizyva obsfhsajo toTej opreino in gracl-bone objeikte, ;ki služijo v gospodareike na-mene, to je za proizTod;njo in promtu. Z nazivom delovina predm^tti imenujeino surovine, pogonski in pomožni ma^terial m ipoliidolke. ki so namenjeni nadaljnji prodelavi. Ta na^iv torei obsega vse tisto, kar najpogofiateje imennjemo reprodiukcij-ski mater.ial. Fotrošraa sredisrtva o4xšesajo \se izdelke, ki ne služijo investicijski ali proizvodni potrošnji, temveč so namenjeni oeebn.i in splošni potrošnji (hrana, obleka, obutev, stanovanja, nslupe in dr.). Investicije Z nazivom investicije imenujemo nalož-be zaradi vzdrževanja, razširitve ali mo-dernizacije obratujočih in zgradHve novih gosipodarsikih oljjektov, povečanja obrat-nih skladov in ziffraditve objekiov draabe-nej?a ataodarda. Invasilicije iz-vajamo s sredstvi iz naoioualnefra dohodka in amor-tizacijskih sikladov. Te naložbe delimo na broito, nove im neto iinvesticije po deJežu sjedstev amortiizacijskih skladov pri inve-sticijah. V proizvodiiem procesu trošuao pn>wiz-vod.na sredstra (ali osnovna sredstva) več let. Nekatera sredeitTa ipotrošimo liitreje, druiga bolj počasi, n!ekatera so 6,posot)na za proizvodnjo več let, draKa manj ]et. Da bi zai^otffvili denaTna s-redsiva za za-menjavo izitrošenih naT>rav, odivajamo dt>-ločen odstoteik vrednoeti osnovndih sreki'ih k b) Nove io Imvesiticije iz nacionalneffa dohodka ika-kor tudi investicije za nove oibjekie in Tekonsrfrukcije, ki jih finansiramo iz amortizacijsikih sfeladoiT, imentijemo skiip-no nove investiciie. Manjše so od brnto inTesttdcij za tisti del porablienih sred-stev iz amortizacijskih skiladov. ki ni bil porabljen za Bove objekt«, teimveč za za- so manj^e od bm>!o .invtsticij za znešek vse vplačane anaortizacije (Jcakor smo že povedali, tvori ta doiločen odstotetk s-kup-ne ¦vredaoisti osnovaih sred«.1ev). N&to in-vesticije v ffpodarske inTesticij« delimo na in-vesticije t osnovne sklade ia investicije t oi>raitne slclade. Investicije v osnovne Invasiticije v osaiovne sklade so tiste, s kateri.mi gradimo delovna srtdsrt"va, to ie giospodarska poslopja in naipravc, jih za-menjujcmo in rekonsitroiTamo. Smoter *teh invest.ici j je, koliikor mo^oče človeško delo zajnenjati z delom atrojev, oljjšati člove-ško delo iin poveSati nje?OTo prodiuikitiv-nost. to je, da bi t doiočenem času ,pro-izvedlo več dobrin. Kolikor več.jii je v primerjaivi 6 človeškiim delom delež stpoj-neg-a dela ~v proizvodnem postopfcu, ioliko večja j'e -tehniona apreTnlienost dcla. lavesticije v obratne sttade Z nazbom obratni sfcladi imenujemo sredahra v obliki surovnn, polizdelkov in zalog izdelanegra blapa pri proizrajalciih in t trgovim. Za normalfm potek proiz-vodnje in promefa }e Tedno poirebna do-looeaia množina snroTin, polizidelktw in izdelaneffa bilaga in kolikor je proizvod-¦nja večja, toliko potrefcuiemo tudi večjo ntnožjoo teh sredstev. Investicije v obrai-ne eklade so take naložbe, s katcrimi ipo-Teoffjemo ta sredstva. da bd us.tvarili po- J za '»>ečio prouzrvodnjo. c) Neto investicije. To so i-nvesticije, za katere uiporaibljamo —- nacionalni dohodek. Ne+o -¦~~"«=^'";<> Negospodarske investitije V te vrsto invesitiicii Itejeno sradnjo stanovani&ko komuinalnih, kultnpno pro-STe+nih, socialno zdra-vstvenih in drugih n«igospodaTskib investicij. Te investioije slnžijo neposredno dru^beiiennj s^andardu. lo je za zadovoijitev tistih potrcb liudi. k; iih ni mo?oče zajrotoviti posamezno z oscl>nirai dohodki. Te-hnična struktnra inves-ticij Tehnična sitrukhira investici kaže. ko-Likš&n je v akupniih inve*ticijah dolc/ jrradbemili del. delež opretne fetrojev, na-prav in pod.) in dei-ež dru*eja. ka'r iip spada m&d sradbena dela in opreimo. Družbeni standard Z nazivoni družbemd standard imenuje-mo stiJipujo in ipoffoje, pod ikjateriimi usta-n-ove iu organizacije, iki jik družba usta-iiii v ] ja idi u p ra~v 1 ja, zadovol j u jejio določeme potrebe Ijudi. Sem šitejemo sitanovamjsko ¦kukuirine ushitge, kuilituro, prosvoto iu 6O-ciaJmo zdravstveno vanstvo. Pravimio, da se družijend standard zvišuje, če se izbolj-šujejo siajiovanjske razmere (ua primer, če se poveča površina 6tano>vaii.iskesa pro-stora na preb-ivalica), če so možnosii za šolanje otrok u#odnejše (če je več šoliske-ga prositora, več učil v šolah in podobno), če je socialtno zdravstveno varstvo učin-koviitejše (zato, ker je več zdravstvenih ufitano-v ali ker so bolfe opremljene in podobno). 'V drtuabemih pjlaniih. so vedno določeni izdatlki za materiaLuo osnovo družbenega standarda. Življenjsk-i standard Siopmjo zado stran dohusduanofiitni prometc alii pne^rosto 3'usluge« namcsto nazWa >«e-MaRovno pofilovanjet. Pri nas i* la druffi izraiZ iprimernejši, iker ¦vključuje.iuo v aie-blagovoo poslovauje fcudi take ipostavk«, k.i, tai&o \uslm^e v praveon .pooieniu. Ndblajfovno pos-lovafljc oinsega na steani doliodikov nn izdatkov uasledoij« najvaž-nejše poetavike: pronietne u-sluge (,pomor-sk.i, rečni, železniški, oestni in zrauni ,pro-rnat iji utilnge PTF), tngovsike iai bamčue uilugc, dohodiki in (izdatki iz iuozcmskeKa tuTJsiičnega .prenieta, diiplojuuLskili in.dru-gih za»to(psit<;v, razuih kubturjiih in druisili usiliiifr. Razan toga ob&vga. .pri nas še de-uiiirne ipošiljke izstljencev ujiliovitii dru-žiuaan, dcdiščinc iaseljenoov, rcn'lc, pokoj-ui.iie, invalidnine in pod. Dotok tujih pla-čilajiih sredstcv (viključno tud.i d^ivizaiih diuarjeF) vt vseh teh osuov prištevaino med nebiajjovm« dohodke, otltok tujiili pla-čiiLnuli srede>tev ,pa. uied uei datike. Plačilna bilanca Plačilina bllanca obseiRa trgovdnisiko bi-lan«> kot svojo najvažnejžo postovko, na-daljie mblagovae dohodke in izdatkc ter kantno dujutve 111 prejemanja ua lanie-lj.u Mparacij, in-ozeanfeke pomoči, i-nozciin-skih posojil in kreditov. Plačilna bilanca ima na sitrani dohodkov na.silenie najTaž-nejsc postavke: izvoz blaga, net>lagovmi dotok, dotoik na teineljii re.paracij, pomo-či, posojil in krediUov. PlačiJina bila^ica ima na slrani izdatkov nasledn.ie postav-ke: uvoz bla.ga, neblagovni odtok, odtok na temelju pomoči, posojil in kredi'tov. Vt*e vrediuosti v plaoiilu: bilanci (iu to-rej tudi v trgoviinskii bilanci in neiblaffov-nem poslovanju) navajamo |jo sv4.'0O0 diu. Ta-. ko je pri veejni iavoznih m uvoznih pred-metov. To moramo upoštevati, da ne bi napravilii napaike in zaieli primerjati vrednosti, ki jili navajamo v plačitai bi-lanci, z vrediuostimii v domačem soepodar-sitvu. Te 'vrednositi niso medsebojno pri-merljive. Primanjkljaj trgovinske in plačUne bilance Trgovinske in plaoiilne bilance eo lahko uravnovešeae, lahko izkazuiejo priimanj-fcljaj aLi pa presežek. Bilanca je uravno-vešena tcnlaj, kadar so la>stni doliodki (ijr^z nporabe mozemskih sred*tev) enaiki izdatkom. Ce so ti doliodki maojši od izdatikov, pravimo, da imamo primarii-k.ljaj, ali da je bilanca deficitna a>k pa-sivna. Bilanca izkazuje presežek, je sufi-citna ali ak'divna. kadar lastnd dohodki piesegajo izdatke. Primanjkiljai plačilme bilance v enem letu dejanoiko kaže. koljko je držaTa v tem 1-etu več !porabila, ikakor ie piroiz-vedlla, to je, koliko jc izkoristila inozem-ska sre-dsbva. Razen priinaiiijkljaja plačilae bi4ance uporaibljamx> pri nas tudi nazuv »primaiBJ-kljaj itekoče ipdaoiiline bilance«. To je ,pri-ma.njkljaj plačilne bilaace zmanjaaai za vrednoist opreme, ki \o uvozimo na teme-Iju tii.jih srcdstev (paso.j:iil an kreditov) in ki je namemjena pospešenemu sosipodar-sikciuu razvoju. Ta tcikoči primanjJiljaj je važen pokazatelj, koliiko je tekoča po-trošnja države odvisna od iinozjemskih sredstev. Devizne nezerve Devizne rezerve obscgajo rezerve dr-žave v zla.tu in v drugjh tujiJi plaMndh sredistvih (tuje valute, razne terjaitTe v inozomstvu in ,pod.). Devjzjie Tezerve da-jejo večjo svobodo v z^unanjetrgovLnskeia paslovanjiu in pripomorejo ik večji remta-bilinosti te.ga poslovanja. Omogočajo pro-dajo proizvodav V inozemsitvo i-n 'iiakiu.p inozemskih proizvodov tedaj, ikadar je to za držaTo najiugodneje. Ravea devi.z.nih rezerv mcra bi-ti vefcla-jena z obsegom zamenjave z iJiozcnustToin in z gospodars-kiim potenc.ialom dižave. To pomeni, da je trcfca te rezeTve pore-čevati, če se ipoveoujeta zimau.ja Ipgoviina in gospodareka aktivinoeit v državi. Zato računa perspektivni plan s porasifoin de-Tiiiriiih rezerr. Devizni in zunanjetrgovinski režini Ta naziv oibseg-a vse predipise, po kaie-nih s'p morajo ra vnati gospodarsike indru^e orfraniznoi je im ustanove kakor tadi po sarnezni državljani v svojih K»apodarskih odnošajih z iuozemstvoini. Najvažnejši so predpisi, ki urejajo posle v zvezi z dzvo-zom in uvozom blaga in uslug. Os.noviii Uistrumenti na tem pod.ročju so izvozjii in uvozni kocficie.nti ali, kakor jih ime-•uujejo nekateri, faikiiorji. 2e prej simo omenili, da se inozeoicke cenc izražene v djinairjih na osmovjii uradinih tečajev r&z-1-ikujeio od domačik cen ejiakih proizivo-t!ov. Da ne bi inozcmske cene vnesle uiotnje v raatnerja v d-oonačean Kosipodar-61viq, je potrebino s koeficienti iaravnati razilike v c&nah. Vzcaiitno, da stane dolo-čena 'koiičina nekcga proizvoda r mozem-stvu 1 dolar. v državi pa 750 din. Nabeno podjetje ne bi mogilo izvažati tega pro-izvoda, 6e bi ga stal v državi 750 din, s prodajo v inoziemstvo pa bi dobilo zaBJ le 300 din. Pri utozhi (ega pr-oizvoda bi bilo naaprotno: uvozniik bi ncupraTičeno zashiii.l razliiko 450 din. Koefieient ima p«rav to vlogo, da nadomesti izvozinikom ome.njeno ra.zl.iko 450 din, to razfli'ko pa iz.-terja od uvozdiika. Večinoma imaio enako fun.koiio ne samo koeficienii, temveč tudi driigi iiiustrmnenti devizncga in znnanje-trgovinskega režima. Ti instrumonti pa slu/jjo prav iaiko za izvaianje določene zunanje('rgovins"ke politiike (sipodfoujanje izvaM, omejevanje uvoza, služiio Tarsivu d-rtinaee induslrije pred tiijo koaknirenco Hd.). POSEBNA PRILOGA VII KAKO BEREMO POKAZATELJE V prejšnji številki »Nu.še skupaosti« smo v kratkih patezalr opisali osnovne vrste pokazateljev in nekoliko bolj podrobno pojasnili relativna števila, odstotek in incfeks. V teru članku bomo opisali neka-tere značilnosti medsebojnih razmerij med odstotki in indeksi kot relativaiitti.ineirili. Odstotek in točka Pri branju iudeksnih števil ia pojasnil o njihovem gibanju inno^i zamenjujejo pojem točke (indeksne euote) s pojmom odstotka. Ce se je k&kšen indeks dvignil na priiner od 150 na 153, je vsekakor na-rastel za 3 točke al.i tri indeksne enote, povečal pa sc je !e za 2 oclstotka. En od-stotek od 150 je namreč 1,5 in tako pome-nijo 5 točke v tem primeru 2 odstotka (3 : 1,5 = 2). Naravno je, da indeksne enote, ločke, v sniislu dela celote, v smi-slu odstotka (stotega dela) temeljnega in-deksa spremcue svojo vrednost. Pri in-deksu 300 so 1 odatotek 3 točke, pri in-deksu 200 2 točki, pri indeJcsu 100 pa ustreza 1 odstotek točno 1 tooki. Cion bliže smo torej sto kot temeljnemu in-deksu, tem bolj izginja razllka med toeko iu odstotkom. Če se je indeks dvignil od 100 na 105, pomeni, da se je dvignil za 5 točk ali za 5 odstotkov. Ce pa rečemo za indeks, ki se je dvignil od 110 na 112, da se je povečal za 2 odstotka, se nisuio zelo zmotili, popolnoma točno pa to le ni: poveeal se je za 2 točki ali, če hoče-mo biti natančni, v odstotku za *,82. Ka-kor vidimo, je napaka majhnu. Pri več-jem indeksu pa le postane tottkšna, da razlike med pojmom indeksne točke in odstotka ue smemo več zanemarjati. Iz teh primerov vidimo, da je mogoče relativna števila »rclativno« tneriti in da veljajo za te meritve natančno ista pra-vila kakor za absolutna števila. Medsebojna razmerja med indeksi Relativno lažc računanje medsebojnih razmerij rned indeksnimi števili odpira zelo široke možn-tKStii amalize iu nazomih opisov dinamike. Vsak »tenieljut« indeks je inogoče na primer ta.koj spremeniti v »verižni* in narobe. Z nazivom >temelj-ni< indeks imenujemo serijo ind&ksov na osnovi določene časovne dobe, ki je za serijo vedno označena. Ce iia priiner re-čemo, da je mdcik« industrije (WW = 100): leto Indeks 1933 183 1954 208 1955 242 1956 266 Jedaj je to serija indeksov, ki jo pri-merjamo na temelju 1. 1939 (proizvodnja 1. 1939 pomeni merilo — osnovo). Verižni VIII POSEBNA PRILOGA indeks pa kaže nasprotuo razmerja iz dobe v dbbo v našeni primeru 1. 1954 do 1. 1953, 1. 1955 do 1. 1954 in 1. 1956 do 1. 1955. Ti verižni indeksi so: 1954 : 1953 — 114 1955 : 1954 — 116 1956 : 1955 — 110 # Te verižne indekse smo lahko izraču-nali na osuovi temeljuih (208 : 183 = 114, 242 : 208 = 116,266 : 242 = 110). Medtem ko lahko verižne indekse izra- . čunaiiio z deljenjem temeljnih indeksov, lahko nasprotno z množenjetn verižnih in-de.ksov izračunauio temeljne indekse. Na priiuer: ker jc tcmeljni indeks (1959 = = 100) za J. 1953 znašal 183, se račun gJas;: 183 (temeljni indeks 1953) krat 114 (verižni mdeks 1954) je 208 (temeljni in-dc&ci 1954); 2OS.M6 = 242; i+2.110 — 266. Ali skrajžano za 1. 1956 183.114.116.110 = = 266 (aitiiožeaje iu deljeujt1 s 100 opušča-too, ker gre samo za prestavitev desetin-fike pitke). Eiiako izračunavain-o medsebojna raz-merja med posaineznimi cfobami. Ce bi na primer hoteli vedeti, za koliko se je povečala industrijska proizvodnja od leta 1953 do 1957, bi se račun glasil: 266 : 183 = 146 Indeks 1. 1956 na osnovi 1. 1953 je 146. To pomeui, da se je proizvodnja od leta 1953 do 1956 povečala za 46 odstotkov (te vrste razmerij med indeksom in udstot-koni sino pojasn.ili v prejšnji številki). Razen teh možnosti primerjave (te pa pomenijo >branje< pokazateljev) časov-nih serij pomenijo tudi medsebojua raz-merja raed indeksi raznih eikonoinskih kategorij veliko predlnost izražanja v in-deksnih številih. Ce je na prinier iudeks noniiualae plače 114, Lndeks življeajskah stroškov pa 102, tedaj zaiaša todeks realne plače 112 (114:102=112). Ali drug pri-mer: če je iud&ks proizvodsije 116, iadeks zapos.lenosti pa 107, tedaj je i.udeks de-lovne storilnosti 108 (116:107=108). Te primerjave bomo podrobneje pojasaili v pnihodnjih števitkah. Povprečni porast Poglavje plaiiskili iii statističnih poka-zateljev, kj uiuogim povzroča težave, je taiko imeiiovani >povprečni porastt. Ce računa petletni plan za ueko proizvodnjo na primer indeks 160, tedaj znaša po-vprečni letni indeks 109,9 ali okrogio 110 (povečanje za 10 odstotkov na leto, a ne 12, kaj bi dobili. če bi preprosto delili 60 s 5). To je zato. ker gre za relativno razmerje porasta. vedno v razmerju s predhodnim letom, kar pomeni, da je absolutni porast vsako leto večji: 1. leto 100. 110 = 110 (+ 10)- 2. leto 110. 110 = 121 i+ 11), 3. leto 121. 110 = 135,1 (+ 12,1), 4. leto 133,1 . 110 = 14*,4 (+ 13,5), 5. leto 146,4 . 110 = 161 (=• 14,6). To pomeui, da veljajo e-uaka pravila kakor pri obrestao obrestnih raeunili. Za bralca, ki uiporublja planske io sta-tistične pokazatelje, je dovolj,- če ve, da povprečja izražeDa v odstotkih ali indek-s.ih niso navadni aritmetični procesi, tem-več geometrični, ki &o vednonekaj manjš«. Bralce s srednjo izob.-azbo opozarjamo, da gre za g^ometrično sredino. Skupinski indeks Najvažnejše pocTročje upt>rabe indeks-ne nietode so, kakor smo že poudarili, taJco tinenovani skupiaski (agregatni) in-deksi. Za vrsto pojavor, posebno gosix>-darsJiih, so iianireč indeksi edino uiogoča metoda prikazovanja Ejihovega gibanja (dinamike). Medtem ko je na priiner mo-goče gibanje ceue nekjga predmeta iz-raziti s tem, da preprosto navedemo nje-gove cene y raznih obeobjih, za splošuo giibanje cen celih skupin predrnetov ali ce!o vseh cen na tržišču ni za zdaj. druge metode kakor izražamje z indeksi. S po-sebninu metorfami (ponderacijskimi) re-ducira statistika vse cene ua tržišiu na skupni Lmenovalec tn z indeksom izraža težnjo njihovega splošnega gibanja. Ena-ko velja tudi za indelc^proizvodnje. Med-tem ko je inogoče proi;v. Ta problem spet reiuj«jo s posebno metodo reducirauja teli količin raznib. proizvodov na skupni inenovalec, da bi bilo inogoče izražati gibanje v indeksih. Osnovni dve skupini statistično gospo-darskih indeksov te vrs:e so indeksi cen (razni indeksi cen proiz^ajalcev, uvozoih Ln izvoznih cen, cen nt debelo, cen na dobro, življenjs.kih stroškov) in indeksi količin, ki jih pogosto iirenujemo indekse obsega (proizvodnje, zaJoge, potrošaje, trgovinskega prometa, uvoza, uvoza). Ceprav je spoznavna vrednost teh t-n-deksov oinejena, kljub lerau dajo dovolj jasno orientacijo o giibanjih gospodarstva, njihova medsebojna raiiuerja pa ono-gočajo vsestransko konjmkturuo analizo, kakor to kažejo tudi omenjeni primeri o reaLni plači in delo^ni storilnosti. Zato bomo posamezne skupine indeksov in nji-hove inedsebojne vezi pojasnili v prihod"-njih številkah. (Nadtljevanje sledi)