6. številka. Junij — 1907. Letnik CERKVENI GLASBENIK. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije iS krone. Uredništvo v AlojzijeviSču, upravništvo v MarijaniSfu, Cerkveni orglavec. (Nekaj črtic v praktično porabo.) . (Konec). rasna je cerkvena liturgija. Današnji svet sicer nima zmisla zanjo, ker / se noče poučiti. Vsaka beseda, vsak korak, vsak priklon ima svoj pomen. Kdor vse to ume, komur je poznata notranja vez liturgičnih dejanj, ta strmi nad cerkveno dramo. In merodajno osobje v tej drami, katero je'? Duhovnik in vsi, ki strežejo altarju, tedaj tudi pevci in njih pevovodja, ki so v neposrednem stiku z altarjem. Vse, kar je uvedeno v liturgijo, je upravičeno, pomenljivo, umetnostno, treba le, da se v istem duhu izvaja. Sveta dolžnost ysakega duhovnika je, da temeljito pozna rubrike, da zna vse liturgične speve, ne približno, marveč natančno in da je izvaja, kolikor mogoče umetno. Če pa vprašam: Kateri duhovnik se pripravlja na slovesno službo božjo v tem zmisln, da doma odpre masno knjigo, pomisli, kateri Gloria je peti, kako bo razdelil modulacijo pri molitvah, pri evangeliju, katero prefacijo bo pel in kako, kateri Ite missa est itd.? — Vse to se navadno prepusti slučaju in navaden izgovor je: Jaz nisem pevec, pri nas na deželi ni tako natančno. Tako seveda liturgično petje ne doseže namena, in blagodejni vpliv cerkvene glasbe ne doseže srca vernikov. Zgodi se, da najbolj pretresljivi trenotki se profanirajo z gorostasnim izvajanjem liturgičnih spevov, 11. pr. veliki teden, pogreb. Ni čuda, da današnji svet nima več pravega zanmena za cerkvene obrede, da nima zmisla za cerkveni koral. — „Motu proprio" sv. Očeta govori v tej zadevi jako resnobno. Berimo in storimo! Še več opravila ima s cerkveno glasbo pevovodja. On navadno orgla, on antifonira, preludira, vodi petje, brez njega ni slovesnosti. Kako važno je tedaj, da imamo za ta vzvišen posel može, ki umejo stvar, pa se zanjo tudi resnobno zavzamejo. Oni so poklicani v veliko kulturno delo, vzgajati ljudstvo za sprejem verskih idej; v to jim služi cerkveno besedilo, v zvezi z vzneseno cerkveno glasbo. Orglavec s svojim kovom je interprctator, razla- gavec verskih idej, božjega veličastva, ljubezni Jezusove, lepote Marijine, božjih sodba itd. — Ako pa orglavec ne pozna svoje naloge, ako ni vešč svoji stroki, ako slabo orgla, se nič ne pripravlja, ne uči pevcev, potem njegova glasba v obraz bije lepoti, umetnosti, in doseže ravno nasprotno, namreč stud in gnev, mesto navdušenosti. Nekater orglavec ne odpre nikdar knjige preludij, zanaša se na svojo vednost, a žalibog njegova igra ni drugega, nego razvrščeni akordi, eden v drugega, pa zopet nazaj, dolgočasno, pusto. Če pa vdari kako melodijo, je gotovo trivialna. Ali se nisi učil tematike, kanoničnih oblik P Jeli ti ni znana imitacija, sekvenca, fugeta? Glej, to stori igro zanimivo, umetnostno. Ne boj se opazk ljudstva; ono dobro ve, komu gre gladko, ve pa tudi, da pri marsikaterem orglavcu levica ne ve, kaj dela desnica. Malokdaj igraj pleno, ljubi bolj plemenito igranje. Ne zatapljaj petja s premočnim igranjem, ker tedaj pevski zbor ne more niansirati, zlasti pedal bodi diskreten. Kadar je pa treba izražati slovesnost, potegni krepkih in tudi bleščečih spremenov, seveda le za malo časa, da bo vznos pevskega zbora v resnici jubilus. Za spremljevanje petja so režoči glasovi pripravnejši od votlih, 11. pr. Gamba, Salicional, Yox humana, Dolce; s temi pevci čisteje pojo nego z votlimi flavtami, bordunom itd.; zmerna flavta omiluje rezkost onih, tedaj se sme pritegniti. Ni treba vedno rabiti pedala; pusti ga zlasti pri nežnih stavkih. Ako je pevski zbor siguren, pusti ga peti semtertje samega, ker tako je najbolj izrazit, potem pa zopet pomagaj z orglami in daj povdarek. Razlika mika. Pred vsem skrbi, da vsak spev z orglami lepo vpelješ. Vsaka predigra pripravljaj spev, ki sledi, bodi ž njim istega značaja. Koral uvedi s koralnimi motivi, iz pesmi vzemi eno melodijo in jo obdeluj lepo kontra-punktično, vedno pa igraj pravilno, umetnostno, ker posluša te ljubi 'Bog, poslušajo te ljudje, dostikrat izobraženi ljudje, ki se divijo nad tvojo igro, pa se tudi lahko pohujšujejo. Blagor cerkvi, ki ima takega orglavca! Ona je ne le hiša molitve, marveč tudi hiša umetnosti. Tak orglavec je vtelesena umetnost in njegovo delo je pravo kulturno delo. Ne hiti preveč pri igri, ker tako se izgubi vtisk. Vse, kar je prav. Vglobi se v duha pesmi, čuti jo sam, potem boš gotovo zadel pravi ritmus. Imam priliko v raznih cerkvah poslušati orglanje in petje. Kakšen razloček nekdaj in sedaj! Nekdaj duševno siromaštvo, sviranje a la harmonika, danes umetno preludiranje. Samo vsi po enem kopitu, iz istih knjig, orglarska literatura premalo znana; potem pa vse prehitro, brez duha. Zlasti pa se naše cerkvene pesmi pojo mnogo prehitro, brez duha in tako ostanejo brez vtiska. Ni davno, kar sem poslušal nekje masno pesem „Pred Bogom". A peli so jo tako naglo, da sem komaj spoznal lastno dete. V novomeškem kapiteljnu pa sem čul nekoč Riharjevo pesem o Brezmadežni, ki seveda nima velike glasbene vrednosti, a peli so jo tako pazno, tako razumno, tako častitljivo, da je naredila res globok vtisk. Marsikatera pesem bi lahko ostala na koru, ako bi se izvajala daritvi primerno. Toraj pazi na tempo, ne bodi mehaničen rokodelec! Jako važno je, da z igro pripraviš pevcem glasove. Nehaj toraj v isti legi, v kateri imajo pričeti pevci. Ako ima zbor pričeti na štiri z dominanto (Auftakt), končaj v dominantni legi; grdo je pa, če orglavee nazadnje pusti peti samo dominanto, kakor se to v novejšem času čuje po mnogih cerkvah. Kdo vas je učil tega? Dominanto je najmanj treba pripravljati, njo zadene vsak pevec. Prijetno je, če orgle včasih obmolknejo; uho počije, ker nastali mir dobro vpliva na uho in srce. X. pr. po ofertoriju je še nekaj časa do pre-facije; molči tedaj, ker z igro boš skoraj gotovo izbrisal vtisk ofertorijske skladbe, kakor se z oznanilom po pridigi izbriše ali vsaj zmanjša vtis govora. Na vsak način molči med povzdigovanjem in blagoslovom, tudi po Pater n o s t e r do P a x ni treba malega trenotka izpolnjevati z orglarskimi čenča-rijami. Nekateri duhovniki hočejo to imeti, a je neupravičeno. Orgle niso lajna, ki naj poje v vsaki pavzi, kakor v cirkusu ali pantomini. Pri črni maši igraj le to, kar je neobhodno potrebno. Nekje sem slišal celo Libero spremljati z orglami. No, to je že preveč. Celo prefacija naj se nikar ne spremlja, ker ne gre in gloriam Dei, sed sacerdotis. Ničemurnost na teni kraju pač ni na mestu. K sklepu ponavljam stavek: Za Boga ni nikdar dosti, zategadelj naj obrne orglavee vso skrb in vnemo v to, da bo igra umetna in Bogu prijetna. Laudate Deum in chordis et organo! P. Hug. Sattner. Ob smrtni dvajsetletnici pevovodja in skladatelja Rntona Hribarja. (Piše Fr. Ferjančie). sem 7■ aprila l- l- z žalostnim srcem spremljal k večnemu počitku blagega P. Angelika, mi je stopila v duhu živo pred oči podoba nekega drugega velezaslužnega moža, ki je bil s pokojnikom v 7iajtesneji rodovinski zvezi in katerega se tudi jaz vsikdar s hvaležnim srcem spominjam kot svojega izvrstnega učitelja izza mladinskih let. Ta vrli mož je Anton Hribar, brat pokojnega P. Angelika. Sicer tudi njega že davno ni več med živimi; ostavil je svet — žal — mnogo prezgodaj. 8. maja je minulo ravno 20 let, odkar je za vselej zatisnil oči doli v solnčni Gorici kot vodja in učitelj na tamošnji c. kr. radnici. Njegovo ime je pač malokomu znano; ne spominjam se, da bi se bilo to ime sploh kdaj imenovalo v „Cerkvenem Glasbeniku". In vendar ima mož za glasbo v obče in sosebno še za cerkveno glasbo velike zasluge. Zato se mi zdi prav in pravično, da se ga ob dvajsetletnici njegove smrti spominja tudi „Cerkveni Glasbenik", ter tako otme njegovo ime pozabljivosti. Meni pa je dana s tem prijetna naloga, da postavim s temi vrsticami svojemu nepozabnemu učitelju skromen spomenik. Za nekatere dobro došle mi podatke v tem spisu se iskreno zahvaljujem gosp. Ivanu Strukeljnu, župniku v Hribarjevem rojstnem kraju, gosp. glasbenemu ravnatelju Franu Gerbiču, sošolcu Hribarjevemu in gosp. Teodorju Hribarju, sinu pokojnikovemu. Anton Hribar je zagledal luč sveta 4. junija l. 1 8jq. v Zgornjem Tuhinju blizu Kamnika. Njegov oče Peter Hribar je bil ccrkvenik in je imel pet sinov, kateri so bili vsi glasbeno nadarjeni. Da, lahko rečemo: rodbina Hribarjev je rodbina organistov. Najstarejši sin Joahim je bil organist v Špitaliču, na Cešnjicah in v Krašnji, kjer je pred osmimi leti umrl. Orglaii se je naučil pri organist u v Novi Štifti na Štajerskem. Drugi sin S imen, ki je zaradi bolezni moral pustiti šolo, je vzgojil svojega sina Frančiška v organist a; kot tak opravlja Frančišek svojo službo v Zgornjem Tuhinju uže od l. 1884. Tudi ta ima nadarjenega enajstletnega sinka, katerega namerava dati v ljubljansko orglarsko šolo, ako bo le dobil zadostno podporo. Bog mu obudi kaj radodarnih src, ki bi ga hotela pri tem res podpirati! Tretji sin Jernej se je šolal v Kamniku in v Idriji. Ko so pred 50 leti sezidali šolo v Zgornjem Tuhinju, je bil on prvi učitelj in organist ravno tam. Zal, da je — jetičen — umrl že par let pozneje. 0 četrtem sinu, Antonu, govori ravno ta spis; iz teh vrstic ne bo težko spoznati, kako nadarjen glasbenik je bil zlasti Anton. 1 11 peti sin Jožef je naš slavnoznani P. Angelik, čigar ime bo slovelo, dokler bo živel slovenski rod. Torej v resnici rodbina organistov! Anton je obiskoval ljudsko šolo v Kamniku, kjer je zvršil tri razrede; na to pa je šel v Ljubljano na gimnazijo. Kot drugošolec je bil sprejet v Alojzijevišče, kjer je kot odličnjak zvršil spodnjo gimnazijo. Že takrat na gimnaziji je imel posebno veselje do cerkvenega petja in orglanja. Čutil je v sebi poklic m izvenredno veselje do cerkvene glasbe, kateri se je želel posvetiti vse svoje žive dni. Ravno ta želja ga je nagnila, da je sklenil slovo dati gimnazijskim študijam ter prestopiti v preparandijo, kjer bi imel več prilike, bdviti se z orglami in cerkvenim petjem. V glasbi izobraziti se, je bilo tedaj mogoče skoro izključno le na preparandiji. V dveh letih je tudi preparandijo dovršil z izvrstnim uspehom. Pohvalno je treba tu omenjati, da ga je v dobi njegovih študij velikodušno podpiral njegov domači župnik Bononi. Na preparandiji se je prav posebno posvetil glasbi; vsak prosti čas je porabil v to, da bi se 'v njej temeljiteje izuril. Brez not ga je bilo težko kdaj najti. G. Gerbič mi je iz one šolske dobe pripovedoval, da se mu zdi, kakor bi še danes videl Hribarjevo precej zategnjeno postavo, s podolgastim suhim obrazom, kako v zelenkasti suknji in vedno s kakimi notami pod pazduho naglo hiti po ljubljanskih ulicah. Bil pa je Hribar že takrat na preparandiji izvrsten organist in je pri službi božji pogostoma nadomestoval starega organista in skladatelja Kašparja Maška. Kljub vsej n jegovi spretnosti pa se je v tisti dobi njemu in njegovemu tovarišu g. Gerbiču pripetilo enkrat, nekaj zelo neljubega, kar hočem tu navesti v razvedrilo cenjenim bravcem. Nekoč je Hribar pri popoldanski službi božji v križevmški cerkvi v Ljubljani spremljal na orglah g. Gerbiča, izvrstnega tenorista, ki je pel neki Alaškov „ Tanlurn ergou. Smola je bila, da je g. tenorist med pe-vtrnjem v naglici preskočil eno vrsto. Flribar je bil seveda v zadregi, kaj sedaj storiti. Ko je opazil napako, je tudi on v spremljevanju naglo preskočil eno vrsto. Med tem pa je tudi g. tenorist zapazil, da je prej za eno vrsto pregloboko pogledal; hotel je sedaj to popraviti ter povrniti se na prejšnjo vrsto. Tako sta se drug drugega lovila, da sta se nazadnje pošteno zmešala. Nekako poparjena hotela sta se po končani službi božji na tihem in skrivaj izmuzniti iz cerkve. Toda smola ju je spremljala še nadalje, kajti kljub najboljši volji nista se mogla izogniti nekemu dobro znanemu patru frančiškanu, iz čigar ust sta morala slišali ne baš laskavo kritiko o onem „ Tantum ergou. No, pa kaj takega se jima je pripetilo samo enkrat in to je bila za njiju dobra šola, da sta v prihodnje toliko bolj pazila. Že kot študent torej je živel Hribar ves v notah in že takrat je pričel delovati tudi kot skladatelj. V oni študentovski dobi je zložil celo že eno latinsko mašo. Toda njegovo pravo delovanje se je pričelo šele tedaj, ko je zapustil preparandijo ter nastopil učiteljsko službo. (Dalje pride.) Dopisi. Maribor, meseca junija 1907. (Ljudsko petje v cerkvi.) Prijatelji cerkvenega ljudskega petja, potujoči po Italiji, so že večkrat obžalovali, da se v tej deželi, ki se odlikuje po lepih umetnostih zlasti na polju cerkvenega petja (Luigi Palestrina), le redkokdaj sliši prelepo ljudsko petje, katero so tamkaj tako vestno gojili sv. Filip Neri in za njim svet' ljudski misijoni. Sedaj pa gre v Italiji že zopet na bolje. Pred dvema letoma se je ustanovila v Rimu družba z imenom „Soeieta italiana per la musica popolare", ki ima namen, pospeševati v Italiji pravilno cerkveno ljudsko petje. Družba je že izdala do sedaj dve seriji preprostih a vendar lepih, od prvih mojstrov sedanje dobe komponiranih napevov, katere porablja ljudstvo z velikim veseljem v cerkvi. Nedavno so sprejeli sv. oče Pij X predsednika in tajnika te družbe v posebni avdijenciji ter so ob tej priliki družbeno delovanje-ne le pohvalili, ampak je tudi še posebej blagoslovili, omenjajoč med drugim, da njihov znani ...Motu proprio" z dne 22. novembra 1903 predpisuje latinski jezik le za slovesne liturgične funkcije, da pa želijo iz srca, da bi kakor podrugod, tako tudi že po vsej Italiji zopet ljudstvo v svojem krasnem domačem jeziku prepevalo hvalo trojedinemu liogu. Sv. oče torej ne zabranjujejo ljudskega petja v cerkvi, ampak še ga močno pospešujejo; v mislih pa imajo pri tem pravilno cerkveno ljudsko petje, kjer in kadar ga dovoljujejo cerkvena določila. Kako pa je v naši škofiji s cerkvenim ljudskim petjem 'i Ne da se tajiti, da naše ljudstvo rado in lepo poje ne le doma pri delu ali v veseli družbi, ampak tudi v cerkvi, saj mu je Hog dal nežen glas in dober posluh. Pa vendar se mora zopet reči, da se je cerkveno ljudsko petje in sicer kakor ga predpisujejo in dopuščajo razna določila sv. katoliške cerkve, tudi pri nas v zadnjem času nekoliko zanemarilo. Ni čuda torej, da je škofijska sinoda, ki je izdala že pravila za cerkveno petje in glasbo, tudi za ljudsko petje v cerkvi skrbela v svojih konstitueijah z namenom, da bi se tudi ono zopet začelo gojiti po razsežni škofiji. In sicer se je zgodilo to na .škofijskem zboru leta 1903. V knjigi: Ecclesiae Lavantinae Synodus dioecesana amio 1903. coadunata. Marburgi, 1904 beremo na straneh 590—600 pod 78. poglavjem „De cantu ecclesiastico in lingua populari" podučljivo konstitucijo, ki naj bi se povsod rada prebirala in vestno izpolnjevala, to pa v prid pravilnemu in dobremu ljudskemu cerkvenemu petju. Prevažna konstitucija pred vsem nam pove, kaj je cerkveno ljudsko petje in kakšne morajo biti besede in napevi, da so primerni za petje v cerkvi. Potem nam podaje zgodovino ljudskega petja ter navaja cerkvena opravila, pri katerih se dopušča ljudsko petje. Razjasni nam dalje vzroke, ki so pospeševali propadanje cerkvenega ljudskega petja In slednjič našteva najboljša in najprimernejša sredstva za njegovo zopetno povzdigo. Obrača se pri tem do duhovnih pastirjev z naročilom, da potrjujejo ljudstvo v veri in krščanskem življenju z besedo in zgledom, ker le pobožno ljudstvo more pobožno tudi peti. Ozira se nadalje na to, da so. duhovniki sami vešči ljudskemu petju, za kar naj se poskrbi že v dijaškem in potem še tudi v duhovskem semenišču. Nadalje bodi skrb gospodom katehetom, da vadijo sami ali po gosp. učitelju učence v šoli v cerkvenem ljudskem petju; odrastli pa se naj po šolskih otrocih učijo peti v cerkvi. Ustanovi naj se, če le mogoče, v vsaki župniji šola za ljudsko petje, katero bi vodili pod nadzorstvom dušnih pastirjev organisti. Cecilijino društvo naj priredi, ako pripuščajo okoliščine, vsako leto v Mariboru dva- ali tridnevni tečaj za organiste, kjer bi se razpravljalo tudi o pravilnem cerkvenem ljudskem petju. Kazalo bi tudi, da se ustanovi v Mariboru cerkvena orglarska šola. In slednjič naj se še sestavi za lavau-tinsko škofijo posebna ljudska cerkvena pesmarica, ki naj bi obsegala štiri dele. Prvi del bi imel n. pr. napeve „Asperges me", „Vidi aijuam", responzorije pri sv. maši, eu koralni latinski mašili uapev in dve mašili pesmi v domačem jeziku. Drugi del bi obsegal ljudske pesmi za različne čase cerkvenega leta 11. pr. za advent in Božič, za postni in velikonočni čas, za Binkošti in Telovo, za blagoslove z Najsvetejšim in za praznik Srca Jezusovega; za praznike Matere božje, angelov in svetnikov ter „Te Deum laudamus". Tretji del bi prinašal nabožne pesmi za drugo očitne in zasebne cerkvene pobožnosti 11. pr. za litanije, za poroke in pogrebe; potem za papeževe in cesarske slovesnosti. Četrti del bi pa obsegal raznovrstne molitve, tako, da bi pesmarica bila ob enem tudi lep molitvenik. K tej pesmarici bi gotovo veliko pripomogla Fr. S. Spindlerjeva Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma. V Ljubljani, 1904. O, da bi vsi faktorji, duhovniki in laiki, zbrali svoje moči ter povzdignili cerkveno ljudsko petje na ono stopinjo popolnosti, katera mu po pravici gre, potem bi res bilo vsako cerkveno opravilo služba božja, v kateri bi se častil Bog in bi se izpodlmjalo ljudstvo k ljubezni do Boga in do bližnjega, po njej pa h krščansko-verskemu in nravneinu življenju. A sedež nebeščanov tam Prepeva vedno hvalnice, I11 Bogu Troedinemu Doni na veke pesmi glas; Njim s petjem se pridružimo Z željo po svetem Sionu. J. M. Ljubljana. — Sestanek slov. organistov dne 29. aprila seje navzlic slabemu vremenu dobro obnesel, kajti navzočih je bilo nad sto organistov. Ker je bil g. Bervar, predsednik Podpornega društva organistov zadržan, je otvoril sestanek podpredsednik g. Rus ter pozdravil uavzočne g. kolege in predstavil gospoda škerbinca, knjigovodjo itd. v Ljubljani, kateri zelo deluje za vse stanove, med njimi tudi za organiste, glede na pokojnino. Omenjeni gospod je jedrnato razložil, kako ravnati, da pridemo do zaželjenega cilja. Odgovarjal je tudi na vprašanja, ki so jih stavili nekateri organisti. Gosp. organisti so 11111 hvaležni za trud. Veselje je zavladalo, ko je vstopil med organiste ninogozaslužni učitelj in ravnatelj gospod F o er s ter, nakar je tudi 011 v lepih besedah razložil in svetoval, da naj se organisti s če. gg. župniki dogovore, kako naj bi nakazali najmanj 000 kron organiste. I11 kar je najbolj važno, spišite prošnjo na prevzvišenega knezoškota s podpisi organistov današnjega sestanka, ki naj jo deputacija sama izroči prevzvišenemu knezoškofu. Spominja se č. p. An-gelika, njegovih zaslug, na kar vstanejo v znak žalosti vsi s svojih sedežev, in konča z besedami „Requiescat in pace". V imenu organistov se zahvaljuje gospodu ravnatelju Rus, povdarjajoč, da smo organisti ponosni, ko imamo med seboj gospoda, ki tudi z nami misli in deluje na to, da pridemo do izboljšanja položaja svojega stanu. (Pritrjevanje: Bog ga živi!) Gospod ravnatelj priporoča: „Bodite zvesti in delujte vztrajno v svojem stanu, izobražujte ljudi, zlasti v krajih kjer še ne vedo ceniti glasbene umetnosti." Na to se poslovi. Gromoviti živio-klici so zadoneli po dvorani, ko je odhajal skrbni in zaslužni glasbeni učitelj! Na to govori I. Rus. Podporno društvo je veliko storilo za prospeh organistov, a vendar kranjski organisti nekoliko bolj od daleč gledamo to društvo, in to zato, ker je Celje preveč odstranjeno in nima ravno velikega pomena za slovenskega organista; saj imamo vendar Ljubljano, ki je središče cele Slovenije, kjer se je storil prvi korak glede prenovijo 'ja glasbene literature in tukaj smo dobili, kar smo danes. Jaz sem te misli, da iji so združili ne le s štajerskimi, marveč z vsemi slovenskimi organisti in ustanovili društvo z imenom „Zveza slovenskih organistov in glasbenikov s sedežem v Ljubljani". Ali bi ne bilo to društvo, katero bi lahko ustrezalo vsem zahtevam? (Pritrjevanje.) Glavni odbor naj bi bil v ljubljanski škofiji, po drugih škofijah naj bi bili pa tudi odbori kot nekaka podružnica glavnega odbora v vsaki škofiji. Tako bi bili vsi v eni zvezi. To bi bila gotovo dobra organizacija ! Ali bi ne mogli, ko bi nas bilo na stotine združenih, tudi vzdržati svojega lista? To bi bila lepa celota. In še nekaj se pogreša. Kako lahko bi mi dostikrat napravili koncerte, na kojih bi se dalo kaj umetnega izvajati brez velikega truda. Delajmo! Vsi stanovi so že pred nami v lepi zvezi, tudi mi delnjmo skupno in delajmo na to, da bode naš stan gmotno osiguran in tudi res stan prave glasbene umetnosti. (Odobravanje!) Nato se prošnja na Prevzvišenega spiše in podpiše. V depntacijo se izvolijo: Rus, Cvenk, Bole. Da pa bode res prava organizacija med slov. organisti, se izvoli osnovalni odbor, kateri bode imel skrb, da bode vse potrebno ukrenil, in v ta namen sklical izvanredni občni zbor vseh slovenskih organistov. Izvoljeni so bili: predsednik I. Rus; podpredsednik D. Cvenk; Vurnik, Bole, Lukman, Ziherl, Savinšek, Papler, Hafner, Grden, odborniki; kot zaupniki pa Slavoj Grm, organist v Kastanovi v Istri, Leopold Bernord s Koroškega in I. Klančnik iz Štajerskega. Na sestanek je prišlo več brzojavk od organistov kolegov. Med lepimi in krasnimi pesmicami, kakor tudi navdušenimi govori je podpredsednik zaključil sestanek v nadi, da je danes zopet en korak naprej storjen v izboljšanje položaja slovenskih organistov. (»Slovenec" z dne 8. majnika 1907.) Razne reči. — Poročali smo že, da je Sv. Oče papež Pij X. podelil apostolski blagoslov Ceciliji-nemu društvu v Ljubljani. Kasneje pa nam je izročil č. g. dr. Evgen Lampe, odbornik našega društva, pismeno diplomo te izredne milosti Sv. Očeta. Dotično pisanje se glasi: Beatissime Pater! S. Theol. Dr. Eugcnius Lampe una cum sodalibns Societatis S. Caeciliae ad promo-vendum cantnm ecclesiasticum ad Pedes Sanctitatis Tuae provolutus sibi, praesidi Rev. Domino Dri Andreae Karlin, vicem gerenti D. Antonio Eoerster, sociis eorumque familiis Benedictionem Apostolicam invocat et Indulgentiam plenariam in articulo mortis. Pod to prošnjo je odlok: Ssmus. Benedictionem Aplcam. peramanter impertivit. Dat. ex Aed. Vat. die 7. Martii an. 1907. Bisleti, Praepositus Domui Pontiticiae. Pismo ima na čelu krasno sliko papeževo. Zato smo dali napraviti lep okvir in smo obesili podobo v prostorih orglarSke šole. Tam naj spominja naše mladeniče, kako naj skrbno goje ljubezen do sv. stolice in kako naj si vsekdar prizadevajo za marljivo gojitev resnobne cerkvene glasbe. — Cecilijino društvo je poslalo na C. kr. deželno vlado v Ljubljani nastopno prošnjo: Podpisano društvo prosi slavno vlado vslcd poziva v časniku „\Viener Zeitung" od dne 13. marca t. 1., da se v izvršilnem odloku k zakonu od dne 10. decembra 1906 o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov izrecno imenujejo tudi »organisti, kapelniki in glasbeni učitelji". Slavna dunajska vlada je sicer na interpelacijo poslanca doktorja Stojami obljubila, da velja zakon odločno tudi za imenovano kategorijo glasbenikov, a kljub temu prosi podpisano društvo v tem oziru za izrecno precizno formuliranje v izvršilni naredbi dotičnega zakona. — Zadnje pismo na f p. Angelika Hribarja je došio iz Amerike.. Prav radi je natisnemo, ker zanima gotovo tudi naše organiste. Glasi se: Gotovo Vam je znan kak organist, katerega bi veselilo delovati med svojci v ptujini, v Ameriki. Imamo tukaj slovensko faro, radi Iii tudi lepo slovensko petje imeli, pa nimamo slovenskega organista, ali bolje, organista smo imeli, toda ni !)il zmožen, toraj smo ga odslovili. Prav hvaležen Vam bodem, ako mi kakega dobrega organista dobite. S prisrčnim pozdravom Vaš Rev. JI. Bilban, Evelceh. St. Louis Co. »lin. U. S. A. P. S. Plačali bodemo organistu po 50 dolarjev na mesec. Prosimo hitrega odgovora. — Verdi-je v Requiem. V razvoju koncertne glasbe je „ Glasbena Matica" dosegla tako visoko stopinjo, da poleg mozaičnih glasbenih produkcij s krajšimi točkami izvaja vsako leto tudi večje delo oratorične vsebine. Letos Verdijev Requiem dne 7. in 8. maja. Trojno je stališče, na katero se postavi skladatelj: je liturgično, nabožno in svetno. Verdi je otrok sveta in kakor je pojmi! Requiem, tako gaje zložil. Pričakovali smo oratorično naziranje, a čuli teatralično. V tem Reqniemu se nahaja vse, kar je podal Verdi v svoji operni glasbi; on se poslužuje vseh sredstev, ki prinašajo sigurno bleščeč efekt: lepe arije, ki jih more izumiti le Verdijev melodijski genij, dueti, terceti, kvarteti, široki zbori z vmesnimi soli, vse, vse se nahaja v Re K, za člane „Glasbene Matice" 4 1\. Današnjemu listu je pridejana 6. štev. prilog.