V Ljubljani, dne 17. marca 1900. X. leto. ^aja l. in 3. soboto vsakega meseca ter Btane za vse leto 1 K 60 t. za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. ■g enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati „Narodni'TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenski poslanci. IV. Dasi so še v dobi po reformaciji ^aši plemiči v polni moči gospodarstva, Yendar nič v dobro slov. narodnosti niso v teh časih storili. Če je kaj prida ljudi mej njimi bilo, izrabili so se na Dunaju, a^ v avstrijski armadi. Nekaj imamo v *ei*i času domačih višjih uradnikov, vzetih 12 našega plemstva, nekaj jih pride na ^esta deželnih predsednikov, nekaj na ^ofovska mesta, ali dosti kulturnega dela Zd> dežele, za narod jim ni sledilo. Marši-rati so morali, če bi kateri tudi kaj dru-2ega hotel, v vrstah, ki jih je avstrijski absolutizem naznačil, in temu slovenski ^raji odslej naprej nikdar niso drugače ^eli, kakor da je dobival v teh krajih dober vojaški materijal za prostake, iz ^Vaških plemičev pa častnike. Včasih so Pa tudi le tujci ta višja uradniška mesta Pri nas zavzemali. — Malo jih je še starih Plemenitaških rodovin ostalo, katerih očaki 80 stali v vrstah luteranske revolucije na ^ovenskem, in ki so z narodom zrasli v 2a Karla Velikega (8.-9. stoletje) zadetem državnem življenju slovenstva. * so: knezi in groli Auersperg, groti llohenvvart, Athems, Herberstein ^indischgriitz, Lanthieri, Coronini in ne-Jaj na Koroškem, potem baroni: Apfaltrern, ^ichtenberg, Moscon. Višnjanski TaulTrerji 80 fef0 nastali iz uradniške mestne familijo v formacijski dobi in so bili reformirani. rugi plemenitaši na Slovenskem pa so P^neje nastali, bodo prišli kot plemiči, ^ nastali, kakor v minolem stoletju Je-°všek-Fichtonau, Langer-Podgoro iz slo-v*nskih kmetov, bivših grajščinskih oskrb- no vi ali iz slovenskih kmetov prišlih Jradnikov. Po največ imamo zdaj Slo Je c* takozvano uradniško plemstvo, ki Pozneje iz uradniško, vojaške kariere j^stalo, kakor baron Svegelj, ki jo skočil kmečko Blovenske bajto v barona in ki aJ Vso liberalno nemško avstrijsko vele-^°sostvo vodi v državnem zboru. To plemen0' ^ar £a j° bilo veleposestnika, jo do- veIiko svote odveznine v letih 1850. l$53. Po 50—100 tisoč gld. jeden, ve- *o Ulj. ^ PoseBtva pa še več. Plačali so naši v 6ti drago tlako in desetino in servituto z 8raJščinskih hostah. Majhne kmetijo ^alo hostami so izšle iz tega odvezo-JeM? na Hlov«Ilskem- Na Koroškem, Šta-*Wi 80 mešžani in kmeti bolj Wl8e ni mofifl0 d©liti, kakor se je kte ?.' tam najdemo tudi nekaj večjih ^aS ^ imetij s 100 oralov zemlje. Ali Sy0; *m«t je prišel z golimi rokami na K»l pi"08to lastino; imel si je fundus - srbeti ' in imel že dolgove v odvez-P^ačati. Kmalu je prišel v roke ode ruhov. Ali grajščak-veleposestnik, zdaj veliki kmet in ne več gospod, čez pa njegovo grajščino po tlaki vezane poljedelske delavce bi s tisočaki, ki jih je iz odveznin dobil, lahko dobro uredil gospodarstvo na naših veleposestvih, ko tlake in robote ni več bilo. Lahko bi bil postal ta novejši večji kmet-veleposestnik dober osnovatelj tudi za drugo manjše kmetije na Slovenskem; imeli bi danes v vsem trdnejšo kmetijo, ko bi se bilo to zgodilo. Ali naš plemič ni imel srca za slovensko ljudstvo. Stare plemenitaške rodovine potomec je zgubil že vso tradicijo, spomin na velik čas 16. stoletja, dosti jih je tudi v tem času izumrlo, prišlo na kant, novejši plemenitaši - veleposestniki pa niso stopili nikdar v trdnejšo zvezo s slovenskim kmetom. Malo je v vsem dobrih izjem: Zois, stari Barbo, Lanthieri, Coronini. — Sinovi teh veleposestnikov so zasedali višja uradniška mesta v naših deželah, ali z doma niso seboj prinesli ljubezni do slovenskega naroda in njihove hčere, žene so le imele pomade in druge neumnosti v glavi, ne pa kuhinje in kaste. Kako visoko stoji žena grajščaka reformacijske dobe kot pridna gospodinja in sobojevnica za idealne strani življenja proti grajski ženi poznejših 200 let! Naši plemiči niso v tej novejši dobi snubili hčera domačih plemenitnikov; pripeljali so žene iz druzih tujih krajev. Kjer ženska nima ljubezni do naroda in ni dobra gospodinja, tam tudi mož ni za nič. Tako jo bil v teh stoletjih še važen človek v našem gospodarstvu naš veleposestnik mrtev ud slovenskega naroda. Pa no samo to. Na Dunaji, v italijanskih mestih so šle rente, dobički slovenskih grajščin rakom žvižgat, in tudi po večjem odvoznine in še zraven lepi kosi grajščin. V naših mestih ni nič palač naših graj-ščakov. Veliki denar teh plemenitašev ni ne pomagal razvijati naše kmetije, ne meščanskega gospodarstva, ne naše umetnosti, ne literature. Mestna rokodelstva od njih nič niso zaslužiti dobila; vaški rokodelec je delal za hlapco, ali kovač »rištengo«, dunajski ali beneški pa (inejše stvari. Drugi narodi so te milijone plemenitaškoga premoženja uporabili v razvoj meščanskega in nekateri tudi novodobnega kmetskoga gospodarstva. — Zato je tako ža-loBtno to slovensko tlakarenje! Naj je že bilo, ker je moralo biti, pa saj bi milijoni, ki so jih kmoti prejšnjih časov s trdim delom nakopičili v grajščinah, samostanih, cerkvah, bodočemu zarodu in razvoju novega gospodarstva na Slovenskem kaj zalegli! Tuja mesta so se mastila ž njimi. Hvala vam lepa slovenski duhovniki in plemenitaši minolih 200 let! Tako tudi ni mogel meščan naprej v gospodarstvu in seveda tudi ne v duševnem razvoju. Kjer ni gospodarske spodbuje, sredstev za pridobitev boljšega gospodarstva, tam rad človeški duh miruje, če mu za gojzdico ne gre. V Avstriji je pa te čase vse mirno, mrtvo bilo. Živelo se je le v velikih mestih predobro, v manjših pa tako, da se je ravno shajalo. Plemenitaši druzih avstrijskih narodov so sicer še podajali duševno precej dobrih moči; v hranitvi svojih gospodarskih predpravic so se zavedli in: tudi pozneje se pečati začeli z novim kmetijskim gospodarstvom, ki je na kmetijah industrijo, tovarne gojilo. To stori češko plemstvo. Slovenci smo dali iz teh časov le jednega znamenitejšega plemeni-taša in to nemški literaturi grofa Auers-perga iz Krškega, dasi je ta mož, kar njegova pesem: »Bleškemu jezeru« svedoči, da je Slovenec. Veleposestva z industrijo združenega pa nobenega ne najdemo v teh časih na Slovenskem. Gotovo nismo prijatelji predpravic fevdalne gospode, ali ko organizem našega naroda v prejšnjih in zdajšnjih časih pogledavamo, moramo obžalovati, da slovenski plemič ni storil v časih po reformaciji do zdaj svoje narodne dolžnosti. Postavila ga je drž. absolutizem, ali kar je v Avstriji isto, katoliška cerkev izvan narodovega okvira; z Nemci, Italijani ni imel narodne zveze, dasi se je silil mej nje in tako ni imel podlage za uspešno duševno delo. Lepe grajščine v lepih slovenskih krajih, iz katerih so se možje reformacijske dobe tako težko ločili, zapustivši domovino, s katero so bili zvezani po rojstvu, krvi in tudi za njo na bojiščih prelili krvi, niso dosti zanimale to novo plemstvo, ki se je le sukati hotelo okolo cesarskih dvorov, in Če tudi v ponižnih službah. »Domovine drage se okleni, tu so korenine tvoje moči.« — »Teh kmetov ne zaničuj, jaz sem bil z njimi v bitkah in vem kaj so«, pravi stari plemenitaš svojemu kmetske domovine se sramovajočemu, v blišč tujine silečemu sinu v Schillerje-vem Tellu. Za malo porajtano domovina niso ti naši plemiči nič storili, za ljubljena jim tujino pa tudi ne. O slovenskih ple-menitaših reformacijske dobe so spisali novejši nemški zgodovinarji debele knjige; krasne so to prikazni, dasi fevdalci, ki živijo le od tlake in robote. Ali dobri gospodarji so kot reditelji kmetije, junaki na bojnem polji, srčni, pametni možje v zborih in vsikdar domoljubi. Teh elementov nam tudi danes manjka. Na veliki kmetiji zrašen človek, od zdravih starišev sin biti, učiti se na višjih šolah, preskrbljen z vsem, imeti toliko gmotnih sredstev, da se pride lahko v boljše družine, zraven iz mladega biti vajen na lepšo obhojo in zraven imeti v počitnicah na razpolago vse potrebno za utrditev telesa, skratka združiti življenje velike kmetije z mestno izobrazbo, to daje narodu telesno in duševno močne ljudi! Vzemimo le jeden slučaj iz manjšega gospodarskega okvira: nemški protestantski pastorji so dali veliki novodobni nemški literaturi šest klasikov, prvih nemških pesnikov, slovstvenikov. Na vsa nemška vseučilišča postavljajo svoje sinove kot učitelje. Nemškemu uradništvu dajejo veleposestniki najboljše moči; Bismark je bil jeden teh; oni dajejo nemški armadi najboljše častnike in kot poljedelec danes nemški veleposestnik vse druge prekaša (Dalje prih.) Politični pregled. Državni zbor. Zasedanja bo danes konec. Vlada je končno dosegla, daje poslanska zbornica odobrila postavo, vsled katere sme vojaška uprava tudi letos asen-tirati potrebno število rekrutov. čehi so iz začetka hoteli to postavo preprečiti, a nazadnje so se vendar udali. Veliko hrupa je bilo zaradi premogarskega štrajka na češkem. Pri tej priliki se je zopet izkazalo, da ima pet ali šest bogatašev v rokah vlado in državni zbor, in da se zavoljo žepa teh bogatašev ne sme 70.000 rudarjem podeliti pravica. Danes, v soboto, voli državni zbor delegacijo, potem pa se razide. Spravne konference, katere so bile mej zasedanjem državnega zbora ustavljene, se bodo zopet nadaljevale, in to najbrž v Pragi. Deželni zbori se skličejo na dan 26. marca. Zborovali bodo do začetka meseca maja. Rusija je v Aziji prav na tihem dosegla velikanski uspeh. Sklenila je s Perzijo pogodbo, vsled katere pride ta država v denarno in gospodarsko odvisnost od Rusije, tako da se Angleži v Indiji ne bodo mogli ganiti. Vojna v južni Afriki. Durom ni vsa njihova hrabrost nič pomagala. Občudoval je to hrabrost sicer ves svet, a da bi bil kdo Durom na pomoč priskočil, to so ni zgodilo. Odkar se je moral general Cronje udati, so Buri sicer tu in tam v kuki manjši bitki zmagali, ali napredovanja Angležev niso mogli ustaviti. Predsednika obeh burskih državic sta vsled tega prosila Angleško za mir. Stavila sta samo ta pogoj, naj prizna Angleška njih neodvisnost. Toda angleška vlada je ošabno odgovorila, da naredi mir na ta način, da uniči obe državi. Dno 13. t. m. so prišli Angleži v glavno mesto Oranjo republike, v Bloemfontein. Jedno državo torej že imajo v rokah. Seveda se odločilni boj šele začne, zakaj transvalski Buri so hočejo bojevati do zadnje kaplje krvi. Dopisi. iz Zagorja ob Savi 1. marca. Kakor blisk se je razširila vest po zagorski dolini, da je kapelan Škerjanec radi častikraje bil obsojen na 12 dni zapora ali 200 kron plačila in na povrnitev vseh stroškov. Gospod urednik, to je bilo voBelje — kar tepli bi se radi nekateri ajmohtarji s poštenjaki, ki so pošteno pričali, kaj je zabavljal naš kaplan raz loco. To Vam je bil polom in prepir med ženskami. Samo en slučaj hočem Vam navesti: Ajmohtrca: »Sram naj bo tvojega ta starga, da je šel pričati zoper tako dobrega gospoda, mar bi ne mogel zamolčati.« Fej! fej! — je kričala ljubimka krščanske resnice. Modra žena: »Kaj je pa tako dobrega storil vaš kapelan Škerjanec, da se ti za njega toliko poteguješ?« Ajmohtrca: »Kaj? — in ti še vprašaš — mar ne veš, da so zadnjič, ko je ležala stara ženica bolehna, kupili pol kile govejega mesa, da si je župo mogla skuhati.« Modra žena: »Ah! — grozno. — Ti povej kapelanu, če hoče tistih borih 26 krajcarjev, da mu jih takoj vrnem in vrhu tega še ženi kupim kilo mesa, ako boš ti toli usmiljena, da ji ga bodeš nesla. In tudi povej Škerjancu, da to ni lepo, če kaj v resnici da bolnikom in da to potem vam baburam razklada — kako je radodarnih rok« itd. Kaj ne, to mora biti prijetno v Zagorju, ker se že skoraj ženske tepo za kapelana Skerjanca, ki je bil obsojen. Oh srečni Zagorci, saj kaj tacega še pri Vas v Ljubljani ne doživite, da bi imeli klerikalci tako dobro organizirane ženske, kakor jih ima naš obsojeni kapelan Škerjanec. Oe se njemu najmanjša krivica zgodi, je že »nežni spol« na nogah in ves je v ognju za njega. — Res če človek stvar temeljito premišljuje, se mora ogreti za kapelana in ga pomilovati revčka! Ah, uboga reva! Kako se mi »smili«! Kako vesel je kolovratil čez polje, ko je šel v Litijo k obravnavi. In celo pri blagajni sejo ta ubožček norčeval, da naj mu da uradnik listek za gor in nazaj s pristavkom ponosno: »saj ne bodem dobil toliko, da bi listek ne bil več veljaven.« A, joj! — čo bi bil ubožec takoj moral iti v zapor. — Kaj mislito, ali bi imel še veljavo listek, da bi se zopet mogel v Zagorje peljati? No, kaj mislito! Ne! Listek velja samo H dni in ta blagoslovljeni revček je dobil štiri več — toraj 12 dni. Kaj ne smola g. urednik? In zopet bi si moral kupiti novi listek. No, pa pustimo listek pri miru, to jo njegova stvar. — Oh — revček! Moram zopet vzdihniti. Kako bled, poparjen in ves pobit jo pri-krovsal šele drugi dan domov. Res, da se mora vsakemu »smiliti« in da ga mora »pomilovati«'. Sedaj menda uvidi knezoškof, kako primeren je za Zagorje kapelan Škerjanec. Da, da, mi se popolnoma strinjamo s kne-zoškofom — in pravimo tudi: »Primeron k a p o 1 a n z a Zagorje jo edini Škerjanec«. Le pustite nam ga še dolgo let tu in videli bodeste, koliko bode naredil še Vam koristi. Samo toliko v premislek: »Da so župnik in kapelana radi nas tukaj, a ne mi radi njih- In to hod orno tudi mi za bodoče upoštevali in so vsi k dar, kadar bodo nas od teh kateri raz žalil, bodisi na leci ali raz lece, bomo si poiskali z a d o -š č i l a. Dno 18. sveč. snu* pričakovali, da nas obišče cvet ljubljanskih krščanskih socialistov. Kakor se jo z vabil razvidolo, je bil določen pozdrav na postaji. Radovedno občinstvo so je zbralo na postaji, kor je mislilo, da bode vsprejem sijajen. O motilo se je. Nokaj cigararic in nekaj otrok na čelo jim Gostinčarja, mu je pripeljal poštni vlak. Reveži so so ozirali, kje bo Škerjanec in njogovi verniki, da jih bodo vsprojeli, — a zmotili so so za enkrat. Ni bilo ne Škorjanoa niti druzoga, da bi jih vsprejel. Seveda »Slovenec« je zopet po svoji stari navadi lagal, da so bi D vsprejeti na postaji od predsednika »katoliško-delavskega društva«. No, pa mu ne zamerimo, saj vemo, da vedno v svojo škodo laže.-" Potem je v »Katoliškem domu«, pardon, župnikovi hiši kvasil Gostinčar nekaj o liberalizmu in celo menda tudi o »Sokolu«-— No, tacih, kakor je Gostinčar, se pač nihče ne boji v Zagorjah! Pri nas ne bo Gostinčar nič svojih plosnivih modrosti pr0* dal, to mu za bodoče svetujem, da naj rajše doma za pečjo ostane in naj študira« kaj da je liberalizem in »Sokol« in potem naj svojim otrokom pravi, ker oni ga g°" tovo ne bodo smešili, kar se mu pa v Zagorju gotovo zgodi. Andrejček — pa ne še Zagore! Iz Šentlamberta pri Zagorju ob Savi, dne 12. marca. Od onega časa, kar je izdal ljubljanski škof svoj pastirski lis*' v katerem se je predrznil prepovedati več liberalnih časopisov, začel je tudi naš župnik Nemanjič jako strogo postopati proti tem časopisom. Toda ljudstvo se malo briga za njegovo nasprotovanje. Čim bolj župnik nasprotuje, tem več liberalnih časopisov dohaja k nam. Tako je tudi zadnjo nedeljo 11. marca imel propoved, v kateri je govoril mnogo tako neumnih stvari* kakršnih ne govore pametni in olikani ljudje. Ljudje so se mu na ves glas srn6' jali. Klobasal je nekako tako-le: Tudi z* Vas brezverci, ki živite pri nas v Šent-lambertu, trpel je Kristus, tudi za Vas bU je pribit na križ, a Vi ga vedno žalite-Tudi pri nas so ljudje, ki pravijo, da m pekla, ni nebes, in da kadar človek umrjet konec je vsega. — Kdo Vam vceplja v srca te brezverske nauke? Liberalni časopisi, nikdo druyi. Pri nas na Slovenskem so štiri taki časopisi, katerih se ogibajte kakor strupeno kače. In ti so »Ljubljani1 Zvon«, »Slovenski Narod«, »Rudeči prapor-in »Rodoljubček«. To so časopisi, v ka' terih se hujska proti cerkvi, proti veri* proti škofom in proti papežu. Neki vsega* mogočni človek v Šentlambertu je rekel-škof nima pravice prepovedati noboneg* časopisa, in niti škof, niti papež nam nimata ničesar svetovati, kaj se sme čitati in kaj ne, mi smo in hočemo biti svobod"1 ljudje. In čeprav je ta človek govoril, <-* škof nima pravice prepovedati časopisom vendar škof jih jo prepovedal, in kdor j'*1 čita, ima smrtni greh, in odvoze ne bode dobil, razun čo bodo ogoljufal spovednik* Toraj svarim Vas še enkrat, ne čitajte teli časopisov, posebno ne »Rodoljubčeka«/ v katerem se oznanjajo samo laži in obre' kovanja. (Gospod urednik, za te besed0 lahko primete našega Nemanjiča sodnij«*-*0' prič jo dovolj). Kdor čita »Rodoljubček*' je hudičev sin, govoril je nadalje, in 1,0 morejo ga izveličati vsi svetniki, niti ^'lV' rija, in tudi Bog ga ne moro izveličati. ^ Ha, ha, lepa misel to, kaj ne, gosp° urednik. Naš župnik misli, da ako lju^ Ijanski škof prepove kak časopis, a če £* še kdo čita, ga ne more izveličati n'*1 Bog, Toraj misli, da je škof več kakor* Druge župnikove neumnosti no bodom ^ vajal, ker je proveč brezmiselno. Vam Nemanjič, dam še neki doD svet, ako so hočete ravnati po nJ0*11 Kadar mislite imeti še tako propovoo* kor jo bila v nedeljo 11. t. m. in še ne druge zadnje nedelje, prosite prej sv. " za razsvetljenje, da vam da malo vo# meti in bolj zbrano misli, potem v^4,1'1 ^ roke knjigo, in naučite se kako lepo pridige, ker vera pri nas res vidno peša. čudno to ni, lepe pridige že nismo slišali, odkar ste Vi pri nas. Ali zmirjati, to pa znate, to! Tako, da ko človek Vas sliši, se more vprašati, ali smo v cerkvi ali v gostilni. Te stroke ste se gotovo učili v semenišču celega pol leta. Vera peša pri nas, to sprevidim tudi jaz, ali ne zato, ker dohaja k nam v lepem številu »Rodoljubček«, {imenuje ga zato menda župnik s tem malim imenom, ker najde vsako luknjo, ker leze tudi v revne koče), ampak zato, ker ljudstvo vidi slabe zglede od župnika, in ker se cerkev vporablja v politične namene, kjer se godijo take reči, da mora vsacega poštenega človeka boleti srce. To ti povemo pa še enkrat v obraz, župnik Nemanjič, da »Rodoljuba« iz Šentlamberta ti iztrebil ne boš. In če mu bodeš bolj nasprotoval, več jih bode, ker ljudje 60 pri nas že toli pametni, da se ne dajo več gospodariti golobradcem, in če pride na pomoč še ljubljanski škof s kakim listom, potem bo šel »Rodoljub« —* rakom žvižgat, — kakor ob novem letu, ko je župnik pre-čital škofov list, bilo je pri nas tako navdušenje za »Rodoljuba« in druge liberalne Časopise, da je bilo veselje. V teku štirinajstih dni imeli smo čez 30 liberalnih časopisov več v Sentlambertu, kakor prejšnje leto, kar je krasno število v naši mali župniji. Vsi liberalci smo navdušeno pozdravljali škofov list in smo rekli, res, najboljša reklama za razširjenje liberalnih časopisov v sedanji dobi je škofov pastirski list. Kar je jako značilno, je tudi to, da je »Domoljub« pri nas izumrl. V naši župniji dobivata ga le še dva farovška za-pečkarja. Da, gospodje klerikalci, vidimo se tudi v Sentlambertu pri svitli luči. Da jo naš župnik zadnji čas tako srborit, prištevamo še neke druge okolnosti. Toda bolj po tihem povejmo, ker naš župnik dobro sliši in vidi, saj vidi tudi ponoči skoz okna. Šla je Kranja! Nič več. Kako me srce boli! — Bodi dovolj za danes, ali ob času na svidenje! Z g u b 1 j e n o j a g nj e. Domače in razne novice. Vladna posojila. Vlada je pred kratkim predložila državnemu zboru načrt postave, ki je tudi za našo deželo velike važnosti. S to postavo so pooblašča vlada, da sme dovoljevati vsakovrstne olajšavo glede vračevanja tacih državnih posojil, ki so bila podeljena povodom potresa, po-^odnij in druzih tacih nezgod. Vlada smo dolžnikom podaljšati roko za vračevanjo teh posojil, v posebnega ozira vrednih slučajih pa sme tudi dotično posojilo ali deloma ali popolnoma odpisati. Opozarjamo to vse tiste, ki imajo kako državno po-s°jilo z dostavkom, da bodo svoj čas vlagali obrazloženo in dobro utemeljene Prošnjo, ne pa kar splošno, kakor to priporočajo klerikalci. »Slovenski Narod« je imel v mino-^m zasedanju porotnega sodišča ljubljanskega kar dvo kazenski obravnavi, a obakrat jo bil sijajno oproščen, dasi se je dr. ^ušteršič na vso moč pehal, da dosožo obsodbo. Tožitelj jo bil v prvem slučaju žu- v Št. Vidu, I. Bele, v drugem pa vi-jj*vski dekan Erjavec. Slednji je tožil dr. *vcarja, ker je bilo v »Slovenskem Na-r°du<( rečeno, da bi vipavsko farovško zi- dovje vedelo marsikaj povedati. Tožil je, dasi je dr. Tavčar že v preiskavi izjavil, da to ne meri na dekana Erjavca, nego da se nanaša na razmere, ki so vladale za časa dekana Gabrijana. Pri obravnavi je dr. Tavčar ponudil dokaz resnice, da so se svoj čas v vipavskem farovžu godile velike svinjarije, da so tam stanovale štiri ženske, ki so ponoči sprejemale moške obiske, da so prirejale nekake »zabave«, pri katerih so bile povsem nage, da so se rodili v župnišču štirje nezakonski otroci, katerih jednega sta neki kaplan in babica koj po rojstvu odpeljala v Idrijo, kjer je otrok koj umrl, in več tacih stvari. Dr. Šušteršič je priznal, da so se godile velike svinjarije, na kar se je dr. Tavčar prostovoljno odpovedal ponudenemu dokazu. Sodišče je dr. Tavčarja od zatožbe oprostilo in obsodilo dekana Erjavca v povrnitev vseh sodnih stroškov. Vrednost duhovniškega pričevanja. Pred kratkim sta se vršili pri ljubljanskem dež. sodišču dve zanimivi razpravi. Najprej je bila obravnava proti Petru Haupt-mannu, kaplanu v Starem trgu pri Ložu. Hauptmann je bil tožen radi žaljenja na časti, ker jo necega lesotržca psoval. Pri obravnavi je več prič pod prisego potrdilo, da je Hauptmann res govoril dotično žaljive besedo. Ilauptmannov prijatelj, kaplan D o 1 i n a r je pa tudi pod prisego trdil, da jo natančno poslušal, kaj je Hauptmann takrat govoril, in da Hauptmann tistih besed ni izrekel. Kdo je torej po krivem prisegel? Sodišče ni verjelo kaplanu Dolinarju, četudi je pričal pod prisego, nego ostalim pričam in je Ilaupt-manna obsodilo na globo 50 gld. Potem so je vršila obravnava proti klerikalnemu agitatorju Stefančiču iz Starega trga pri Ložu. Stofančič je ponujal gospe Rozinovi 200 gld., če bo pri občinskih volitvah glasovala s klerikalci. Sodišče je Stefančiča obsodilo na tri tedne v zapor. Pri tej obravnavi je bil kaplan Hauptmann zaslišan kot priča, toda sodišče ga ni hotelo zapri-seči, kar se zgodi samo tedaj, kadar sodnik misli, da priči ni zaupati, da bo govorila čisto resnico. Hauptmann je kot priča trdil, da klerikalcem ni šlo za glas gospo Rozinove, češ, da so liberalci imeli že tako večino. Toda mej obravnavo se jo izkazalo, da je šlo prav za ta glas in da jo Hauptmann kot priča neresnico govoril. Taki so ti škofovi ljubljenci! Škof se seveda no zmeni za to nezaslišano pohujšanje, zmeniti bi so pa moralo zanjo c. kr. državno pravdništvo. Tihotapstvo na katoliški podlagi. Klerikalna stranka jo pred nekaj meseci ustanovila na Glincah pri Ljubljani vinogradniško društvo, ki se peča s prodajo vina na debelo in ima istotam tudi gostilno. Zadnji čas se jo razkrilo, da je to katoliško društvo vciganilo užitninskega zakupnika, v tem slučaju deželo Kranjsko, za veliko svoto užitnine in sicer na ta način, da je v svoji gostilni točilo noza-dacano vino in da je iz založene kleti jemalo vino v množinah pod 56 litrov, kar je oboje po zakonu strogo prepovedano. Odgovornost za to tihotapsko počenjanjo pade seveda na društvenega predsednika Vencajza. Ta je c. kr. sodni svetnik, državni poslanec in prisednik pristojbinskega sodišča. On jo moral poznati zakon, on je moral vedeti, da tihotapstvo, kakršno jo uganjalo njegovo društvo, je strogo prepovedano, a če klerikalna stranka iz tega ne bo izvajala naravnih posledic, potem se jej bo po vsi pravici očitalo, da odobrava tako tihotapstvo, da odobrava sle-parjenje, Hrovatin-»Sloven5eva« pravda se bode še jedenkrat razpravljala pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Dr. Šušteršič se je osobno peljal h razpravi na Dunaj, prej kot ne v dobri nadi, da najvišji sodni dvor obtoženca takoj oprosti, ali mu pa vsaj prisodi dobroto, da se zopetna razprava odkaže kaki nemški poroti, recimo v Gradcu ali pa še celo na Dunaj i. Sodišče na Dunaji pa tem nadam ni ustreglo, in »Slovenec« stal bode radi svoje častikraje zopet pred ljubljanskimi porotniki. Zadnja sodba se je razveljavila le radi formalnih pogreškov, ki so se pripetili v preiskavi. Kakor pri nas. Kardinalu Missii ne dajo spati lavorike, koje si je nabral naš knezoškof s svojim zloglasnim konviktom! Škof Anton Bonaventura hoče imeti svoje hiše v Šent Vidu, na Vrhniki ali Bog ve še kjo! Kardinal Jakob pa jih hoče imeti v Gorici. Reč je jedna in ista, ob Soči, kakor ob Ljubljanici. Nepotreben je tu in tam, ali tu in tam naj se ustanovi z vse-občnim beračenjem. In povsod bodo nastavljale klerikalne pijavke svoje sesalke, in boj se bo napovedal zadnjemu krajcarju ubožnega slovenskega kmeta. Tik davčnega eksekutorja vlačil bode kmetiču še škofov eksekutor kravico iz hleva. Država, ki z železno svojo roko preganja vsakega beračka, če lazi s praznim želodcem in prazno bisagico od vasi do vasi, trpi lahko-dušno te škofe - berače, prav kakor da živimo v srednjem veku, ali pa kje doli v po brezvestni duhovščini do mozga iz-sesani Španiji! Pričakujemo, da se ravnokar organizovana narodno-naprednastranka z vso ostrostjo in čilostjo po robu postavi temu izslačenju ljudstva, ki tudi na Goriškem ne tiči v obilščini! Če stori ta stranka v tem pogledu svojo dolžnost, potem je že v polni meri opravičila svoj nastop. Na delo torej, goriški naprednjaki! Izpred sodišča. Učitelj IV. Jaklič iz Dobrepolj, znani klerikalni hujskač in konsumnik, jo pred kratkim v družbi dveh kaplanov prišel v Ljubljano in se nastanil pri »Llovdu«. Po kakih opravkih jo prišel, nam ni znano, a bržčas je imel posebnih vzrokov, da je hotel prikriti svoje bivanje v Ljubljani. V to Bvrho ni v zglasilni list vpisal pravega svojega imena, nego se zglasil kot »Eranc Svedre«. S tem je učitelj Jaklič storil kažnjiv prestopek in je bil pri ljubljanskem okrajnem sodišču radi lažnjivega zglašenja obsojen na globo 5 gld., oziroma 24 ur zapora. Laška lojalnost. V Poreču so imeli pred kratkim ples, na katerem so na nečuven način ravnali s cesarjevo podobo. Več oseb je bilo aretiranih. Kupčija s spovednimi listki. Tudi v Polhovem gradcu se je ustanovila taka deviška in devičarska družba, kakršnih imamo že vse polno v deželi. V soboto pride sam škof v Polhov gradeč, blagoslovit to družbo. Tudi spovodoval bo škof te device in devičarje. Kar nam pa nikakor no ugaja, je način, kako se ljudje silijo h pristopu tej bratovščini. Razglašeno je bilo slovesno, da ne dobi spovednega listka, kdor izmed fantov in deklet ne pristopi bratovščini. Očitno je, da se gre tu za tiste groŠe, ki jih morajo plačevati člani. Nam se zdi tak terorizem, taka zloraba cerkvenih naprav skrajno nemoralna, in ne vidimo v njej nič druzega, kakor navadno kupčijo po Tetzlovem vzorcu. Dober odgovor. V gostilni sta sedela župnik in učitelj. Med pogovorom vzame prečastiti iz svojega etuia smodko in uljudni učitelj mu ponudi vžigalico, ki pa je pri prevzemi slučajno ugasnila. Pomembno reče duhovni gospod: »Da, da, luč šole je ugasnila«. —■ »Takoj, ko je prišla v cerkvene roke«, pritrdi spoštljivo pohlevni učitelj. Pismo ljubice ga je izdalo. Ign. Perše iz Birčne vasi jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem kolodvoru ga je ustavil policijski stražnik. Vstavljenec je rekel, da gre v Trst za delom, česar mu pa stražnik ni verjel. Pri preiskavi se je dobilo pri njem pismo, v katerem jemle njegova ljubica slovo pri odhodu v Ameriko. — Druzega takega izseljenca, Frančiška Zefrana iz Gotne vasi pri Novem mestu pa je izdala Jezusova podoba, na katero mu je mati zapisala: »V spomin od svoje matere pred odhodom v Ameriko«. Zaupljiv kmetic. Dne 12 t. m. je posestnik Jožef Hrovat z Rebra pri Žužemberku gnal dva para volov na semenj. Pot je bila dolga, in ker se je Jožef Hrovat rad ustavljal pri gostilnah, se je polagoma tako vpijanil, da je pri Trebnjem obležal v nekem jarku. Voli so se mej tem na bližnjem polju po svoje zabavali. Ker je Hrovat uvidel, da ne more naprej, naprosil je po potu idočega tajca, naj njegove vole žene na semenj. Tujec je tej prošnji rad ustregel in odgnal vole. Popoldne se je Hrovat toliko streznil, da je mogel naprej, a iskal je seveda zaman tujca in vole. Morda mu jih najdejo orožniki, kar pa tudi ni gotovo. Taščo do smrti pretepla. V Mariboru je stala te dni pred porotniki 291etna Elizabeta Zimič iz Roperc, ker je 3. dec. minolega leta svojo 681etno taščo Alojzijo Zimič pobila s krepelcem tako, da je dva dni nato umrla. Starka je imela ubito lobanjo ter je vsled tega nastopilo otrpnenje možganov. V preiskavi je Elizabeta Zimič trdila, da je starka padla po stopnjicah ter se tako pobila. Toda Alojzija Zimič je v nezavesti dvakrat dejala, da jo jo sinaha potolkla s krepelcem. Končno se je morilka udala ter priznala svoj zločin. Do-tičnega dne so jo s taščo sprla, ker jo je tašča dolžila, dajo je okradla. Zato je napadla taščo, ko je šla po stopnjicah navzgor v podstrešje ter jo udarila s krepelcem trikrat po glavi. Starka se jo zgrudila, a sinaha se za njo ni zmenila ter jo je moral pobrati šele njen sin, soprog ubi-jalke. V preiskavi jo hotela zločinka krivdo zvaliti celo na moža ter ga je sumničila, da je ubil lastno mater. Porotniki so obsodili Elizabeto Zimič na dvoletno ječo s postom vsak mesec. Samomor. Učitelj g. Iv. Zupanec v Eara-Vasi je bil že dlje časa bolan na živcih. V trenotku duševne nezavednosti je skočil v Kolpo in v njej utonil. 70 delavcev zasutih. Iz Montgo-mervja v Zahodni Virginiji se poroča, da se je pripetila v ondotni jami eksplozija, pri kateri je bilo 70 delavcev zakopanih. Doslej so rešili le par delavcev in našli že 40 mrtvecev. Prostovoljno stradanje. V Mount Veronu blizu Newyorka živi bogat trgovec z žitom, Milton Rathburn, ki je lani prebil 28 dni, ne da bi bil kaj jedel. Sedaj je sklenil, da bo stradal 40 dni. Tekom prvih 11 dni svojega stradanja je shujšal za 25 funtov (okoli llVa kg). Rathburn trdi, da si je s stradanjem ozdravil kratkovidnost. Najhujši dan je baje drugi, ko se začne stradanje. Med stradanjem pije Rathburn mineralne vode. Bombe v Parizu. Zadnje čase so našli v Parizu več bomb, katere so storili neopasne, ena pa je s strašnim pokom eksplodirala, ne da bi bila napravila posebno škodo. V sredo so našli v hiši generalnega komisarja Picarda nevarno bombo, katere vrvica je že tlela. 900.000 kron za konja. Minoli četrtek so prodali v Londonu na javni dražbi imenitnega tekača in zmagalca Elving Eoxa za 900.000 kron. Pred desetimi leti je bil prodan zmagalec v dirkanju Ormonde za 30.000 funtov v Južno Ameriko, v Astro-Ogrski pa se je plačala največja svota za konja Matchbora, namreč 18.000 funtov. Flying-Eox je najdražji konj na svetu. Roparji. V Repcze-Szt. Gy6rgyju so trije roparji napadli trgovca Liechtensteina in njegovo ženo v prodajalnici. Ubili so trgovca, ženo smrtno ranili ter izpraznili blagajnico. „Č>sar ne Janezek ne naurl, se tudi Janez ne node naučil", je tudi v nasprotnem smislu resnično. Čemur se je Janezek priučil, tega Janez ne bode opustil. Naj bi torej vsi stariši dobro premislili, kako prekoristno bi bilo, da bi pripravljali svojim otrokom tako kavo, ki ustreza njihovemu telesnemu razvoju, ter pomirja, redi in krepi njihove živce, ki se zlasti v Soli preveč napenjajo. Vsak zdravnik dandanes potrjuje, da je najzdravilnejsa jutranja in popoldanska pijača za naSo deco — čista, močna Ka-threiner-Kneippova sladna kava, katero radi njenega priljubljenega kavinega duha prav radi pijč. Cvetoča unanjost in utrjeno zdravje so njene posledice. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, toda nikoli se ne sme prodajati na vago, in pristDa se dobi le v znanih Kathreiner-jevih zavojih. Loterijske srečke. Gradec, 3. marca. 72, 64, 21, 86, 8. Lino, 10. marca. Brno, 7. marca. Dunaj, 3. marca. Trat, 10. marca. Praga, 14. marca. 26, 20, 72, 66, 70. 22, 80, 77, 90, 75. 83, 26, 38, 14, 33. 86, 24, 14, 36, 6. 47, 37, 74, 9, 80. Tržne cene v Ljubljani 17. marca 1900. PSenica, 100 kg Rež, B . Ječmen, ft . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ Koruza, n Krompir, Leča, lit. . Grah, „ Fižol g . Maslo, kgr. . Mast, „ Špeh svež, „ . S r 16 40 I I -13 60 12'40 17 S20| — 12- 5-- 24 -!20 -|14 l'80 l|40 120 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno. . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo ,, „ PiSčanoc ..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, „ „ . . . Drva trda, klftr. . . ,, mehka, „ . . Al I P j 1401 170 i & -18j 120 112 1 r>i) w 50 40 50 60 Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO^ Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesionirana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star Liinie Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani, davna slovenska * 11 registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14 Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 41/*0/« od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hlldnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ladovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. i t •* t «8 e a (A « ° -C (D • iS tO »g bO "it *- m aga. -n cd 03 -C t_ . _ ca s/ o ca N «o ^ i ^ 2: o —« m -n 0 r= a.-- —> to c *-> c a. o co +- "(ž> .-^►<ž>,~* © o "o S "O o "aT .M o. > » 571 «4 PILA in METOM SGJHIj $ r$WM\$ ZALOGApRiiV JEBAČINU LJUBLJANI. Odgovorni urednik dr. Ivan TavCar. Lastnina in Usek .Narodne Tiskarne" v Ljubljani-