cd Motivacija in kako motivirati?
»
^ Norbert Jaušovec
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
B
Leta 1991 je umrl Walter Hudson. Bil je 47 let star in bil je najtežji ^^	clovek na svetu. Njegova rekordna teža je znašala 635 kilogramov
in okoli pasu je meril veC kot 3 metre. Walter je tudi poskušal shujšati, nekoC skoraj za 400 kilogramov, vendar se je potem ponovno zredil na svojo obiCajno težo.
Kaj privede nekoga, da se zredi, da shujša? Zakaj sem se odloCil, da napišem nekaj o motivaciji? Nekatere stvari poCnemo, ker nas veselijo. Sam reCimo rad hodim v restavraCije, ki so zajete v Mi-Chelinovem gastronomskem vodiCu, ali raziskujem možgane. Spet druge, kot je predavati, izpolnjevati prijave za razpise, poCnem, ker mi prinesejo stvari, ki jih imam rad. Nekatere stvari verjetno ne bom nikoli poCel, ker niso ne zabavne in mi ne nudijo nobene druge nagrade - reCimo »preštihati« gredo.
Potrebi ali želji, da nekaj naredimo, pravimo motiv. Beseda motivaCija je latinskega izvora in pomeni premikati. Dejansko se psihologija motivaCije ukvarja z vprašanjem, kaj nas privede do tega, da nekaj naredimo ali ne naredimo. MotivaCija povzroCa in usmerja naša dejanja. MotivaCija tudi razloži, zakaj ljudje podobnih sposobnosti dosežejo razliCno mnogo. VeCina naše motivaCije je usmerjena k prijetnim stvarem, izogibamo pa se tega, kar nas boli ali je neprijetno.
Teorije motivacije
Zgodnje teorije motivaCije so le-to skušale razložiti s povezovanjem vedenja in Casa, kdaj se je le-to pojavilo. Novejše teorije so se usmerile bolj v fiziološke meritve in kogniCijo. Ko boste prebrali spodnje besedilo, boste verjetno ugotovil, da je v vsaki teoriji nekaj, kar lahko povežete z lastnimi izkušnjami. VeCina teh teorij se dopolnjuje in se ne izkljuCujejo. To je razumljivo, saj ima motivaCija fiziološke, osebnostne in spoznavne vidike, ki so med seboj interaktivno povezani.
Nagoni in spodbude
Nagoni so bili na zaCetku 20. stoletja osnovna razlaga Cloveškega vedenja. Bistveni vpliv na tak pogled je imela Darwinova razvojna
VODENJE 2I2010: 51-66
teorija. Darwin je domneval, da so instinkti prirojene in ne nau-Cene oblike vedenja, ki jih povzrocijo biološke in socialne potrebe.
Najbolj znana teorija, ki je posameznikovo vedenje skušala v celoti razložiti z instinkti, je psihoanalitska teorija Siegmunda Fe-ruda. Freud je domneval, da zadovoljevanje fizioloških potreb zahteva ^izicno energijo. Podobna energija je potrebna tudi za usmerjanje mišljenja. Preko instinktov se ti dve energiji izmenjujeta -pride do povezovanja telesnih potreb z željami, ki so plod mišljenja. Po Freudu se instinkti delijo na instinkte življenja (eros) in instinkte smrti (thanatos). Osnovni instinkt življenja je spolni instinkt. Ta instinkt preko podzavestnega ida motivira vso naše vedenje. V bistvu je id v stalnem konfliktu z okoljem, saj želi le zadovoljevati svoje sebicne želje. Že zgodaj v otroštvu se zato razvije ego, ki skuša uskladiti želje ida z zahtevami okolja. Razvijejo se razlicne oblike obrambnih mehanizmov (podzavestne strategije, ki skušajo zmanjšati strah). Neustrezne želje ida se lahko potla-cijo - represija. Nakopiceno energijo moramo usmeriti na kak bolj družbeno sprejemljiv cilj -sublimacija. Dijak svojo jezo na ucitelja preusmeri v bolj agresivno igro nogometa.
Nagonska teorija Clarka Hulla ima svoje korenine v teorijah ucenja. Nagoni so notranja stanja vzburjenja, ki jih povzrocajo telesne potrebe. Nagon spodbudi organizem, da izvede dejanje, ki bo potešilo potrebo - homeostaticni (ravnotežnostni) princip. Jakost vedenja je neposredno povezana z mocjo potrebe. V svoji zadnji verziji je jakost nekega vedenja izražena kot produkt med navado, nagonom in spodbudo. V tej enacbi je navada naucena, medtem ko je spodbuda dodatna nagrada - vcasih delamo bolj intenzivno, ker je pricakovana nagrada privlacna.
Hierarhicna teorija potreb Abrahama Maslowa izhaja iz huma-nisticne teorije. Ugotavlja, da so potrebe razporejene v hierarhijo in da se potrebe, ki so po hierarhiji višje, javijo takrat, ko so zadovoljene bolj osnovne potrebe. Hierarhijo ponazarja piramida. Osnovne potrebe so fiziološke - potreba po hrani, vodi, spanju, spolnosti itd. Na naslednji stopnji so potrebe po varnosti, ki jim sledi potreba po ljubezni in pripadnosti, nato je potreba po ugledu, na vrhu je samoaktualizacija - potreba po samouresnici-tvi in razumevanju. Potrebe na nižjem nivoju je imenoval tudi potrebe pomanjkanja, ko so zadovoljene, motivacija izgine. Potrebe na najvišjem nivoju - intelektualni dosežki, estetsko presojanje in samouresnicitev - je poimenoval potrebe bivanja, ko so zadovoljene, motivacija ne upada, ampak se poveca. Verjetno nikoli ne bom izgubil motivacije po raziskovanju možgan, saj mi vsaka
nova ugotovitev še poveCa željo po raziskovanju, ovirata me le Cas in sredstva.
Sodobne motivacijske teorije
Z opisanimi teorijami bi težko razložili vso našo dejavnost, saj je ta prepletena tudi z ocenami naše uCinkovitosti, prepriCanji o lastni sposobnosti, priCakovanji, interesi in cilji. V zadnjih tridesetih letih so nastale številne teorije, ki se osredotoCajo na razliCne povzroCi-telje naše dejavnosti. Površno bi jih lahko razdelili v 4 skupine:
1.	teorije priCakovanja:
•	teorija samouCinkovitosti,
•	teorije nadzora (kontrole);
2.	teorije, usmerjene na vzroke, ki usmerjajo dejavnost:
•	intrinziCna motivaCija,
•	teorije interesa,
•	teorije usmerjenosti k Ciljem;
3.	teorije, ki povezujejo priCakovanja z vrednostnimi konstrukti:
•	atribuCijska teorija,
•	teorija lastne vrednosti,
•	teorija priCakovanja in vrednosti;
4.	teorije, kimotivaCijo povezujejo s kogniCijo:
•	soCialno-kognitivne teorije samoregulaCije in motivaCije,
•	teorije, ki povezujejo motivaCijo s kogniCijo,
•	teorije motivaCije in volje.
Ta razporeditev teorij se v glavnem nanaša na te, ki izhajajo iz izobraževalnega - šolskega okolja. Nekaj je tudi teorij, ki imajo menedžersko vodstveno ozadje, kot sta dvofaktorska teorija Fre-deriCka Herzberga, ali XY-teorija Douglasa MCGregorja. Veliko motivaCijskih teorij je integriranih v razliCne modele vodenja, kot na primer model tekmujoCih vrednot Roberta Quinna.
V nadaljevanju bom na kratko opisal posamezne teorije in jih skušal uporabiti pri analizi razliCnih sCenarijev, s katerimi se lahko sreCamo.
Teorije, usmerjene v pričakovanja
Teorije, usmerjene v priCakovanja, temeljijo na posameznikovih prepriCanjih o lastni kompetentnosti in uCinkovitosti; na priCako-
vanjih uspeha ali neuspeha in zaznani kontroli nad izhodom situacije. Temeljijo na vprašanju: »Bom zmogel to nalogo?« CCe na vprašanje odgovorimo z »da«, potem smo po navadi uspešnejši in izbiramo zahtevnejše naloge.
Teorija samouCcinkovitosti Alberta Bandure temelji na zaznavi lastne uCinkovitosti in dejavnosti. Ljudje se uCimo, tako da opazujemo druge - modele, jih posnemamo; vidimo posledice razliCnih dejanj modelov. Gre za interaktivni odnos (reciproCni determini-zem) med okoljem, osebnimi znacilnostmi in vedenjem. Samou-cinkovitost je posameznikovo prepricanje v sposobnost, da oblikuje in izvede dejavnosti, ki bodo rešile problem ali nalogo; je multidimnezionalen konstrukt, ki se razlikuje glede jakosti, splo-šnosti in težavnosti. Zato imajo nekateri mocan obcutek lastne ucinkovitosti, ki zajema številna podrocja delovanja (šport, službo, družino itd.); drugi zopet imajo šibek obcutek lastne ucinkovitosti, ki je morda usmerjen le na eno specificno dejavnost (dobro rešujem križanke); nekateri smo prepricani, da obvladamo tudi najtežje naloge, zopet drugi menimo, da zmoremo le enostavne naloge. Odlocamo se za dejavnosti, za katere menimo, da smo zanje kompetentni in izogibamo se teh, za katere mislimo, da jim nismo kos (na primer, veliko srednješolcev, ki meni, da imajo težave z matematiko, fiziko, izbira študijske programe, ki teh predmetov ne vsebujejo). Samoucinkovitost nadalje doloca, kako dolgo bomo vztrajali pri neki nalogi, kako se bomo odzvali, ce se bodo pojavile nepricakovane ovire, kako prožno bomo reagirali na nepricako-vane situacije. Posamezniki z nizko podobo lastne ucinkovitosti ponavadi ocenjujejo, da so naloge težavnejše kot v resnici so, to je ocena, ki povzroca stres, depresijo in ozek pogled na možne rešitve problema.
Teorija gradi na pricakovanju uspeha, ki je dvojen - pricakova-nje izida, prepricanje, da bodo dolocena dejanja privedla do do-locenih izidov (prepricanje, da bo vaja izboljšala moje dosežke) in ucinkovitostnih pricakovanjih, prepricanju, da zmoremo izvesti dejanja, ki bodo pripeljala do zaželenih ciljev (sem zmožen dovolj trdo trenirati, da bom zmagal v naslednji igri tenisa). Ta slednja sestavina pricakovanja bistveno doloca, kakšne cilje si zastavljamo, kakšne aktivnosti izbiramo, koliko smo vztrajni in se pripravljeni truditi, da dosežemo cilj.
Teorija lokusa kontrole je še ena od teorij pricakovanja. Domneva se, da je verjetnost uspeha odvisna od tega, v kolikšni meri smo prepricani, da nadzorujemo izid nekega dejanja (imamo notranji lokus kontrole). Lahko imamo tudi »neznano kontrolo«, kar
pomeni, da ne vemo natanko, kdo nadzoruje Izid naših dejanj (lokus, ki ga imajo majhni otroci), kar ponavadi zmanjša motivacijo za dejavnost. Našo zaznavo kontrole je mogoCe povezati z osnovnimi potrebami, kot so: kompetentnost, avtonomnost in pripadnost. Posamezniki, ki so prepriCani, da nadzorujejo izide svojih dejanj, se poCutijo bolj kompetentne. Ta odnos je odvisen od družinskega in šolskega okolja ter vrstnikov, ki naj nudijo avtonomnost in obCutek pripadnosti. CCe so te potrebe zadovoljene, potem bodo ti posamezniki mnogo bolj angažirani v dejavnostih, kot Ce te potrebe niso zadovoljene.
Teorije, usmerjene na vzroke
Teorije, usmerjene na vzroke posameznikovega udejstvovanja v dejavnosti, predvsem odgovarjajo na vprašanje: »Zakaj nekaj poC-nemo?« (Čeprav smo prepriCani, da bi neko nalogo lahko izpeljali, je ne. Nimamo nobenega tehtnega vzroka, da bi jo.
Teorija intrinziccne motivacije loCi med notranjo motivaCijo (ljudje poCnejo stvari, ker jih veselijo in zanimajo) in zunanjo motivaCijo (ljudje vztrajajo v aktivnosti, zato ker jih okolje zanjo nagradi). Nekateri avtorji Celo domnevajo, da nagrajevanje želenega vedenja lahko zmanjša ali povsem izniCi notranjo motivaCijo, kar ilustrira spodnja anekdota:
Starejšo žensko je zelo motilo vpitje otrok, ki so se vsak dan igrali pred oknom njenega stanovanja. Nekega dne jih je pokliCala k sebi in jim dejala, da jo zelo veseli, Ce se igrajo pred njenim oknom, ker Ce jih ni, ji je dolgCas. Prosila jih je, da bi to pogosteje poCeli. Dejala je, da bo vsakemu dala meseCno 5Bzato prijaznost. Naslednji meseC jim je dala obljubljeni denar, vendar jim je povedala, da ima majhno pokojnino in jim bo naslednji meseC lahko dala le 1B. OtroCi niso bili zadovoljni, vendar so se strinjali, da se bodo še naprej igrali pred oknom. Ko jim je starka nato povedala, da jim za igranje lahko v bodoCe plaCa le 20 Centov meseCno, so rekli, da se za tako malo denarja ne bodo veC igrali pred njenim oknom in so se odšli igrat drugam.
Vse zunanje nagrade nimajo negativnega uCinka na notranjo motivaCijo. Trije faktorji odloCajo o tem, kakšen je ta odnos. Zunanja motivaCija bo ovirala notranjo, Ce posameznik priCakuje, da bo dobil nagrado zmerom, ko bo opravil doloCeno nalogo (v našem primeru meseCna nagrada za igranje pred oknom). Nagrada mora biti za posameznika pomembna (v našem primeru 5B) in oprijemljiva (denar). ((e priCakujemo bolj neoprijemljive nagrade, kot
so pohvala ali smeh, te nimajo negativnega uCinka na notranjo motivacijo.
Zanimivo je, zakaj smo intrinzicno motivirani. Nekateri avtorji zastopajo mnenje, da zaradi baziCnih potreb - samouresniCitve, razumevanja pojavov okoli nas, osnovne potrebe po kompetentno-sti (v bistvu potrebe bivanja v hierarhiCni teoriji potreb Abrahama Maslowa) in ohranjanja neke optimalne stopnje aktivacije, stimulacije.
Spet drugi menijo, da je vzrok notranje motivacije v lastni izkušnji, ko opravljamo neko dejavnost: celosten obcutek, da smo del naloge, naloga nas zanese. Zanos opredeljujejo razlicne komponente: (a) sozvocje dejavnosti in zaznave, da smo del naloge; (b) pozornost je usmerjena na ozko dejavnost; (c) obcutek, da nadzorujemo dejavnost; (d) izguba samozavedanja; (e) zlitje med dejavnostjo in zavedanjem. Zanos je možen le, ce ocenimo, da so priložnosti za akcijo v sozvocju z našimi zmožnostmi, da obvladamo izziv. Ta je lahko konkreten, kot na primer doseci vrh hriba, ali bolj abstrakten, napisati zgodbo ali rešiti problem.
Na prvi pogled se zdi, da je nezdružljivo vzrok notranje motivacije iskati v bazicnih potrebah in v osebnih izkušnjah. Vendar je razlika le navidezna, saj gre za dva elementa - nek dolgorocni vzrok (preživetje) in trenutni vzrok (zadovoljstvo). Intrinzicna motivacija je lahko usmerjena k oddaljenim ciljem, ceprav uživamo zgolj v trenutni dejavnosti. Primer je raziskovanje ali igrivost, obe dejavnosti povecata našo kompetentnost, ceprav jih izvajamo, ker so zabavne, razburljive, nas navdušujejo.
Teorije interesa locijo med invidualnim in situacijskim interesom. Individualni interes je dokaj stabilna usmerjenost k nekim dejavnostim, medtem ko je situacijski interes bolj spontan, nastane na osnovi značilnosti neke naloge, ki nas pritegnejo. Na oblikovanje naših interesov vplivata dve komponenti - custva in vrednosti. CCustva, ki jih obcutimo pri neki dejavnosti ali do nekega objekta - custva kot angažiranost, stimulacija ali zanos. Vrednostna komponenta se nanaša na to, koliko pomena pripisujemo nekemu objektu ali dejavnosti. Raziskave kažejo, da ima interes vecji vpliv na bolj poglobljeno ucenje kot na površinsko ucenje.
Teorije usmerjenosti k ciljem skušajo povezati cilje, ki si jih zastavljamo (predvsem kakšen dosežek želimo), z našim vedenjem. Zelo znana je delitev ciljev na ego cilje in cilje, usmerjene v naloge. Posamezniki z ego cilji se predvsem ubadajo z vprašanji: »Bom videti cool?« in »Kaj moram narediti, da bom uspešnejši od drugih?« Posamezniki, katerih cilji so usmerjeni v naloge, pro-
PREGLEDNICA 1 Atribucijska teorija - primeri za razliCne kombinacije dimenzij
Dimenzija			Razlog za uspeh/neuspeh
Lokus	Stabilnost	Kontrola	
Notranji	+	-	Nizke sposobnosti
Notranji	-	+	Za ta izpit se ni udl
Notranji	-	-	Bolna na dan izpita
Notranji	+	+	Nikoli se ne ud
Zunanji	+	-	Šola je zelo zahtevna
Zunanji	-	+	(Časovno omejen primanjkljaj denarja za šolsko prehrano
Zunanji	-	-	Smola, recesija
Zunanji	+	+	Predsodki učencev do drugačnih učencev
bleme, se sprašujejo: »Kako naj rešim ta problem?« in »Kaj se bom nauCil?« Raziskave so pokazale, da prva skupina Izbira naloge, za katere je gotova, da jih bo obvladala, medtem ko druga skupina Izbira probleme, ki pomenijo Izziv. Druga razdelitev je med cilji, ki so usmerjeni k dosežku in temi, ki se dosežku Izogibajo. Slednji pomenijo, da se Izogibamo neki dejavnosti, da ne bi Izpadli neumni.
Teorije, ki povezujejo pričakovanja z vrednostnimi konstrukti
Teorija atribucije Bernharda Weinerja je že trideset let ena vodilnih teorij motivacije. Vprašanje »Zakaj sem uspel ... na Izpitu, pri osvajanju, pisanju eseja?« je srž atribucijske teorije. Uspeh si lahko razlagamo na razlicne nacine, glede na to, ali vzroke išcemo zunaj sebe (lokus), jih lahko kontroliramo (kontrola), so stabilni, se ne spreminjajo. CCe recem »Izpit sem naredil, ker sem pameten«, potem je lokus v meni, vzrok je stabilen (razen, ce mi na glavo pade zidak) in ga ne morem kontrolirati (kar mi je dala mati narava, se le težko spremeni). Preglednica daje še dodatno razlago atribucijske teorije in posamezne primere za razlicne kombinacije dimenzij. Morda z nekaterimi ne boste soglašali, zavedati se morate, da so zmerom plod našega videnja in manj dejanskih danosti. Pri dimenziji kontrol se tudi zastavlja vprašanje, na koga se nanaša: Kontroliram jaz ali kontrolira kdorkoli?
Atribucija na zunanji ali notranji lokus je najtesneje povezana s samospoštovanjem. CCe uspeh ali neuspeh povežemo z notranjimi dejavniki, bo uspeh vodil do ponosa in povecane motivacije, neuspeh pa bo znižal samospoštovanje. CCe neuspeh povežemo z zunanjimi dejavniki, kot na primer s pristranskim uciteljem, smo jezni
nanj, z druge strani povezava uspeha s prijaznim uCiteljem izzove obCutke hvaležnosti. CCe neuspeh povežemo z notranjimi, lokusom kot trud, imamo obCutek krivde. Povsem drugaCna je situacija, ko naš neuspeh atribuirajo drugi. CCe ga povežejo z notranjim dejavnikom, ki je stabilen in nad njim nimamo kontrole (na primer s sposobnostjo ali s handicapom), bodo soCustvovali z nami; Ce ga povežejo z nestabilnim in kontroliranim vzrokom, kot je trud, bodo jezni na nas in nas bodo kaznovali (Nisi se uCil, ne smeš na zabavo.).
Stabilnost je tesno povezana s prihodnostjo. CCe uCeneC pripiše neuspeh težavnosti predmeta, šole, potem je malo verjetno, da bo v prihodnosti uspešen, Ce jih pripiše nestabilnim dejavnikom, sreCi, razpoloženju uCitelja, potem lahko v prihodnosti priCakuje, da bo uspešen.
Najboljši naCin, da ohranimo motivaCijo za neko opravilo, je op-timistiCni stil atribuCije (imenovana tudi pristranska atribuCija), kar pomeni, da uspehe pripisujemo lastnim sposobnostim, neuspehe pa okolju. CCe smo za kontrolno nalogo dobili odliCno oCeno, je to zato, ker smo sposobni, Ce smo dobili negativno, ker nismo imeli sreCe, zaradi neumnega uCitelja, ki nas ne mara. Vsekakor smo dovolj sposobni, da bomo naslednjiC uspeli. Temu nasproten je pesimistiCni stil atribuCije, ki uspehe pripisuje okolju, neuspehe pa samemu sebi.
Teorija pričakovanja in vrednosti povezuje posameznikovo usmerjenost k dosežku, vztrajnost in izbiro Ciljev neposredno s posameznikovimi priCakovanji in prepriCanji o vrednosti Cilja in naloge. Teorija ima tri komponente. CCe se sreCamo z neko situaCijo, si o njej ustvarimo prepriCanje. CCe prepriCanje že obstaja, ga bo nova informaCija spremenila, dopolnila. Nato temu prepriCa-nju damo neko vrednost. Na osnovi te vrednosti in prepriCanja si ustvarimo priCakovanje. Na primer: Študent ugotovi, da za profesorja velja, da je zabaven, ima smisel za humor. Humorju študent pripiše pozitivno vrednost, zato priCakuje, da se bo na predavanjih dobro poCutil. Naše izbore, trud in dosežke oblikujejo naša prepriCanja o tem, kako uspešni smo pri posamezni nalogi in vrednosti, ki jo pripišemo posamezni nalogi. PriCakovanje je opredeljeno z verjetnostjo, da bo neki dejavnosti sledil uspeh ali neuspeh. Študent se bo trudil za visoko oCeno, Ce oCeni, da je to mogoCe doseCi in mu bo višji povpreCek pripomogel pri nadaljnjem študiju (npr. vpisu v drug študij).
Pričakovanja gradijo na naših prepriCanjih o lastni kompeten-tnosti, uCinkovitosti, samopodobi, priCakovanju uspeha ali neu-
speha in obCutku kontrole nad izidom situaCije. Kako uspešni bomo pri naslednji nalogi ali dolgoroCno.
Vrednostna komponenta temelji na posameznikovih spodbudah, motivaCijah in vzrokih sodelovanja pri dejavnosti. Pomemben element je Cena za sodelovanje. Se vložen trud obrestuje, koliko strahov (pred neuspehom) in naporov je povezanih s sodelovanjem in vztrajanjem pri nalogi, je Cilj tega vreden?
Prevedeno za pisCa tega prispevka - prepriCan sem, da sem dovolj kompetenten in uspešen pri pisanju Clankov; bolj speCiflCno - mnogo vem o motivaCiji; vrednost - motivira me denarna nagrada, a^irmaCija, Cena; denar - zadovoljstvo pri pisanju odtehta vložen napor.
Izraženo z enaCbo: Motivacija = oCenjena verjetnost upeha (pričakovanje) X povezanosti uspeha in nagrade(instrumentalnost) x vrednosti doseženega Cilja (vrednost, valentnost).
Glede na to, da je motivaCija odvisna od produkta treh komponent, morajo vse tri biti visoke, da smo motivirani. PiseC prispevka bo motiviran, Ce oCenjuje, da je pri pisanju uspešen, vidi povezanost med pisanjem in svojim uspehom, Ceni uspeh pri delu.
Teorija lastne vrednosti v ospredje postavlja težnjo organizma, da ohrani in vzpostavi pozitivno samopodobo ali samovrednost. Nekatere raziskave so pokazale, da pri neuspehu posamezniki spremenijo podroCje, ki ga oCenjujejo kot pomembnega, da ohranijo pozitivno samopodobo, akademske Cilje zamenjajo za športne.
Teorije, ki motivacijo povezujejo s kognicijo
Teorije, ki motivaCijo povezujejo s kogniCijo, se ukvarjajo z vprašanjem povezanosti kogniCije in motivaCije. Velik del raziskovanja je usmerjen v to, kako posamezniki usmerjajo svoje vedenje, da dosežejo svoje uCne Cilje, druge zanima povezanost med kognitivnimi strategijami in motivaCijo ter med motivaCijo in voljo. Zanima jih, kako motivaCija vpliva na vedenje in kako sta kogniCija in motivaCija povezani.
Socialnokognitivne teorije samoregulacije in motivacije izhajajo iz ugotovitve, da so samoregulativni posamezniki metakognitivno, vedenjsko in motivaCijsko aktivni v svojem uCnem proCesu. Za sa-moregulativno uCenje je znaCilno, da si uCenCi zastavljajo razliCne Cilje, verjamejo, da so uCinkoviti in uporabljajo razliCne samore-gulativne strategije. Pri tem spremljajo svojo dejavnost, oCenjujejo, v kolikšni meri je njihov napredek v skladu s standardi ali
dosežki drugih in reagirajo na dosežke. Tudi pri neuspehu nadaljujejo z delom, saj ustrezno vrednotijo vzroke neuspeha in jih skušajo korigirati.
Teorije, ki povezujejo motivacijo s kognicijo, se ukvarjajo z vprašanjem, kako motivaCija in kogniCija sovpadata v samoregulaCij-skem uCenju. Pri tem so izpostavili poznavanje samega sebe (kaj hoCem, razliCne vloge in samopodobo); podroCno znanje, strateško znanje in osebna motivaCijska stanja (atribuCijska prepriCa-nja, samouCinkovitost in notranjo motivaCijo).
Teorije, ki povezujejo motivacijo z voljo, izpostavljajo moC volje, da konCamo nalogo, in vztrajnost zasledovanja nekega Cilja. Nekatere teorije motivaCije so zanemarile vlogo volje in so gradile samo na motivaCiji kot zadostnem elementu, da dosežemo nek zaželeni Cilj. Za nekatere teoretike je motivaCija le sprožitelj dejavnosti, v sami akCiji in dejavnosti doseganja Cilja je v ospredju moC volje in vztrajnost. Izpostavljajo se razliCne strategije, ki nam omogoCajo, da smo vseskozi osredotoCeni na Cilj, se izogibamo distraktorjem in optimiramo odloCanje. Pri tem ima pomembno vlogo kontrola Custev, ki prepreCuje pojavljanje strahu pred neuspehom.
Analiza primerov
Kurt Lewin je baje dejal, da ni niC bolj praktiCnega kot dobra teorija. Zgornji pregled jih je nanizal veliko in zastavlja se vprašanje, kako dobro lahko z njimi razložimo vsakodnevna dejanja posameznikov. Ne glede na vso naše vedenje o motivaCiji raziskave kažejo, da se pri otroCih/uCenCih zmanjšuje interes, zanos in intrinziCna motivaCija z napredovanjem v šolskem sistemu izobraževanja (od vrtCa do fakultete), z najveCjimi izgubami pri prehodih med izobraževalnimi stopnjami. MotivaCijska erozija je predvsem izrazita pri deCkih in uCenCih iz nižjih soCialnoekonomskih razmer, manjšinah in priseljenCih.
V nadaljevanju bom podal nekaj primerov in jih skušal analizirati s pomoCjo opisanih motivaCijskih teorij.
Scenarij košarkarska tekma
Je zadnja tekma prvenstva. Tekma med moštvoma Amit in Tima bo odloCila o letošnjem prvaku. Tima 10 sekund pred konCem tekme vodi za eno toCko. Trener Amita je zaprosil za minuto odmora. Po odmoru odliCna podaja Marka do Janeza pod koš ... skok Janeza, met iz obrata in koš. Amit je novi prvak.
Po tekmi smo zbrali naslednje izjave igralCev in trenerjev:
Marko, ki je tako enkratno podal, je izjavil: »Janez je bil naš najboljši igralec vso sezono, zmerom smo racunali nanj in tudi danes nam je prinesel zmago.«
Janez: »V timeoutu sem rekel trenerju, naj mi da to prekleto žogo in bomo zmagali, kar se je tudi zgodilo s tem zadnjim metom. Ta igra mi omogoca, da pokažem, kaj zmorem.« Trener: »Janezov met je bil odlicen. Janez je velik igralec, na katerega se lahko zanesem. Prav tako kot Marko, ki je res fantastično podal Janezu.«
Peter, eden kljucnih igralcev zmagovalne ekipe: »Bila je velika tekma. Ljubim ta šport. Enkratno je igrati v nabito polni dvorani, to vzdušje, to je to, to moraš ljubiti.«
Ulični prodajalec Pepe, ki je pred dvorano prodajal majice z napisom amit prvak 2010 z navzgor obrnjenimi palci: »To je enkratno, navijali bodo pokupili vse ...« Na parkirišču smo opazili še en zaboj majic z napisom tima prvak 2010. Martin, ki je za poraženo ekipo dosegel najvec tock: »Dal sem vse, samo kaj moreš ... ^e bi naredil samo en met ve^, eno napako manj ... to je težko, ^e veš, da moštvo racuna nate, sploh na tako veliki tekmi . . . še trše moram delati preko poletnega odmora, da bom naslednjo sezono najboljši igralec.«
Analiza
Ali lahko iz teh fragmentarnih Izjav sklepamo, kaj motivira posameznike?
1.	Marko: Zanj bi lahko rekli, da je notranje motiviran, njegovi cilji so usmerjeni v igro (nima ego ciljev). Potreba - samou-resnicitev. Iz Izjave je razvidno, da ga ne zanimajo zunanje nagrade ali kako drugi vidijo njegov doprinos zmagi.
2.	Janez: Njegova atribucija ima notranji lokus, sposobnost igrati košarko. Ima ego cilje pokazati svoje zmožnosti drugim. Ima zelo mocno Izraženo samoucinkovitost, preprican je, da obvladuje težavne naloge. Iz Izjave bi težko sklepali, koliko je le speciflcno usmerjena v igro košarke ali bolj splošna. Nadalje lahko le ugibamo, da je motivacija bolj zunanja in jo poganja potreba po moci.
3.	Trener: Izjava je podobna Izjavi Marka, kar kaže na podobno motivacijsko strukturo, ne izpostavlja lastnega doprinosa k zmagi.
4.	Peter: Izjava kaže na visoko notranjo motivacijo -zanesenost v sami situaciji igre in okolja. Ima velik interes za igranje košarke, predvsem zaradi custvenega naboja, manj zaradi vre-
dnosti zmage. Izjava nadalje kaže, da si ne zastavlja visokih ciljev, niti nima visokega nivoja samoucinkovitosti. Verjetno gre za potrebo po samouresnicitvi.
5.	Pepe: Zanj bi lahko rekli, da je samo zunanje motiviran in ga ne košarka ne zmagovalec ne zanimata. Z vidika potreb bi lahko govorili o zagotovitvi ^inancne varnosti.
6.	Martin: Je notranje motiviran, z internalno atribucijo, visoko stopnjo samoucinkovitosti. Zmaga mu je pomembna in pripravljen je vložiti dodaten napor, da jo doseže naslednje leto. Preprican je, da mu bo z dodatnim delom to uspelo. Je usmerjen v problem in manj v ego cilje. Domnevamo lahko, da gre za samouresnicitveno potrebo, ki usmerja njegova dejanja.
Motivacijske teorije, ki izhajajo iz principov vodenja
Izpostavil bom le dve teoriji - dvofaktorsko teorijo Fredericka Herzberga in XY-teorijo Douglasa McGregorja. Obe dvofaktorski teoriji v bistvu locita med intrinzicno in ekstrinzicno motivacijo, ki le to povezuje z delovnim okoljem in vodstvenim stilom. Frederik Hezberg govori o motivatorjih (notranja motivacija) in higienikih (zunanja motivacija). Do te delitve je prišel na osnovi pogovorov s številnimi zaposlenimi, ki jim je zastavil dve preprosti vprašanji:
•	Opišite dogodek, ko ste se na delovnem mestu pocutili izjemno dobro.
•	Opišite dogodek, ko ste se na delovnem mestu pocutili izjemno neprijetno.
Izkazalo se je, da so zaposleni pri prvem vprašanju opisali dogodke, ki so motivatorji, pri drugem pa higienike. Motivatorji so ponavadi: uspešnost pri delu, vecja odgovornost, priznanje, možnost napredovanja, delo, ki pomeni izziv in omogoca osebnostno rast. Z druge strani so higieniki: nagrada za delo (placa), administrativni ukrepi, pogoji dela in klima na delovnem mestu. Izboljšanje slednjih ne privede do vecjega zadovoljstva na delovnem mestu, ampak samo zmanjša nezadovoljstvo.
XY-teorija Douglasa McGregorja izhaja iz menedžerjevega vidika, ki za sodelavce misli, da so notranje (Y-vodja) ali zunanje motivirani (X-vodja).
X - avtokratski vodstveni stil, ki ljudi ocenjuje kot:
•	vecina ljudi se skuša izogniti delu, je lena;
•	zato moramo vecino ljudi z grožnjami in kaznijo prisiliti k delu, da dosegajo cilje organizacije;
•	povprecni posameznik si želi, da ga vodimo, se Izogiba odgovornosti, je neambiciozen in ljubi varnost in stalnost.
Y - sodelovalni stil vodenja:
•	zavzetost pri delu je naravna poteza, podobno kot je delo samo in igra;
•	ljudje bodo usmerjeni k ciljem organizacije, ne da bi jim bilo treba groziti ali jih kako drugace siliti k delu;
•	predanost ciljem je vsebovana v sistemu nagrade, ki jo prinese dosežek (npr. potreba bivanja po Maslowu);
•	ustvarjalne sposobnosti, ki služijo za doseganje ciljev organizacije, so široko in ne ozko porazdeljene med ljudmi.
Znacilnosti X-vodje:
•	ne glede na okolišcine usmerjen k carovnicam in ciljem;
•	ni toleranten, je aroganten, elitisticen, krici, je nagle jeze;
•	posreduje navodila in ukaze, zahteva, nikoli ne prosi;
•	grozi, da doseže svoje.
Delati za X-šefa je težavno. Osnovni strategiji sta (a) izogibati se konfrontaciji in (b) pokazati/dosegati rezultate. V diskusiji izpostavite rezultate, kdaj jih boste dosegli. Rezultati naj bodo merljivi, da jih lahko graficno/tabelaricno predstavite. Zmerom uresnicite svoje obljube, ne izgubljajte besed o moralnih in cloveških faktorjih ali ovirah. CCe vam šef predpiše nacine dela in vam ne ustrezajo, ne diskutirajte o njih, preverite le, kakšni so koncni cilji in kdaj pricakuje rezultate.
CCe bi to prevedli v Maslowa, potem X-stil determinira usmerjenost v potrebe, ki so nižje v hierarhiji - potrebe pomanjkanja, ekstrinzicna motivacija; Y-stil pa te, ki so višje (bivanjske), intrin-zicna motivacija.
Še enostavneje - dve vprašanji:
•	Vas to, kar pocnete, veseli? Stvari delam, ker me veselijo (in-trinzicna motivacija).
•	Lahko pustite svoje delo (v smislu odpovedi)? Delam, da si zagotovim dobro življenje, standard ali zgolj preživetje (ekstrinzicna motivacija).
Obstaja tudi tako imenovana delovna past, ceprav smo v preteklosti delali, ker nas je to veselilo, so nas v nekem trenutku premamile nagrade. Se pravi zunanja nagrada nadomesti notranje zadovoljstvo. Temu se lahko izognemo, ce nismo pretirano vezani na dobrine, ki jih z nagrado lahko kupimo (hiša, avto), se pravi na drugo vprašanje odgovorimo z da.
Kako motivirati?
Enoznacnega odgovora na to vprašanje ni. Verjetno je prvi korak, da se sami zavedamo, zakaj kaj pocnemo ali ne pocnemo, kaj je vzrok naših dejanj. (Če vemo, kaj nas motivira, lahko zacnemo sklepati o tem, kaj motivira naše sodelavce. Kje so vzroki, da nam nekateri sodelavci vedno povzrocajo težave, se nekateri izmikajo delu, delajo povsem nekaj drugega kot smo se dogovorili, medtem ko nekateri dobro in zavzeto delajo in se nanje skoraj zmerom lahko zanesemo.
Nekaj splošnih napotkov:
1.	potrebe podrejenih, naj postanejo sestavni del nalog tima in organizacije,
2.	nagradite ustrezno vedenje,
3.	bodite primer na vseh podrocjih,
4.	razvijajte moralo in timski duh,
5.	sodelavci naj bodo sestavni del nacrtovanja in procesa izvedbe,
6.	skrbeti morate za svoj tim - dihati morate s timom:
•	morajo biti informirani,
•	komunikacija naj bo iskrena in dvosmerna,
•	naloge morajo biti zanimive - izziv za tim, videti morajo smisel dejavnosti,
•	dajte jim cutiti, da so posamezniki,
•	svetujte, pogovorite se z ljudmi, za tiste, ki delujejo proti ciljem organizacije, izvedite korektivno svetovanje.
Scenarij delovna organizacija Elektro Jolanda je administratorka in je zaposlena v veliki trgovini z elektronskim materialom - Elektro. Organizacija uporablja standardiziran postopek za evalvacijo zaposlenih. Jolandin šef Franc se pripravlja za evalvacijo. Ima obcutek, da Jolanda kaže slabe rezultate na treh področjih:
•	Ko Jolanda naroda material Iz skladišCa po elektronskem sistemu, se naroCila veCkrat ne izvršijo zaradi nepravilno izpolnjenih obrazCev. Gre v glavnem za administrativne napake.
•	Jolanda ima težave s svojim sodelavCem Karlom, za katerega meni, da se prilizuje FranCu.
•	Jolandin odnos do firme je v zadnjem Casu dokaj negativen, kar kaže s sarkastičnimi pripombami na ra^un Elektre.
Jolanda je nedavno morala zavrniti nagradno plaCano potovanje, ki ga je organiziral Elektro za delavCe, ker ni mogla najti varstva za svojo predšolsko hCerko. Elektro ji ni mogel ponuditi nadomestnega termina.
Preden nadaljujete z branjem, skušajte odgovoriti na naslednje vprašanje: Katera motivaCijska teorija najbolje opisuje odnos med Jolando in FranCem?
Na osnovi te teorije skušajte predlagati nekaj sprememb, ki bi jih FranC lahko izvedel, da bi se stvari izboljšale.
Nekaj sugestij
Herzbergerjeva teorija je osredotoCena na higienske in motivaCijske faktorje in se da dokaj ustrezno uporabiti na zgornjem primeru.
Nekateri postopki, ki bi bili v skladu s to teorijo:
1.	izvesti vprašalnik s sodelavCi in ugotoviti, kakšno je stanje;
2.	spremeniti nekatere delovne pogoje;
3.	glede slabih rezultatov pri administraCiji razjasniti:
•	ugotoviti, ali je sistem ustrezen,
•	se pojavljajo podobne napake pri drugih,
•	je Jolandino znanje ustrezno,
•	je potreben dodaten trening;
4.	razjasniti slab odnos do dela in do Celotne ^irme;
5.	izvesti svetovalni pogovor, na primer z metodo »petkrat zakaj«;
6.	doloCiti, na kaj imamo vpliv, na primer na delovne pogoje, in na kaj ne, na Jolandino situaCijo doma;
7.	kako lahko pomagamo;
8.	kaj lahko stori Jolanda.
Vsi ti ukrepi so bolj ali manj usmerjeni v higienike, ki bodo zmanjšali nezadovoljstvo na delovnem mestu, ne bodo pa vplivali na zadovoljstvo in delovni zanos - niso motivatorji.
Razmislek na koncu
Besedilo je pokazalo, da je motivaCija sestavljen pojav, ki ga do-loCajo dednost, biologija, naši instinkti in potrebe, z druge strani pa tudi naša razmišljanja, kogniCija, to kar smo se nauCili s posnemanjem in vpogledom. Ne glede na to, ali na delovnem mestu ali doma, si je dobro zmerom zastaviti vprašanje, zakaj je nekdo (mi sami, hCerka, sodelaveC ali ravnatelj, direktor) izvedel neko dejavnost. Tak empatiCen pristop nam bo pomagal razumeti in tudi usmerjati, motivirati.