PoStnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, zz inozemstvo 20 Din Ra'un pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova Doba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritllčje, desno. Telefon interurban štev. 65. RokopisI se ne vraČajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se iprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po moinosti. Štev. 32. Celje, ponedeljek 18. aprila 1933. Leto XV. V1NK0 GABERSKI: „Celjski dnevi" Takoj P° vojni je napovcdala Ljubljana svoj »velesejem«, ki1 se po- navlja vsako leto. Nekaj let se pa tudi že kaže »Ljubljana v jeseni«. Velesejeni in tista jesen sta dve go- spodarski uredbi, od katerih ima Ljubljana in dežela svojo korist. Ko so gledali delo Ljubljane in vi- doli uspob, so oni tarn gori blizu rae- je določili svoj »Mariborski teden«. Ta se ponavlja vsako leto. Tudi od njega Maribor in okolica najbrž ni- mata izgubc. Na dveh koncih dravske banovine imamo žarisče prometa, ustanovo, ki menda ostane. A čemu ne bi tudi v Olju česa stoi'ili za povzdigo go- spodarstvn, ki tako občutno peša? Zakaj se ne bi pri nas začeli »Celjski dnevi«, ki bi nam prinesli1 nekaj več življenjn. in — dobicka? Tisti dne-vi hi obrni'li pozornost Savinjske doli- ne, pa kvajev do Pohorja in vso »Krd- jine« tja proti Rogatcu in Sevnici na Celje. Za tiste — recimo — tri dni bi bilo seveda treba načrta in vsebine. To- liko je vsega, a težko je kaj najti, kar bi se lepo podajalo v okvir take priroditve. In vendar bi se dal se- staviti spored, ki bi nudil vsakomur svoje. Da la 1)1 so priroditi razstava go- ved, konj, sviiij, drobnice in per- jadi z razdelitvijo odlik in nagrad vnotim rejeem. Kakršon jc pač čas, bi razstavili- hmfiljarji ali sadjarji ali obrtniki nli vinogradniki svojo vzorce. Domacini in tujci bi imoli prMož- nost udeloževati so prireditev in te- kcrn raznh panog sporta, ogledati* si imizej, in si dati raztolmačiti zgodo- vinsk'o znamenitosti in starožitnosti kraja. Seilaj ko je kupila obcina ob Sa- vin ji veliko zeinlje za kopališče, bi se dal a obistiniti stara želja Cclja- nov, da bi dobili lepo moderno na- ravno kopali^e za poleti in pozimi. (Da, tudi pozimi; kajti ravno tarn so na, desni strani v strugi reke vsaj trije topli izvirki;, ki W *e ob^suSi vendar dali laliko zajeti in preizku- siti po vsebinr, toplini in obilosti. u torn sem že obSirno pisal, a claneK ja preslabo sredstvo, Ida se ljudje v/dramiio.) Tako kopaliSče bi zva- ^ZLUavClelje kihodi-se- ri Hrastniku, Franc Meg- lič, rudar v Lokah pri Trbovljali, Anton Razpotnik, posestnik v Crmo- žigah, Matevž Jus in posestnik v Ir- ju Siimon Hernaus. d Dunajska vremenska napoved za sredo 19. aprila: Naraščanjo ob- SILVIJ HRUST: Moje dogodivscine 17. Strah v jarku V mladosti sem pridno gojil telo- vadbo, bil sem izvrsten sabljač, poln samozavGsti. Nikogar in ni Cesar so nisein bal. Rad sein se potikal okrog v noßnih urah strahov z željo, da se s strahovi seznanim in pomenim. Tako sem se zvečer pred Vsemi svetniki napotii iz mesta na Stiri ure dolgo pot k starSem. Seveda peš, sa- vin jske železnice tedaj še dolgo ni bilo. Kar po bliznji'cah. Oblacnemu večeru jc sledila prav Crna noč, tuintam je padlo par kap- Ijic dežja. Oster veter je vel skozi še- lesteče suho listjo na tleh, ko sem koračil skozi mlade hoste. Včasih so je zazdelo, da je hušknila preko poti prav temna senca, toda kaj to menu Namesto sablje sem držal v desnici dežnik z železno palico. Oudno, misli na rajnke me obleta- vajo, kako samotna je pot! No, kaj pa je to? Srepo zrem predse. Streljaj pred menoj so je nekaj čr- nega pretegnilo čez cesto in se je po- grezni'lo v hosto. Ni bila to senca, ži- vo bitje je moralo biti, sumljiva re&. Denar j a siccr nisem imol s seboj, a ljudje so se ubi'jali tudi že za en sam čescnj. še krepkeje stisnem ma- relo in neznana sila me tišci naprej. RazŠirjam zenici, motreč cestni ja- rek na desni in levi. Tu smo! V jarku je črna gmota. Tipajoč z dežnikom dregnem vanjo. Mehko je, a razločiti ne morem, kaj bi bilo. Zakličem prav glasno: »Kdo je?« Ni odgovora. »Kdo je?« Vso tiho. Krepko zainahnem z dezni'kom v črno. »Ooo, jooo!« je zajavkalo iz jarka. Iz globine se je izvila postava, bil je dolgin, ki je celo mene za glavo premolel. »Ceinu pa se niste oglasili na vpra- šanje?« Niß mi' ne odgovori, bradat in kos- čon človek je bil. Pa nisem utegnil ugibati, kdo bi bil, ker že je skočil čez cesto in preko drugega jarka pla- nil v hosto. Po pomoč leti, menim, da so mas- Cuje. Cemu bi bil sicer prežal v jar- ku name, če ne bi imel napadalnih namonov? Morda je bil Clan večje tolpe razbojnikov? Uberem jo v galop, kar so me mo- glo dohajati noge. Poldrugo uro prej sem dospel domov, a dolgo nisem mogel izpregovori'ti. Jezik mi je bil odpovedal. Ko pa sem končno raz- odel svoj čudni doživljaj domaCim, mi ga niso znali tolmačiti. Mislili1 so celo, da me je bilo strah. Ker pa ima strah velike oči, je pač moja preplašena fantazija sama ustvarila nočno prikazen, pošast, so men ili. Prihodnji dan sem se popoldne vračal po isti poti v mesto. Ogledu- jem si jarek na nevarnem mestu, a vidim le blatno lužo, ker je v zadnji noči nalivalo. Stopam dalje, dospem do prijazne gosti'lne ob cesti. Žeja me je zavedla vanjo. Naletim na več pivcev, beseda je dala besedo, pa pripovedujem o skrivnostnem noCnem dogodku. Z zaCudcnjem pa opazim smejoCe se obraze poslušalcev namesto prepla- šenih. Tedaj pristopi k meni lepo oble- čen brkast človek, mnogo višji od mene. Povabi' me k svoji mizi: »Pijte! Zelo sem vam hvaležen, zdravje ste mi oteli. Pošast sem bil jaz. Tisti večer sem se vraCal iz rud- nika domov. Sem šihtni mojster. Bil je plauilni dan in rudar ji so me na- pojili. Pijan sem se s ceste zrušil v jarek. V mrzli deževni noči bi se bil hudo prehladil, da me niste zbudili z dežnikom. Osvestil sem se in v strahu, da me. hočete napasti, sem božal domov. Hvala vam!« Tako sva se drug drugega bala in oba sva bila kmalu, prav kmalu do- ma. 18. Noč v greznici V Mariboiii je bil pek, ki študen- tom ni bil prijatolj, nobenih žemelj jim ni dajal zastonj. To pa me je pe- klo in mi ni dalo mini. V hudi zimi sem pozno zvečer ko- rasiil mimo peka, zgrabila me je jeza ob mislih na njegovo skopost, ogle- dal sem se okrog, nikogar ni bilo. S težko palico treščim v okno. Hej, to so zažvenketali drobci' šip po tleh! Pobegniti hoöem, toda smola! Z one strani se mi po cesti bliža vo- jaška patrulja, z bajoneti na puäkah, stražnik jo spremlja. Z druge sti-ani Stran 2. »Nova Doba« 18. IV. 1933. Stev. 32. lačnosti, najbrž tudi padavine, v po- krajinah z doslej jasmin vremenom padec temperature, sicer le še malo izprememb. Celje in okolica c Na veliko soboto jo Celjo praz- nično oživelo. Kmalu po kosilu so so začele zgrinjati na cestah in ulicah velike množice obßinstva, da se ude- ležo velikonočnih proeesij. Ob poka- lijvi topičev z Jožefovega liriiba ter drugili liribov in gričev se je vršila ob 10. procesija pr*i kapucinski, ob 17. pri Marijini, ob 18. pri župni, v nedeljo ob 5. zjutraj pa ob izredno veliki udeležbi občinstva pri cerkvi sv. Jožefa. Procesija pri pravoslavni cerkvi; sv. Save je bila v nedeljo ob 4. zjutraj. Na oba praznika je mesto skoro izumrlo, ker je večina prebi- valstva odpotovala na krajše in daJj- še izlete v bližnjo okolico in na bri- be. Mnogo smuearjev in prijateljev narave se je podalo na Okrešelj k smučarski tekmi. Vreme je bilo pi-av povoljno. c Oratorij v Marijini cerkvi. Na veliki, pctek zvečer je izvajal inesan'i zbor Celjskega pevskega društva v ecljski Marijini cerkvi veličastni llaydnov oratorij »Sedem poslednjih besed KristusoviJi« v dobrein prevo- du g. Fr. Roša. Delo je naštudiral in dirigiral pevovodja CPD g. Pec Še- gula, ki je ob tej priliki. slavil pct- letnico uspešnega delovanja kot pe- vovodja CPD. Pevski zbor je bil tlo- bro nnštudiran, izenačen in ueinko- vit. Odl.ikoval so je zlasti kvartet so- listov. ki so ga tvorili koncertni pev- ci in člani CPD ga. Golobičcva (so- pran) in Rajhova (alt), konccrtnli po- vec g. Avgust Živko iz Maribora (te- nor) i!n g. Fink (bas). Orkester, ki so ga tvorili člani Celjskega godbenega društva in železniičarskc godbe ter učiteljstvo in nekateri gojenci eelj- sko Glasbene Matice, je igral dokaj precizno i'n uravnovešcno, eeravno mu je manjkalo še nokaj vaj. Med- igra orkestra je odpadla. Koncert jo i bil dobro obiskan. Priroditoljem gro ; vse priznanjc za uspešno izvedbo pr- I veg-a oratorij a v Celju z dnmačimi močmi. — R. P, izposojevalnica gramofonov od Din 10"- gramofonskih plošč „ „ 1'- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. c Na belo nedeljo 23. t. m. ob 16.30 bo Celjsko pevsko društvo ponovilo v celjski Marijini cerkvi1 veliCastni j Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besed Kristusovih«. Da omogoči ob- isk koncerta tudi sirokim plastem naroda izven mesta, je določilo iz- rodno znižano vstopn'ino in sicer za sedeže po 10 Din, za stojišča po 5 di'- nai'jev. Zveze z vlaki in avtobusi so zelo ugodne. Vstopnicc se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goničarja vdove. c Predavanje o živinoreji. Krajev- na organizacija JRKD za Celje-oko- lico bo priredila v sredo 19. t. m. ob 20. v gostilni g. Hrastnika (prej Lov- rač) na Sp. Hudinji zaniimivo preda- vanje o živinoreji. Predaval bo sres- ki veterinarski referent g. Maksim Öribar iz Celja. Na to predavanje opozarjamo vse žirvinorejce. c Lutkovna predstava. Skavtski lutkovni odei1 v Celju bo uprizoril v soboto 22. t. m. ob IG. v Zdravstve- nom domu lutkovno veseloigro v 4 dejanjih »Gašperček straši«. Vstop- nina malenkostna. c Zveza ribarskih društev za drav- sko banovino bo imela svoj ustanov- ni občni zbor v sredo 19. t. m. ob 21. v Celjskem domu v Celju. c Dravska sekcija Udruženja pcšt- nih uslužbencev kraljevinc Jugosla- vije l)o imela v nedeljo 30. t. m. ob 1G. v Celjskem domu v Celju usta- novni sestanek pododbora sekcije. c Redek dogodek. Celjska izolirni- ca je že tri dni brez bolnikov. To se še ni zgodilo, odkar stoji; izolirnica, torej colih 25 let. c Trije avtobusi z 01 Dunajeani so prispeli na, povratku na Dunaj na velikonočni ponedeljek zvečcr iz Ita- lije v Celje. Gostje so v Celju preno- c'ili in se v torek zjutraj odpeljali pi-oli Mariboi-u. c Gasilska tombola v Gaberju. Pro- stovoljno gasilno druStvo v Gaberju bo priredilo v nedeljo 2. julija ob 15. veliko tombolo prod Gasilnim do- mom v Gaberju.. Kot glavni dobitek sta določena 2 jurja, poleg toga pa bo iše mnogo dragocenih dob'itkov. Ostala društva naj blagovolijo upo- števati ta datum. Svicarske ure, zlato, srebro, razna da« rlla opfika, orlginalna Z&lS8«OVa OČala, prvorazredna popravljainica. ANTON LEČNIK CELJE, Glavni trg 4. c žetev smrti. V Celju (Krai j a Pe- Ira cesla 33) jo umi'la, na velikonoč- no nedoljo v starosti 7G let zasebni'ca ga. Jožefa Nardinova, v Gaberju (Lastni dom 18) pa v ponedeljek 17. t. m. 41-1 etna delavka Antonija Ške- tova. V celjski bolnici je umrla v nedeljo 10. t. m. 22-letna Amalija Be- lunčeva, žena posestnikovega sina iz Starega trga pri Pilštanju. N. p. v in.! c žalostne pcsledice velikcnofcne- i ga streljanja. LetoSnje streljanje o j Veliki noči je zabtevalo tudi v Celju j več žrtev, ki so se ponesrečile vsled. noprevidnosti;. V Petrovčah je na ve- liko soboto dopoldne streljal 17-letni kovaški vajenec Franc (iajšek s kar- j bidoin. Pri tern je karbid raznesel pločcvinasto posodo. Gajšku je pri eksploziji raztrgalo levo lice. — Na Dclgi gori pri Ponikvi se je v sobo- to popoldne predčasno sprožil mož- nar in naboj je razmesaril 19-1 etne- mu posestnikovemu sinu Francu Zdolšku z Dolge gore levo roko, ki so jo morali pozneje v bolnici od- rezati do zapestja. — Hlapcu Francu pa sta mi izbod zapirala dva krepka pekovska pomočnika, ki sta se ob cesti bladila. Kam naj se zaletim? Kienem urno proti pekoma. Ko me hočeta zgrabiti1 z rokami, se ji- ma vržem med noge, v zm'eänjavi bliskoma utečem. A vsi za menoj! In kriče! Slcdnjisi prihitim v ozko ulico, pa glej, naproti mi1 prihaja sti'aznik, za mano pa so prejšnji zasledovalci. V pasti sem! K sreči je bila prav v tej ulici hi- ša, ki je mejila na zid. Požcnem se čezenj in že sem na dvorišču. Niko- gar ni tu. Dvignem Želczni grezni- čin pokrov, skočim v globi'no in se vanjo zaprein. Do kolen so pogrez- nem v prcdišečo snov. Molim in sara scbi obljubljam, da se izpamctujem, ako vsaj tokrat uidein preganjal- cem. Ti so se tudi že vsuli na dvorišče. lščejo me, skoro po glavi mi bodijo. »Kam ga je vrag nesel?« ugibljejo. »Naprej ni mogcl. Morda na sireho in v dimnik?« Noko ok no na dvori'scc jc odprto, lezejo v biSo, po stopnicah, v klct. Čujeni jili, kako mi groze. Nalabko so ])ogrezam fie bolj, trescm se prcd usodo, no od mraza. Dolgib pet ur sem prcčepel v torn gnezrlu, pod varnim krovom. Močno soin ;se pri I op il v gnoj in blato. Po- navljal sem obete nebu, ki naj mo reši iz situacije. Ko sem so prepričal, da so prcv.ebli zasledovalci že davno bili odšli7 ^eni ;',apustil skrivališCe. Cez zid sem zio- zel in preko ulice čez drugi zid. Tain ie stal konjski hlov, v njem sem se pogrel, ostrgal sem obleko, potem sem krenil k Dravi. Opral sem se tarn temeljito in sušil obleko na sebi. Si'ecno sem odnesel pete; čc jib no bi bil, kako drugače bi so bi'lo zasu- kalo mojo življenje! šipic pa nikoli več nisem pobijal. Pečniku z Lave pri Celju je na veli- konočno nedeljo zjutraj naboj mož- uarja razmesaril levo roko. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. c Tragična nesreča na savinjski progi. Na velikonočni ponedeljek zjutraj so naslü na savinjski želez- niški progi med Petrovčamii in Žal- cem strahovito razmesarjeno truplo rudarja Rudoll'a Bi-eclja iz Liboj. Nesrefnežu je povozil v nedeljo ve- černi potniški ali pa tovorni! vlak. Ni še znano, al'i gre za nesrečo ali za sa- momor. c Žrtev požara. V noči na veliko- nočno nedeljo je neznan storilec za- zgixl hiev 52-letnega posestnika Aloj- zija Cokla v Zibiki pri Šmarju. Hiev je pogorel do tal. Čokl se je pri reše- vanju močno opekel po telesu, zlasti1 po obrazu. Oddali so ga v celjsko bol- nico v Dva napada in usoden padec. V Rifniku pri St. Juriju ob juž. žel. je noki moški na velikonočno nedeljo p.apae! 28-letnega posestnikovega si- na Franca Bukovška, ga udaiil s hra'-tovo prekljo po glavi in go p.e- va.t-no poškodoval. — Na Zgornji ITu- dip.ji pri Celju je na velikonočni i>o- ncdeljek zvečer neki moški! napadel 2S-!etnoga delavca Martina Bratino in ga 7. nožem oklal po vsem telesu. — Na. cesti v Cretu pri CeJju je ]>a- dei 7(i-lctni dninai- Franc Gra.čnor na volikonočno nedeljo tako ne^rcčuo na kup grameza, da si je težko po- šk od ova! desno oko. — Vsi ponesre- Cenci se zdravijo v celjski bolnici. v. Prijateljx tujih koles na clelu. V Celju je bil na veliko soboto popol- dne aretiran brezposelni ključavni- čarski poinočnik liado Š. iz Celja, ker je ukradel posestniku Martini! Mii-nikn iz Medloga iz veže neke go- stilne v Prešernovi ulici 800 Din vrodno kolo. Mimik je takoj opazi'l tatvino, pohitel za storilcem, ga do- bitel in izročil stražniku. fš. je bil oddan v zapore okrajnega sodišča. — Dne 14. t. m. okrog 18. je nekdo ukra- del iz neke veže na Ljubljanski cesti 700 Diti vred.no, nno pleskaivo kolo znamko »Slyria,«. c Priobčitcv vojnega razpereda. Mostno nfičelstvo v Celju razglaša: Na podlag'i1 odredbe poveljnika celj- skega vojaškega okrožja Str. pov. br. 425 od 24,, pr. m. se bo v nedeljo 23. t. m. izvršila. letošnja priobčitev voj- noga. razporeda vsem v mesto Celje pristojnim vojaškim obveznikom in dajalcem živine i'n trena. Vsled tega se pozivafo vsi v mesto Celje pristoj- ni. vojaSki obvezniki, rojeni v dobi gd 1. 1883. do 1911., in pa lastniki ži- vine in vozil, bivajoči v območju mestne občine, da sc zgoraj oznaCe- ni dan ob 8. zjutraj zberejo na Gla- ziji, odnosno v slučaju slabcga vre- mona v prostorib celjskega gasilne- ga društva v dvoriščni y.gradbi mest-s noga načelstva. Vsak obveznik mo- ra prinesti s seboj vojažko izpravo. Vsi vojaSki obvezniki se opozarjajo, da se temu pozivu zanesljivo odzo- vejo, zlasti oni1, ki so dobili že po- sebne pozive, in vojaški obvezniki, ki so rojeni v dobi od 1. 1888. do leta 1895., sicer jib zadenejo kazni po vo« jaškem kazenskem zakonu, ker so ta dan podrejeni vojaškhn predpi- som. Stalno in začasno nesposobni obvezniki so od te priobčitve izvzeti. Sport Celjski nogomet o Veliki noči Nedelja 16. aprila ŽSK Hermes (Ljubljana) : Reprezan- ianc» Celja (SK Atletik) 5 : 4 (2 : 1) Po več kakor enoletnem premoru nain je naš MO pri'redil zopet metl- mestno tekmo ter dobil za protivn i- ka ljubljanskega Hermesa, ki je šele pred kratkim tolkcl Slovana z 9 : 0 in odpravil Ilii'ijo z 8 : 4. Hermes sto- ji v tabeli ljublj. I razred za Ilirijo s 13 točkami in 40 : 8 goli razlike pred vsemi ostalimi. Njegovo mofitvo je prav prijazno in simpatično. Pred- vaja skoro izključno nizko igro na kratko pase osobito pa napadalni trio, ki je splob specialiteta modro- belili. Ta trio je zares uspešen v pro- dorib in ga odlikuje lepa kombina- cija, toda žal samo do 16 metrovke, tarn pa pozabi vsakikrat na strel. Hei'ines jc sicer nastopil s Kosom in Zoretom iz rezerve, kar pa ne opra- vičuje še oba dneva podane podpo- vprečne igre, ter je s tern le malo upravičil svoj sicer dober glas. Te „mil primerno je zaigral tudi celjski team, ki jo bil sestavljen prvi dan iz same Atletike, ki je bila ojačena s Caterjem od Olimpa; a tudi; ta sicer najboljSi Olimpov mož ni upraviCil svojega imena. Vsekakor priden je bil prvi dan Kuželj v prvi in Muzga v drugi polovici. Celje je bilo poseb- no v pi'vi polovici jačje in je iz za- porednib napadov že v 12 minuti! pa- del 1. gol za Celje. Toda to zbudi tu- di Hermesa iz zaspanosti in odslej je imel tudi več od igre in bil ves čas v labni premoči. Tudi Celje je semtertja nudilo koristno igro, toda nestanovitno, je zvišalo score še na 4 zgoditko, toda tudi Hermes, ni za- ostajal in je domačine prekosil so za en gol. KonCno stanje 5 : 4 za go- ste, kar odgovarja podani igri. Slab je bil vralar celjskega teama, ki! no- si kiivdo na dveb golib, in Subolež- nik, ki ni bil v formi. Sodil je gosp Ocbs, kii pa ni bil ravno dobei- in tu- di glcdalcev je bilo manj kakor obi- čajno pri nogomotnili tekmab. Ponedtljek 17. aprila ŽSK Hermes : Reprezeutanca Celja 3 : 4 (0 : 2) Mestni kapetan jc za ta dan posta- vil slcdeče moStvo: Macuh (Jugosl.). Wolilpemut (Atlet.), Zorko, Bianki (Olinip), Mikus, Presinger F., Jova- novie, Marie, Trifunovic. Gobec (SSK Celje). Imel je precej si'ece s to po- stavo in če upoštevamo, da je igralo Celje v nedoljo v Mariboru proti Ra- pidu in da imajo prazniki kakor Ve- lika noč najrazličnejšo vpliive na moštvo, je trcba vendarle priznati, da so to pot, dasi nevigi'ani, v tej postavi pokazali dob(-r nogomet in so bili vsi ]rrer/ razlika prav dobri. Očitno se je viuelo delo celjskega no- tranjoga tria, ki sicer ni bilo tako ek.sak.tno kot je bilo Hcrmesovo prvi dan, toda Hermesova trojica v na- padu pri tej drugi tekmi ni prig la več do izraza ter gre za to največ za- sluge Presingerju, ki je precej one- mogoCal njiliove akcije. V golu Celja je opravil svoje delo prav temeljito Macub; tudi Turnšek, dasi ni imel najboljšega dne, je bil absolutno na mestu in pokazal mnogo zmožnosti za ta posel. Tudi Zorko je dal iz scbe kar je mogcl in Blanki ga je gotovo nadki'iljeval, toda poznalo se jima je, da nista bila z ostalimi vigrana. Ta- ko tudi Wohlgemut, ki je bi:l prav uspešen, a tudi on se s svojim dru- gom še ni razumel. Ce pa bi posüivi- li to moštvo vocki'at v team, bi nam lahko pokazalo prvovrsten nogomet. Tudi ostali, Jovanovic, ki je igral svojo drugo tekmo, obeta mnogo, Mikuš in Trifunovic, dasi precej lian- dicapirana, sta bila dobia. Gobec na krilu in Marie v centru sta bila pa gotovo najboljša moža pri tej tekmi. Gostje so nastopili v isti postavi kakor prvi dan in tudi: njim se jo poznalo, da so jim prazniki zapusti- U sled.ove v mišicab. Igra je bila si- cer živabnejša nego prvi dan, hitra, toda njihov center ni več tako ble- stel kakor v nedeljo. Igrali so bolj s krili, kjer pa vsled dobre celjsko za- sedbe na tob mestih tudi niso prišli nad povprečnost. V celoti so mnogo zaostajali: za svojim prvim nastopom in je njihov, dasi pičli poraz, upra- vičen. Celje jc zaigralo zlasti v pr- vem polčasu res dobro, potem pa je popustilo, iz česar je napravil Her- mes 3 zgoditkc za sebe. Proti koncu je celjski team zopet pošteno pritis- nil na nasprotnikov gol, toda brez uspeba, kajti gostje so branili: na vse kriplje, da bi ne izgubili z več.io razliko. Igra jo bila v splošnem lepa, zelo fair; takib tckeni si: želimo še več. Publike malo, namreč plačujoče, bila- pa je vidno zadovoljna z lepo tekmo. Sodil jo gosp. Ochs, ki je bil mnogo pod svojo obieajno dobro for- mo. šlev. 82. »Nova Doba« 18. IV. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) H) Konöna sodba o slovenskih šolniklh v Bosni in «ercegovim in o bosanskih učencih. slrwfn"l!in^° VGStJ0 lahk° trdim' da S0 bili Skoro VSi slovenski solniki - črez 50 - ki sem jih prej ome- ' na svojem mestu; da so skoro vsi zadovoljivo zvrsovali svoje uCne in vzgojne dolžnosti, tako da siuzili v cast tudi drugim prvovrstnim šolskim zavodom. To velja za učitelje ljudskih in trgovskih *>ol, za proiesorje, direktorje in inspektovjc sreclnjih in strokovnili šol. Mod njimi ne najclemo samo do- »nn pedagogov, ampak tudi književnike, katerih imena so prodrla tudi v tujino. Tako je kanonik Jpg-lie, upravitelj zasebne pripravnice Hčera božje jubavi v Sarajevu, postal znan s svojim »Uzgojcslov- ChJhVT 8,a Ž° J)rOi O1110niL °- AI. Hoffer se je fff ^* ai*ool°ff- °- T- Lempl jo izdal epohalno icoio,Ko dolo: »Sto je zapravo prcdmet pobožnosti k iitsv. Srcu Isusa?« Davorin Nemaiiič je žc prod pri- iioclom v Bosno objavil v izvostjih dunajske cesarske akademijo svoje studi.je o naglasu in sklanjatvi eo- ivavsf.me. 0 obilnem in vsestranskem književnem * »Bosna i Hercegovina u svetskom ratu«1), da se »Bosna ističe mimo druge oblasti privatnom inicija- tivom n a r o d n o g p r o s v e č i v a n j a. DruStvn Prosveta, Gajret i Napredak neobi'cno su lepi primci'i u celoj državi«. V teh društvih so glavni delavci nckdanji učend sarajevske in travniške gimnazije i'n bivši gojeii'i šeriatske škole v Sarajevu, pravoslavni pri Prosveti, katoliki pri Napredku," a muslftnani pri Gajretu. Jaz hočem tukaj prikazati samo v kratkem pro- gledu delovanje in finanCno stanje srbskega kultii!1- nega društva Prosvete po poročilu l./IV. 1932, Društvo je imelo ob omenjenem datumu 66 legi\- tcrjev (ki so darovali najmanj 20.000 Di;n), frez 1.200 dobrotvorov, črez 7.750 ustanoviteljcv in 3.340 naroe- nikov lista.»Prosveta« s članarino 5 dinarjev. Glavni odbor je nabral v poslovnem letu 3,000.000 dinarjev! Delo »na suzbijanju nepismenosti'« je v zadnjem letu nazadovalo, ker država ni več dajala nagrad uCiteljem teCajev in ker je ukinila obligatno obisko- vanje tečajev. Dočim je v predpreteklem letu ra» delila i'n razprodala nad 70.000 bukvarjev na 1027 mest, je lani razposlala samo 12.000 bukvarjev. V Sarajevu je centralna knjižnica s 14 podružnicami s 176 stalnimi in 58 potujofimi knji'znicami z 80.000 knjigami. Lani je poklonil glavni odbor kulturnim ustanovam nad 3000 knjig v vrednosti 57.000 Din. Za prosvitljevanje žen na deželii je sarajevska Prosveta tudi lansko leto vzdrževala dve šoli za podeželskt» gospodinje. *(Dalje prili.) J) Napor B. i; H. za osl. i ujcd. 277. SSK Celje : SK Rapid 0 : 4 (0 : 3) Celje je gostovalo s svojo ]»'vo gar- nituro v Mai-iboru in so zares lepi in koijstui igri nezaslužono podlegli s precej visokim rezultatom, ki je sledil i'z očitne smole Celjanov pred golom. Dobri so bili balü in Jovano- vi(', ki je nastopil prvikrat in poka- '/al, da no bo razočaral na svojem mestu. Colje, ki: sicer Rapida so ne. doseza popolnoma, bi bilo j)ri večji si-oči v sti-eljanju labko zmagalo. Rezerva SSK Celja : SK Laško 4 : 3 Rezerva SSK Celja je igrala na vo- liki ponedcljek v Laškem proti mo: štvu SK Laškoga in zmagala v raz- merju A : 3. — c. Smučarska tekma v Savinjskih planinah Na velikonočni ponedeljek je pri- redi! Smučarski klub Celje tekmo ,v smuku s startom pod Savinjskim sedlom in ciljem pri Frischaufovem domu na Okrešlju. ViŠinska razlika je znašala okrog 600 m, dolžina pro- ge pa okrog 4.5 km. Rezultati so, akoravno je bil sneg precej slab, od- lični. Najboljs'i čas je dosegel Egon Lettner (Rapid Maribor) v 4 min. 16 sek., II. jo bil celjski all-round smučar Mirko Mejavšek (SPD Celje) 4 min. 49 sek., III. Rems Tone (SPD Trbovlje) G : 07, IV. Hillinger Ivan (SPD Celje) ö : 31. V kratldb presled- kih so sledilü ostali tekmovalci. Ne- kateri so vsled napačnega mazanja na startu imeli pri vožnji velike tež- koče. Pogrešali smo tekmovalco Sinučarskega kluba Olje; ne vemo, zakaj od njih niti' edon ni startnI. Ov- ganizaeija tekmo je bila v rokah gosp. E. Graf: n er ja iz Celja in je brczliibno delovala. Tekmo je pote- kla broz nnjmanjše nesreče. Po tek- mü so prejeli prvi trijo tekmovalci lične diplome in srebrn klubski znak. Upamo, da bodo v prihodnji seziji snežne razmere boljše in da so bo tekma vršila po prvotno namera- vani progi, ki jo je1 bilo treba letos zaradi številnih in velikih skal pre- ložiti. Ta proga je pri dobrih sneznüh razmerab ena najboljših za tekmo v smuku. Kino EHtni kino Union. Torek 18. npi'i1- la: »F. P. 1 ne odgovarja . . .« Veli- časten zvočni film berli^ske Use. V glavni ulogi sloviti: Hai?;: Mbers, Dve zvočni predigri. — Od si.Je 19. t. m. dalje »Kraljica sužiijev«. Monumen- talen zvocni velcfilm. V glavni ulogi Marija Corda, Film izredne lepote in tobnične dovršenosti. Dve z.vocni predigi'i. Sokolstvo x Celjsko pevsko druSlvo prosi vsa sokolska društva v ce'ljski sokolski župi, da bi1 opozorila svoje članstvo odnosno svoje pevsko odsekc na po- novitev oratorija »Sedem poslednjib besed Kristusovih«, ki: ga izvaja društvo na belo nedeljo 23. t. m. ob palmira milo obdrži do aead- niega koščk» prvotni von; 16.30 v Marijini cerkvi v Celju ob znatno znižanih cenali. Mogocna Had nova skladba, ki je delo svetov- ne glasbene literature, je v izvaja- nju CPD žela mnogo priznanja in zapustila v obeinstvu neizbrisen vtis glasbeno-pevsjke prödukeije. Zveze so ugod.no. Sedeži 10 Din, stojišča 5 Din. Priporočamo cim večji poset to izredno prireditve. Smešnice AJladi Mirko čestita stricu k rojst- nomu dnevu in dobi vsakikrat 100 Din. »StriCek«, mu reCc letos, »ali Ti labko čestitam tudi' kar za prihodnje leto, potem Ti prepustim obe eestit- ki za 150 dinarjev.« ¦ * Žena: »Zapomni si: To je že tretji- krat, da scm to zalotila, ko si polju- bil služkmjo. Čc se to še enkrat zgo- di, bom si u ž kin jo odpustila in sama kubala!« Gospodinja: »Kdo jc razbil ta vrč?« — Nova kubarica: »Mačka, rni- losti'va.« — »Kakšna mačka?« — »Kako,« se razburi kubarica, »ali ni- mato pi'i Vas nobene mačke?« Dopisi Konjice Uprava kmetijske družbe za Ko- njice je prevzela imovino konjiške podružnice kmetijske družbe in ta- koj pričela z delom na podružnič- nem posestvu, ki mu je v nekaj dneh docela spremenila lice, izrabljajoč vsak prostorček zemljišča za nasad sadnega drevja. Olepšala je vso ste- ze i'n dobode do poslopja, uredila Ali ste že poravnali O naročnino • PIERRE BENOIT: KÖNIGSMARK ZBOdovln,« roman Posiovenll B. MhtartS vpieno1^111' ^0 nii JG blll"no Utripal° »rcc. Na- trPa.k inZV^ ** ^ f^0 llOk^ Crne^ kakor kriU ki stV v Se J° Čedalje b0lj Siril i!ri Siril. Obe liko odprthi v?a leV° in na (lesno' sta odkrili ve- NaSel sen t8'i k° kaklh OS011l(lesot centimetrov. moja! ' " ' 1- Aajnost »Herrenhausna« je naposled Bl'l sem mir en «v. i 'kako sem neprestan ° miren' Spominjam se se, »To se pravi Studirn?- Sam pH sebi: Pon«ivljal besedc: •Seignebos?« ^odovino! Kaj bi dejal gospod M no bi dotakm'l kakega usodnega prožila. 70 Ali se še spominjate, dragi prijatelj, Jetošnjega 2-i. avgusta v Belgiji, v vasici Beaumont, ko sva sama vdrla v neko klet. Kmetje so nama povedaJi,, da so v njcj skriva pet nemski'li u la nov. Šli ste za manb in mi očitail neprevidnost. Smeja.l sem se, kcr sem so dobro zavedal, da je teh pet beguncev malen- kost v primeri s temo, ki sem jo odkrival tisto no?. Ko sem zaprl obe kri'li plošče, sem se znašel v majhni celici, ki je bila visoka in široka po Sest Cev- Ijev. Na levi in na desni je bi*l zid, a na koncu druga, bronasta plošča. Takoj sem vedel, da morata biti na njej dva glavnika, eden na levi, drugi na desni strani. Vrh prvega kazala sem potisnil na številko 18. Ko se je vrh drugega kazala komaj dotaknil ste- vilke 15, me je obšla groza. Za mano se je nekaj le- senega zlomilo. Ves notranji del ogromne plošče je zazijal v višini enega metra od tal, in ko se je raz- delil, jo zdrobil na treSöice težko pruCico, ki sem jo pustil tarn, ko sem vstopil. Ce ne bi bil planil nazaj, bi bil ob noge. »Zelo lepo,« sem šepnil. »Njibove tajnosti niso brez pasti.« Sklonil sem se in zlezel v drugo sobo, ki je bila prav tako velika kakor prva. Labko si misli'te, da sem bil oj;>rezen, ko sem obračal peto kazalo na številko 21 in šesto na šte- vilko A-. Naglo sem odskočil najprej na levo, potem na desno. Opreznost je bila odveč. PlošCa se je raz- delila v dva navpična dela, kakor prva in noslišno I zdrsni'la v nevidne tečaje. Nato sem stopil v tretjo, poslcdnjo sobo. Bila je pribliŽno prav tako visoka, toda skora: (ivakrat širša in daljša. ; Di'obni pramen moje žepnc svetiljke jo je ra/ , ločno razsvetljeval, toda le v majhnem obsegu. | Najprej sem zagledal na. tleh nekaj kakor bel smetne madeže. j Toda nenadoma, prijatelj moj, mi je sree zasta' in rnraz me jo stresel. V kotu na levi sem zagleda nekakfien bel kup. Pogumno sem šel bliže, toda mod potjo me j ob.šla želja, da bi pobegnil. Stisnil sem zobe in Sot» ¦ nil: »Saj je samo privid. Dobro vom, da se mi I sanja. Niseni v Hannovru. V Lautenburgu sem. > palači'. Tu v bližini dela tloktor Cyrus Beck. Stra/; liodi po sobanali. Tudi moj sobar Ludwig ni dahn In poveljnik von Kossel, ki je tako dober, tako pc Sten . . . .« Kup beloga apiiu je ležal tu, pred vnojimi no garni. Bolj padcl kakor pokleknil scm prodenj. Iz njega so štrlelo čudne, brezoblične, pobeljenv kosti'. Ne vem, ali bi bil mogel v razpoloženju, ki nv jo takrat prevzelo, pograbiti eno izmed njib, jo po tipati, pogledati . . . Vendar sem to napravil. V/H scm v roko dosn' golenico, jo potipal, pogledal . . In kriknil sem na ves glas. Sredi kosii mmh /•> čutil izboklino preloma. Stran 4. »Nova Doba« 18. IV. 1933. Stev. 32. drevesnico in v kratkem bo urejeno tudi poslopje. Tako se niora delati za napredek knieta in nažega gospo- flarstvä! — Pri upravi se dobo raz- na umetna gnojila; naročila se spre- jemajo v kmetijski pisarni. Zbor društvenih načelnikov in va- diteljev sokolskill edinie Dravinjske- ga sokolskcga okrožja bo v soboto 22. t. m. ob 8. v Narodnem domu. Po seji se bodo predelavale proste vaje vseh oddelkov in pride v ta namen v Konjice savezni prednjak br. Cer- ne. Vaditelji in vadfteljiee naj pri- noso s sebo.j telovadnc obleke. Šckclsko lutkovno gledališče je pod režijo požrtvo value s. Mar jane Režabkove uprizorilo v soboto 8. t. m; žvečer in v nedeljo 9. t. m. pen poldne krasno igrico »Grad na Pla- ni'nki« a.li| «.Iera in povodnji mož«, delo korijiškega rojaka g. prof. Bran- ko TUidoIfn. ' Ti.nl i avtor je prisostvo- val predstavi in prejel velik šopok pomladnega cvetja ter lepo pisanko. Mladina, pa tudi odrasli so se izred- no zabavali1 pri uprizoritvi Sckolsko dništvo v Konjicah pri- pravlja za konec toga mcseca gleda- liško igi'o Jožofa Vombergerja »Vo- da«, komedija v treh dejanjili, pod režijo br. Srečka Vali^erja. Strelska družina v Konjicah bo prejel a ta teden puške in municijo, delo na slrelišCu se bo izvršilo v 14 tlneh, tako da bo otvoritev strelišča najkasneje v začetku maja. Za strel- sko družino vlaa veliko zanimanje. Seja okrajne hranilnice se je vr- Sila 13. t. m. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev predsednika bra- nil niCnega odbora; to mesto se je bi- lo izpraznilo vsled smrti g. mag. pharm. Prorazila. Soglasno je bil izvoljen za predsednika, g. Alojzij Križnič. Odobren je bi'l računski za- ključek za leto 1932. Sklenilo se jo znižati obresti za vloge od 5% na 4% pričenši s 1. majem t. 1. Za kniete znašajo obresti na posojila (5%, za drugo posojilojemalce ostanejo dose- danje obresti1. Hranilniški tajnik g. Miha Fink stopi v pokoj 1. junija. Pii sluenjnostih so se obravnavnla raz- na vprašanja, kako povečati aktiv- nost zavoda. Dve knjigi o delavskem in na- meščenskem pravu Socialna zakonodaja zadnjih let, zlasti pa novi obrtni zakon sta po- stavila.delav.sko in nameSčensko pra- vi na povsem nove temelje. Norme o službeni pogodbi nameščencev, de- lavcev in vajencev so popolnoma iz- premenjene in to ne samo po bese- dilu, temvee tudi po duhu in osnov- nih smernicab. SpriCo tega je postalo nujno po- trebno, da dobimo literaturo, ki bo kažipot v to novo pravno področje. To nalogo izpolnjujeta dve knjigi, ki r-ta ravnokar izšli. Dr. Stojan Bajič, sodnik pri dežel- nem sodi^Cu v Ljubljani, je izdal knjigo Delavsko in nameščensko Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.OQO'— Kupuje in pro- dajQL devize in solute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici-: Maribor, Šoštanj pravo — komenlar k § 200. do 251. in 324. do 342. obrtnega zakona. Knjiga vsebuje zakonski tekst zgor- njih členov obrtnega zakona ter po- jasnjuje ta tekst v obliki komentar- ja. Pri členih, ki so prcnešeni v obrt- ni zakon doslovno iz drugih zakonov, ki so bili na nekaterih podroejib na- šc države v tern besedilu že dosedaj v veljavi, je bilo mogoče poja.sniti tekst tudi z judikaturo. Tako smo dobili na 360 straneh temeljito delo, ki bo za prakso nujno potrobno, slu- žilo pa bo tudi pravniškemu narašča- ju kot opozorilo na zanemarjeno, a važno panogo pravoslovja. Noben praktičen jui'ist ne bo mogel biti brez te knjige. A tudi za poslodavce, de- lavce in namešCence, zlasti pa njih pokliene organizacije, bo nujno po- trcben pripomočck, V poljudnejši obliki je obdelal isto materijo znani strokovnjak na tern polju dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru. Njegovo delo je pisano v lahkem, tudi laiku razumljivem slogu. Čeprav obsega ta knjiga le 190 strani, je materija, ki jo je pisa- lelj obdelal, po svojem obsegu Se ob- širnejša. Knjiga dr. Reismana se no omejuje samo na obrtni zakon, tem- več obravnava vse naše zakone, ki se nanašajo na službeno razmerje ka- terekoli kategorije našili delavcev in nameščencev. Vse to je nanizano lepo pregledno, tako da skoro ne bo vprašanja iz te materije, na katero ne bi bilo najti v knjigi odgovora. Obe knjigi se med seboj lepo izpopolnujeta. Širokim slojem je namenjena lažje umljiva in poljudneje pisana knjiga dr. Reis- mana. Oni pa, ki polaga večjo važ- nost na bescdila zakonov in njih pravno obdelavo, bo moral poseci po knjigi dr. Bajiča. Založništvo.jc izdalo obe knjigi po tako nizkih conah, da je obe prepo- trebni knjigi vsakomur labko naro- čiti. Knjigi se naroCata pri Delavski zbornici v Ljubljani in v vseh knji- garnah. Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoral navedene stroke Jpadolofa dela In popravlla -Cene zmerne — Postrežba tnüna in «niidni Amateralbumi ¦ Albumi za razglednice ¦ Spominske knjige v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7 ueletrgovina s paplrjem In pis. potrebščinami Razni pisalni pribor W T%*^ TUlTTT^^'XW^ Prevzemavsa'Instalacijskadela,vodovodc, ¦ ^¦%SB 1 PM W\ KBi 1 hiSnG instalacije, vsakovrstne črpalne na- •**i%r ^* ^ i»^^^«^ im* pravG, sanitarne naprave (umivalnice, INSTALACIJSKO PODJETJE kopalnicc, klosetne naprave) itd., toplo- rcTTC TlT*gs+WZf\*r nrt»/^ O vodne naPravc. etažne in centralnekurjave USJLJJbt UfcLilUV IK« ä za hiSe, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ¦:. kakor tudi vsa v to stroko spadajoca popravilii — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbc Graverja za ploskovno re^bo In stance iSče zla- tarska delavnica Josip Höflinger, Zagreb, Deželičeva 29. Dobra domača hrana: Kosilo 750 Din večerja 4*50 Din » 450 » » 3'50 » Vabimo Vas na poskušnjo ! Javna kuhlnja v Celju. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zwoncu" — Kralja Petra o. 17. Hiša s trgouino in gostilno ob banovinski cesti, poleg vinograd, gozd, njive, travniki, poceni na prodaj. Sprejmem za polovico cene tudi hranilno knjižico. Po- nudbe pud »140.000« na upravo »Nove Dobe* Papir vsake vrste in pisamiške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na Veliko in drobno v ktijigarni