Le v zdravem telesu biva zdrava duša. (Dalje.) Današnja doba ae po pravici lahko imenuje socijalna doba. Delavski atanori so se jeli gibati, združevati in jediniti se 8 tem namenom, da si prisvojijo večjo plačo, boljše dohodke in prihodnost. Zavedajo ae svoje moči. K temu je tisk ali časnikarstvo in izobraženoat delavskega stanu. Izobraženoat ao dobivali ti ljudje v šoli. Šola je torej jela neposredno vplivati na nižjo maso ljudatva, na proletarijat. Svet ee zgraža nad krutoatjo kapitalistov, kako znajo izkoriščati ubogi in trpeči delavaki atan v svoj prid. V fulminantnih spiaih so pojasnovali in pojasnujejo še delavski listi težnje tega trpečega stanu. Kjer se niso vdali kapitalisti moSnjam, so se morali vdati aili. Z raznimi štrajki ao primorali svoje gospodarje, da ao jim zvišali plače. Dosegli 80 ponekod, zlasti na Nemškem, Angleškem in v Ameriki, jako lepe uspehe. Pridni delavci dobijo na Nemškem po rudokopih od 120 K do 200 K našega denarja na mesec, v Ameriki pa celo od 200 do 400 K. Razmere so nam dobro znane, saj je skoraj polovica naših ljudi po 8vetu. Ti pišejo in pošiljajo denar svojeem vedno domov. Naši učenci so torej po svetu in ti zaslužijo z golirai rokami, z delom po 200 do 400 K na mesec. Res je, da delo po rudokopih ni prijetno, trudapolno je in celo nevarno. Privoščimo jim iz srca ta zaslužek, da bi ga le znali obraeati v prid. Kaj pa mi, njihovi učitelji in odgojitelji z naslovom gospoda, ali se moremo meriti s svojimi učenci-rudokopi v daljnem svetu? Mi srao berači s svojo plačo, oni pa gospodje! Narobe svet! -Glej ga no z delavci naa primerja!" poreče kdo. Ali nismo mi delavci s težkim delora? Ali ni naše delo nevarno za zdravje, kakor smo dokazali? Mi smo pravcati izobraženi proletarij at. V rokah iinamo izpričevalo zrelostne in učne usposobjenosti v žepu pa nič. Imenujejo nas gospode — z zadrgujenim pasom črez ledja — lačenbergarji smo! Zgraža se svet nad krutimi kapitalisti, ker ti delavce izkoriščajo v svoj prid. Mi svojega izkoriščevalca pa šene smemo imenoyati, drugače nas vtaknejo v luknjo. Ko to prernišljujemo, nas tare sveta jeza, obup in grozna žalost! Učili srno se in delali težke izkušnje z namenom, da bi živeli, a mesto življenja jadramo v smrt radi pomanjkanja, uboštva in trpljenja. Takšni občutki so grozni in dušomorni! Nas vladajo docela brezčatni ljudje, tirani! Vsemogočni in modri naš Stvarnik je ustvaril na veaoljnem svetu in na nebu vse reči in stvari v najlepšera redu. Iz te knjige prirode zajemamo nčitelji in odgojevalci največ znanja, ki ga uspešno uporabljamo pri odgoji in pouku učencev, da jih vodimo pripravljene za borbo obstanka v življenje in po končani tej dobi zopet k svojemu Stvarniku nazaj v naročje. Red v stvarstvn je podlaga redu v človeški družbi. Ako bi človeški rod hotel živeti po od Stvarnika v srce vcepljenih božjih ukazih, bi bil na svetu že pravcati raj, ker je pa ta zaradr* greha spačen v prirodi, moramo imeti za države, dežele in občine zakone, povelja in razne predpise, da se mora ta vdati kruti sili, ker se noče pokoriti v srce vpisanira prirodnim zakonom. Razni ukazi .imajo namen, vzdrževati red v človeški družbi. Postave imajo le takrat pravi pomen, če so pravične in koriatne, v nasprotnem slučaju .kodujejo več kot koristijo. Zakonom se mora vsakdo pokoriti, drugače 8e ruai državni, deželni, občinaki in družabni red. Kdor teh ne izpolnuje, zapade atrogi kazni. Tudi u.itelji imamo državne in deželne zakone, v katerih ao zapisane naše pravice in dolžnosti. Ako pregledujemo te šolske zakone, nas obide žalost. Dolžnoatinašesoapretirano natančnostjo zaznamorane, a pravice so ekrpane z veliko površnostjo. Dolžnoeti moramo izpolnovati z veliko natančnostjo, pridnoatjo in pokorščino, ker nas sili k temu svetost prisege, zakon in velika važnost našega poklica. Kaksne so pa pravice za naše trudapolno delo? Samo pesek v oči, dragi moj! Lepo je čitati sicer: učitelj imej toliko dohodkov, da bo mogel z družino vred živeti atanu primerno. Bolj zvijačno in ironično se ni mogel izraziti postavodajalec kakor se je. -Učitelj imej toliko dobodkov", pravi zakon. Koliko pa je to -toliko"? Ta izraz imenujemo mi slovnično nedoločen atevnik, in med njimi je uvrsčen tudi nnič". In resnično, ta ,,toliko" pomeni tudi obenem nnič", ker postavodajalec ae ni nič uatančnega izrazil, z namenom je zamolčal minimalni znesek naših krvavo zasluženih dohodkov. Kaj pa pomeni po stanu primerno živeti ? S kakšnim stanom pa? Mar nas je priraerjal z vojaškim, duhovskim, uradniškim ali s kakim dru^im? Kaj še! Z nobenim nas ne primerja, z namenom je to zamolčal, ker to pomeni labko tudi z beraškim stauom in faktiČno imamo tudi beraške dohodke. — Drž. uradniki so uvrščeni po takoimenovanib plačilnih škalab, po katerih se pomikajo po zaslugah, učenosti in starosti. Vseh škal je 11, v zadnji vrsti imajo ti najmanjše plače, pa so vendar tako velike, da se avojib plae z njimi niti primerjati ne moremo. V kakšno iškalo smo uvrščeni pa rni? V nobe.no, dragi moj! Kaj smo torej mi? Učitelji amo, trpini smo in druzega nič. Primerjamo se lahko z netopirjem, ki mu ljudstvo pravi pol ptič —¦ pol miš. Uradniki nismo, ker ti so gospodje z mastno plačo, duhovniki, častniki, trgovci i. t. d. tudi ne, nadeli so nam naslov -gospoda", pa samo titel so nam dali, ker gospod se po pravici le oni lahko imenuje, ki ima kaj pod palcem. Oblečeni smo radi gospodom primerno, ker nas je drugače sram tega imena, a v žepu in želodcu amo beračem v sorodu, ker z gospodi se ne moremo pajdašiti, v njihovi druščini se mora vsak človek izkazati tudi v dejanju gospoda, zato ostajamo najrajai doma za pečjo in premišlju jemo z bridkimi občutki in solzami v očeh avoje žalostno atanje, svoje prezirano in zavrženo življenje. 0 naših šolskih zakonib bi lahko piaali jako veliko, celo knjigo samih nedostatkov in krivic, ali zadostuje za sedaj saruo to, ker smo se nameuili govoriti in pojasniti naše najbolj kričeee razmere, ki nam sekajo globoke rane v naše bolno arce. Postavodajalec je uredil vnebovpijoče razmere pri našem delavstvu. Napravili so okrajne bolniške blagajnice, delavec in delodajalec morata prispevati mesečno vsotico v to blagajnico, za kar dobi delavec-trpin o času bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in vrhutega še majhno denarno podporo na dan, da mu je mogoče živeti. V edinosti je moč; velika množina delavstva prispeva z majhnimi zneski toliko denarja v blagajnico, da se lahko prikrivajo vsi stroški. Iz apočetka se je upiralo tej novotariji naše delavstvo, ker je bilo nezaupno do te nove uredbe; ko pa je uvidelo kako blagodejno to vpliva o času bolezni in smrti, ni ga več delavca, ki bi bil nasproten bolniškim blagajnicam. Kaj pa za nas učitelje —ali se kdo zmeni za našo bolezen? Nihče se ne zmeni za nas!Kadar zbolimo mi, naše soproge ali otroci moramo plačati sami s svojimi bornimi dobodki zdravnika, zdravila in vse druge stroške. Le edino v alučaju naše smrti dobijo naše vdove odškodnino za pogrebne stroške, in to je vse ! Hvaležni bi bili v sedanjih tužnih razmerah, ako bi nas uvrstili med delavatvo; plačevali bi radi meaečne priapevke za prepotrebno pomoč v bolezni. Ali nas niso hoteli uvratiti med to kasto ljudi, češ, u.itelji so gospodje, oni si bodo znali že sami pomagati o času bolezni. Med delavatvo nas nočejo uvrstiti, med gospode tudi ne. Smo torej neka kasta ali atan med gospodi in delavatvom, prezirani od teh in onih. Kaj pomeni biti v bolezni brez zdravniŠke potnoči, o tem bi lahko mnogo govorili in povedali naši tovariši-sotrpini, po več iir oddaljeni od zdravnika na kmetih. Povedale bi to tudi prelite solze naših vdov in sirot, ki sedaj ginejo za lakotjo po umrletn soprogu, ozirotna očetu-učitelju z majhno ali celo nobeno pokojnino. — Delavci amo na polju prosvete, a poznati nas nočejo ne kot delavce, še manj pa kot gospode uradnike. Delamo, trpimo in umiramo v največjem pomanjkanju, pozabljeni od vsega sveta. Res, krasni so ti občutki, blagodejno vpliva to na naš organizem — kaj ne? Kdor hoče biti sprejet v naš slavni stan, mora biti čvrate postave, krepkega zdravja, dobrih oči in dobrega sluha, drugače ni sprejet na u.iteljišče. Vsak učiteljiščnik mora prineati s seboj zdravniško izpri.evalo, druga.e ga ne aprejmejo k preizkušnji. Zakaj pa vse to! Ali zahtevajo tudi na drugih šolah to? Nikjer ne, aamo pri nas mora biti tako urejeno, da dobimo čvrat in močen učiteljski naraščaj, da bodo mogli ti uspešno delovati v šoli, in da bodo sposobni vztrajnejše trpeti lakoto, bedo in pomanjkanje ob skopo odmerjeni plači. Postavodajalec je prekanjen mož, neverjetno, pa vendar reanično ! (Daije.)