PRI PREJEMNIKIH ZLATE PLAKETE STANKA BLOUDKA
Reka, ki širi porečje
LjnMjanica se je leno pomikala miino Livade. Motilo jo je le nekaj vrhunskih tekmovalcev Kajak-kanu kluba LjuMjana, ki se kljub hladu, pa tudi mrazu, poganjajo po njeni gladini, da nabirajo prepotrebne kilometre pred svetovnim prvenstvom v Meranu. Preležni del članov Uuba bo pričel meriti njeno površino marca ali aprila.
Povod za tokratni zapis o Kajak kanu klubu Ljubljana, Livada 31 je Zlata Bloudkova plaketa.
V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je bil klub ustanovljen 1929. teta. Člani kluba so na republiških in državnih prvenstvih po 1947. letu osvojili nad 70odstot-kov naslovov dižavnih prvakov v vseh kategorijah in disciplinah. Tudi v mednarodni areni so njegovi člani in članice dosegli vrsto odličnih uspehov, saj sta Alenka Bemot in Borut Justin svetovna prvaka, poleg zlatih odličij pa hranijo člani kluba tudi tri srebrne in eno bronasto medaljo s svetovnih prvenstev ter srebro in bron s tekmovanj za evropski pokal. Dosegli so tudi šest uvrstitev med prvo deseterico na svetovnih prvenstvih in oiimpijskih igrah.
Vabilo mladim
V Kajak kanu klubu Ljubljana gojijo spust in slalom. Članstvo imajo razdeljeno na množičnejšo rekreativni del ter na vrhunske tekmovalce.
»Rekreativce, ki so stari od 20 do 30 let in je med njimi žal le desetirio deklet, smo razdelili v osem skupin,« je navedel prve podatke predsednik kluba inž. Dušan Tuma. »Ti pozimi tečejo na smučeh oziroma smučajo, od aprila do septembra pa se radi spuščajo po Ljubljanici, Savi, Soči, Savi Bohinjki in Dolinki, Krki, pa tudi po rekah v drugih republikah. Vsi imajo kajak-kanu šolo. V rekieacijski del našega kluba vabimo mladince in mla-dinke. Prijetneje in koristneje je preživeti prosti čas na vodi, kot v »oštariji«.«
Med tekmovalct oziroma pri vrhunskem športu so v ldubu lani in letos naredili nekaj pomembnih novosti. Po osnovnih šolah (Trnovo, Oskar Kovačič, Brinje, Štepanj-sko naselje) so predstavili šolarjem mikavnosti tega špor-ta. Uspeh ni izostal. Oblikovali so dve skupini pionirjev in tako dobili prvo selekcijo, dve skupini mladincev pa so uvrstili v 2. in 3. selekcijo. Pri tem jim je močno pomaga-la občinska telesno kultuma skupnost, saj je zagotovila za delo teh selekcij okrog milijon dinarjev. V 4. selekciji so najboljši tekmovalci v spustu: Srečo Masle, Andrej Jelenc, Slavko Pintar, Franc Kukec in Jani Plestenjak ter v slalomu Brane Kraljič, Meta Denša in Damjan Kaste-lic. Ti se pod vodstvom trenerjev Aleša Vesta in Jošta Svetka pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo junija v Meranu.
Ini. Dušan Tuma: »Ket nam zmanjkuje vaditeljskega in sodni-škega kadra, bomo le-tos pripraviU tečaja tu-di za te prepotrebne sodelavce kluba.«
Igor Slapnik: »Vse bolj se povezujemo s krajevoo skupnostjo Galjerica. Med dmgim smo prevzeti vodenje dela rekreacije v novi telovadnid pri osnovm šoU Krim.«
Omenili smo denarni prispevek občinske telesno kul-turne skupnosti. Ta bo jamčil stalnost generacij in po-novne možnosti za seganje po najvišjih naslovih v evrop-skem in svetovnem boju v spustu in slalomu.
Premagali Ljubljanico
Slalomisti preživijo večino časa v Tacnu, ostalim pa je izhodišče za spuste po rekah najpogosteje Ljubljanica. Ker je ta dosedaj redno odnašala lesen pomol, so lani s prostovoljnim delom utrdili okrog 50 metrov obale. V
dno so zabili 200 pilotov ter nasuli 30 kubičnih metrov skal.
»Klub ima tudi bokse za čolne in upravno-rekreacijsko zgradbo,« je povzel besedo Igor Slapnik. »V stavbi smo uredili centralno kurjavo, načrtujemo pa tudi povečanje trim kabineta, saj je v sedanjem zelo težko trenirati. Na Livadi in v Tacnu so šibka točka tudi garderobe. Tudi to pomanjkljivost bomo odpravili. Ker smo že pri material-nih dobrinah, ne moremo pozabiti dveh kombijev. Prav zdaj zbiramo prospekte za novi vozili, saj sta sedanji že močno iztrošeni.«
1000 kilometrov mesečno
Omenili smo že, da rekreativci spustijo svoje čolne na reke aprila. Kakšen teden kasneje se prične tudi kajak-kanu šola, v kateri si zainteresirani mladinec ali mladinka pridobijo osnovne veščine iz tega športa.
Vrhunski tekmovalci iz 4. selekcije, pa tudi nižjih selekcij, pa ne poznajo počitka. Kandiati za svetovno prvenstvo morajo vsak mesec prevoziti okrog tisoč kilo-metrov, da se bodo lahko pomerili v spustu oziroma opravili enak napor pri treningih slaloma.
Ker je Ljubljanica mrzla, se v zimskih dneh večkrat napotijo tudi v Poreč, Vrsar ali Limski kanal.
Sedanje priprave pa bodo omogočale tudi sodelovanje na množiaiem spustu po Ljubljanid od »Podpeči do Ljubljane« v marcu, med Tacnom in Ježico za »Memo-rial Dareta Bernota« konec istega meseca, in po Savi jeseni pa za slaloma pod Tromostovjem in za »Memorial Branka Drovenika-Funa« v Bohinju in seveda za tradi-cionalni slalom na mednarodnem tekmovanju v Tacnu za evropski pokal. Te spuste in tekmovanja pripravlja klub. STANE JESENOVEC
Tekmovald r spusto pred svetovnim prvenstvom v Meranu nabirajo kUometre. Tudi Srečo Masle in Andrej Jellne mnogokrat prepeljeta mimo na novo utrjenega brega Ljubljanice, pri klubu in se spominjata prostovoljnih delovnih ur, ki sta jih opravtta s kolegi.
S trenhiga v Tacnu pa se je tisto popoldne vmila skupina mladineev pod vodstvom trenerja Jošta Sretka. Med drugim so si ogledali magnetoskopski posnetek treninga in proučili dobre in slabe poteze, Jd so jih naredili na treningu.