(— -------------------------------^
VSEBINA :
FRANCOSKA KRIZA NI REŠLJIVA BREZ KOMUNISTOV
FAŠISTIČNI KRIMINAL V TRSTU
MIČE IN VANE
V SKEDENJSKIH PLAVŽIH
»DELI IN VLADAJ« V PALESTINI
ZAGREBŠKI VELESEJEM
ČEŠKOSLOVAŠKA SODOBNA UMETNOST
TRIGLAV V SNEŽNEM OBJEMU
LOV NA KITE	‘
^_________________________________J
Demokracija v pravem smislu
|}0§g£|g ANGLEŠKI POSLANCI Q JUGOSLAVIJI
PEKEČI PROBLEMI CONE A
POLICIJA
London, maja. — Poslano! bri lanskega parlamenta, ki so obiskali Jugoslavijo, so skupno s člani uprave združenja »Britanija—Jugoslavija« priredili slavnostno večerjo v parlamentu v čast jugoslovanskemu veleposlaništvu v Londonu. Večerje so se udeležili skoro vsi poslanci, ki so po vojni obiskali Jugoslavijo.
Po večerji, ki je potekla v naj-prisrčnejšem razpoloženju, je navzoče pozdravil Henry Bunberry.
Nato je govoril poslanec C. Zil-liacus, ki je poudaril izreden delovni polet jugoslovanskih narodov, ki vzbuja občudovanje vsakega inozemca, da bo v kratkem prišlo do tesnega gospodarskega sodelovanja med Veliko Britanijo in Jugoslavij o.
»Vi v Jugoslaviji«, je dejal ZiZ-liacus, »imate demokracijo v pravem smislu besede in želim vam čim boljših uspehov pri izgraditvi in obnovi svoje dežele.«
Narodni poslanec ga. Lee Ma-ning je izjavila v imenu vseh narodnih poslancev, da so poslanci, ki so obiskali Jugoslavijo, storili vse mogoče, da bi pomagali Jugoslaviji. Zatem je poudarila, da ta Pomoč včasih ni bila učinkovita, vendar pa je bila vedno dobra volja. »Kdor je kdaj bil v vaši deželi«, je nadaljevala Lee Maning, »si ne more kaj, da ne bi mislil nanjo z na j večjimi simpatijami in spoštovanjem, kakor tudi, da ne bi želel znova priti v Jugoslavijo.« Ga. Maning je zlasti opozorila na enakopravnost žen v novi Jugoslaviji, s čimer je lahko Jugoslavija za zgled. »Storili bomo vse«, ie dejala ob koncu ga. Maning, »da bomo skupno z vami zgradili boljši svet.«
V imenu navzočih jugoslovanskih gostov se je veleposlanik dr. Ljubo Leontič zahvalil za topel sprejem in izrazil upanje v skorajšnje zboljšanje odnosov med obema državama. »Zlasti vas, svojih dragih prijateljev«, je rekel veleposlanik dr. Leontič, «se bomo vedno spominjali, kajti vi nas niste pozabili v naših težkih urah, ter vas prosimo, verjemite, da v srcih naših narodov vedno gori plamen toplih čustev do delovnega ljudstva Velike Britanije.«
Ob koncu je jugoslovanski veleposlanik izrazil trdno vero, da bodo britanski in jugoslovanski nabodi skupno stopali složno po dolgi Poti socialnega preroda človeštva z. namenom, da se ohrani mir tako Zo male kakor za velike narode. *
Kadar prav neokusno blatijo Jugoslavijo razni, v ta namen najeti m plačani sluge tujih in domačih koristolovcev, se kaj radi zaletavajo v demokracijo, ki je danes v Jugoslaviji kot plod narodno osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Zraven pojejo oguljeno pesem o svoji »ljubezni« do Jugoslavije in vjenega ljudstva, ki jih pa seveda fn opirala, da se ne bi stavili kot beli ^ ali plavi gardisti v službo nemškemu in italijanskemu okupatorju.
Sploh so ti, iz Jugoslavije pobegli nacistični in fašistični sluge ln še kakšna debela pijavka iz »starih zlatih časov«, polni pridigarskih naukov in razlag o pravi demokraciji (celo svoj kolabora-eionizem spravljajo v sklad z demokratičnostjo), ki naj bi bila takšna. kot so jo uzakonili in kano-nszirali gospodje velekapitalisti in razni petrolejski, avtomobilski in drugi kralji, recimo V Angliji, v Arner'ki ali drugje na zapadu.
T°da kaj vemo iz teh obljubljenih dežel? Jugoslovanski In tudi
naši primorski izseljenci nam pišejo o bednem životarjenju delavskih ljudi v ameriških revirjih in o razkošnem uživanju tistih, ki jim ničesar ne manjka. Pišejo o preganjanju in nečloveškem postopanju s črnimi prebivalci kontinenta. Dnevno prihajajo vesti o ogromnih stavkah delavcev, ki zahtevajo od kapitalistov zvišanje plač za svoj življenjski obstanek. Tem in milijonom brezposelnih prav nič ne pomaga »prava demokracija«, kajti ta ni zanje, ta je za višje kroge.
Kolaboracionisti in begunci iz Jugoslavije in »debele ribe« so seveda za take vrste demokracijo, kajti le taka jim lahko opere, in celo poveča zločine proti lastnemu trpečemu in krvavečemu ljudstvu in spremeni Hitlerju priseženo zvestobo v zasluge za »domovino in kralja«.
Demokracija jugoslovanskih ljudi
Kot smo javili v zadnji številki, se je vršila prejšnji teden skupščina Enotnih sindikatov. Napovedano je bilo, da se bo to zborovanje bavilo predvsem z ekonomskim položajem delavskega stanu in nujnostjo, da se prično pogajanja za nove mezdne pogodbe.
Ekonomski položaj delavstva in tudi uradništva v Trstu je na tako nizki stopnji, da se zdi, kakor da se ne bo nikoli več dvignil na dostojno višino. Ne samo da je v Trstu nad trideset tisoč ljudi brezposelnih, ker jim ZVU z vsemi »javnimi deli« ne more dati dela in kruha, tudi ostali tisoči, ki sicer imajo delo, životarijo tako bedno, da tako stanje ni več vzdržno. Dohodki delovnega človeka so pri nas v tako kričečem nesorazmerju s cenami najosnovnejših življenjskih potrebščin, da se moraš samo čuditi, kako ti ljudje sploh še nekje stanujejo, so še nekako oblečeni, jedo in — še žive. Z navadnim računom je namreč to nerazložljivo.
Vse mezdne pogodbe so se doslej obnesle kot udarec v vodo. Ob popolnoma nekontrolirani trgovini niso mezdna pogajanja nikoli dosegla svojega smotra, tudi če so dosegla zastavljeni si cilj. Kajti čeprav je bil cilj pogajanj doseči n. pr. 10% povišanje plač, so cene v teku dolgotrajnih pogajanj že toliko narasle, da bi tedaj kvečjemu 20 ali 30% povišanje mezd pomenilo skromno izboljšanje.
Kje je delavec ali uradnik, čigar prejemki so se v enem letu povečali za 80 ali 100%? Težko ga bomo našli. Da pa so cene za toliko narasle, je pa silno lahko ugotoviti. In nikogar ni, ki bi vsaj poskušal ustaviti to blazno dirko. ZVU, ki bi ji moral biti ekonomski položaj delavskih množic prva skrb, se za to ne zmeni. Ona pušča trgovini »svobodo«, to se pravi, ona daje potuho in zagrinja s plaščem legalnosti najogabnejše izko-
je sicer širokogrudna. Odpira vrata vsem, ki so v zaslepljenosti šli v času težke borbe s prave poti, ki pa imajo danes voljo popraviti svojo zmoto s priključitvijo » 15 milijonski delovni kolektiv za boljšo bodočnost. Toda v njej ni mesta za tuje agente, sabkerje in špekulante. Demokracija jugoslovanskih delovnih ljudi je demokracija v pravem smislu besede za vse enaka po delu. Za tako so jo ugotovili tudi poslanci angleškega ljudstva, ki so obiskali Jugoslavijo, da se sami prepričajo o resnici.
Poleg tega, da imajo take izjave izvoljenih predstavnikov angleških ljudi svojo politično veljavo, so zlasti prijetne za zavest naših poštenih ljudi, ki z zadovoljstvom sprejemajo izraze simpatije in priznanja posebno od tam, Od koder je po zaslugi vlastodržcev-imperia-listov vajeno slišati le podla obrekovanja.
riščanje in izmozgavanje delovnega ljudstva. Da kdo po mili volji iz dneva v dan viša cene istemu blagu in istemu predmetu, to je zakonita »svobodna trgovina«. Svoboda je tu pojmovana kaj naivno: saj nisi primoran kupiti; če ne moreš, lahko tudi pustiš. Na svobodo ti je tudi dano, da od lakote umreš. ZVU se zaradi tega ne bo vznemirjala. Njej se zdi, da je svojo funkcijo zaupniške uprave najlepše opravila s tem, da je ustanovila »eno najboljših policij na svetu«, ki s tem, da ščiti tatove in črnoborzijance, oziroma še bolj direktno: da njeni pripadniki sami kradejo in na veliko črnoborzija-nijo, še pomaga ustvarjati neznosno bedo v Trstu. Pa tudi conski in mestni svet se s temi neprijetnimi vprašanji ne bavita. In SEPRAL, nekak prehranjevalni urad, povišuje nabavljeno blago za 20% v korist občinskih revežev in podpornih ustanov — v resnici pa gre le za zaslužke, ki izginejo v žepih raznih dobičkarjev.
Usodna, na vso silo vzdrževana navezanost na propadajočo italijansko valuto na eni strani, na drugi strani pa odrezanost od naravnega zaledja, ki more nuditi Trstu surovine in življenjske potrebščine, odrezanost, ki jo narekuje umazana politika, ki raje prosjači v Ameriki kot pa da bi navezala stike z naravnim zaledjem — to dvoje je glavni vzrok današnje bede v Trstu.
Tako vidimo tesno povezanost izkoriščevalcev. t. j. domačega in tujega kapitala, s tistimi, ki naj bi ščitili interese širšega prebivalstva. Po vsem tem je jasno, zakaj ie borba za najosnovnejše živlieniske pogoje delovnega ljudstva tako težka. Tisti, ki predstavljajo na tem ozemlju oblast, so na strani sovražnikov delavskega razreda.
Delovno ljudstvo torej ne more pričakovati pomoči od nikoder. Samo mora nadaljevati borbo za obstoj. 9. maja so Enotni sindikati predložili v Osrednjem odboru za sindikalni sporazum načrt za novo mezdno pogodbo, kateremu bi Delavska zborni«! dodala eventuelna
Ves tržaški tisk se v zadnjih dneh mnogo ukvarja z dogodki, ki so v tesni direktni zvezi s tržaško policijo. To vprašanje sicer ni tokrat prvič načeto; o njem je opozarjalo že od vsega početka domače demokratično javno mnenje.
Skandal, ki je kakor dozoreli tvor počil v zadnjih dneh pri civilni policiji, je nujna posledica, ki doleti vsak tak nezdravi aparat, kjer je večina članov in visokih funkcionarjev korumpirana in nepoštena. Široka tihotapska banda, ki jo je odkril podinšpektor civilne policije Stefani in v katero so zapleteni skoraj sami funkcionarji tržaške civilne policije odpira danes vsem treznim prebivalcem Trsta in bodoče državice pogled na vse tisto, kar se je že toliko mesecev od nastanka policijskega korpusa o njem govorilo. Poleg tihotapstva s cigaretami je bilo v teh dneh ugotovljeno, da so bile še druge roparske in črnoborzijanske bande povezane s člani in funkcionarji civilne policije, da ne govorimo potem o posameznih zločinih in roparskih dejanjih.
Nimamo namena in ob samih grobih dejstvih ne čutimo potrebe, da bi v tem članku ponavljali vsa umazana početja nekaterih »čuvajev« javnega reda, vendar ne moremo in ne smemo mimo tega vprašanja, ne da bi še enkrat osvetlili glavno odgovornost za to, da danes kljub tako ogromnemu policijskemu aparatu (1 policist na 45 prebivalcev) življenjski interesi ljudstva niso zavarovani. Tudi ne mislimo spominjati na vrsto primerov, ki kažejo s točnostjo na vlogo civilne policije kot orodja za vzdrževanje in izvrševanje u-radne apolitičnosti in nepristranosti.
Vprašanje civilne policije je na dnevnem redu že od prvih dni, ko so zavezniki prevzeli oblast na tem ozemlju. Naše ljudstvo je v zvezi s tem neštetokrat povedalo, kakšno je njegovo mnenje o važnosti, značaju in sestavi policije. Zato so bile ob vsaki priliki postavljene zahteve po policiji, ki naj bi jo sestavljali demokratični elementi, policiji, ki bo res zaščitnica poštenega prebivalstva, ki bo znala nastopiti nepristransko proti Vsakemu kriminalnemu in nepoštenemu dejanju, pa naj ga stori kdorkoli. Ne sme pa biti policija orodje peščice ljudi za zatiranje delovnega
dopolnila in ki bi se naj potem izročil predstavnikom delodajalcev. Toda od tedaj se o stvari nič več ne sliši. Zopet se odlaša, ko je skrajna nujnost in ko bi bilo treba zavzeti jasno stališče, da bi se zaustavil dvig cen.
Enotni sindikati so že lani zahtevali, da se cene kontrolirajo, da se jim postavi meja in da se postavijo stroge sankicije za kršitelje, če naj bo kaka mezdna pogodba res uspešna. In tó zahtevajo Enotni sindikati tudi danes v prepričanju, da bodo delavci, katerih življenj-ski pogoji so taki. da življenje ni več mogoče, znali te zahteve uveljaviti navzlic vsem nasprotovanjem zainteresiranih krogov.
Z Enotnimi sindikati je vse prebivalstvo, ki živi od poštenega dela. Vse prebivalstvo vidi, kdo se res bori za interese delovnih ljudi in čigavi interesi so pri srcu gospodom iz ZVU, conskega sveta i. dr. Nekoč mora vendar zmagati pravica. To se bo pa zgodilo tem prej, čim bolj bo delavsko ljudstvo enotno. Nič pa ni lažjega kot izrabljati delavske množice, ako te niso (notne.
ljudstva. Ce kljub vsem tem mnogokrat izraženm potrebam pomislimo, koliko gorja je ta »naša« policija v svojih 20 mesecih obstoia prinesla prebivalstvu cone A, če pomislimo, zakaj so jo zavezniške zasedbene oblasti rabile, bomo brez zmote prišli do zaključka, zakaj, za koga in komu v korist so zavezniške oblasti ustanovile tak in tako ogromen policijski aparat.
Vsem je še dobro znano, kako so rekrutirali civilno policijo, pod kakšnimi pogoji so sprejemali prve člane. Da si lahko postal civilni policist, si moral biti bivši karabinjer ali kvesturin. Biti partizan ali član razpuščene Narodne zaščite je predstavljalo glavno oviro za sprejem v civilno policijo in Še danes je ovira biti član SIAU.
Prvih štiri sto mož civilne policije, ki nam jih je dala ZVU, je stopilo v službo z lepim voščilom generala Hardinga, sedanjega komandanta 13. britanskega korpusa, ki je v svojem prvem govoru tržaški civilni policiji dejal: »Vi boste bodoči varuhi zakona in reda.« Pozneje so tudi drugi višji zavezniški častniki ob raznih prilikah hvalili in častili civilno policijo. Gospod polkovnik Bowman je nekoč izjavil, da jo tržaška policija »ena najboljših na svetu«. Ko je g. polkovnik izjavil te besede, prav gotovo ni mislil na eno naj-poštenejših policij na svetu, ampak na eno najskrbneje sestavljenih sredstev za zatiranje ljudske volje in uveljavljanje protiljudskih odredb zasedbenih oblasti. Po sestavu. praksi in oborožitvi civilne policije je bilo že v začetku videti, da bo postala tisto sredstvo, ki je bilo Angloamerikancem nujno potrebno za izvajanje njih kolonialne politike. Ljudje moralnih defektov so bili z.a tako službo kar primerni. Današnji dogodki so najmočnejša podkrepitev tem našim trditvam.
Zelo tvegano je, tudi samo za ustvarjanje videza poštenosti in dobre volje, po vsem tem imeti še poguma zagovarjati civilno policijo v takem sestavu kot je danes.
Tu smo iznesli mnenje, ki smo ga mogli zaslediti v teh dneh povsod na našem teritorju v vseh slojih prebivalstva.
Obsodba pade z vso težo na glavne odgovorne s ponovno zahtevo, da naj bodo vrste civilne policije nemudoma očiščene vseh onih elementov. ki ji od prvega dneva njenega obstoia dajejo pečat sramote in značaj, po katerem se bistveno ne razlikuje od onih policij, ki jih je ljudstvo na tem ozemlju poznalo v zadnjih 25 letih. Policija naj bo sestavljena i/. poštenih domačih ljudi, ki imajo visoko moralno kvalifikacijo in vse druge potrebne pogoje za izvrševanje policijske službe na narodnostno mešanem ozemlju.
Policija mora biti zaščitnik prebivalstva, osebne varnosti posameznikov in njihovih državljanskih in človečanskih svoboščin. Kdor obleče uniformo policije, ne sme imeti na svoji vesti moralnih hib.
Skromne zahteve, zato tem bolj brez obotavljanja sprejemljive in izvedljive za vsakogar, ki ima oblast in odkrite namene. Ni diplomatska modrost hvaliti tak organ, kot je sedanja civilna policiia v njenih najkritičnejših trenutkih: diplomatska modrost bi bila prav ob takih odkritjih udariti po njej z odločno pestjo.
Vsekakor je tukajšnja okupacijska oblast postavljena pred novo preizkušnjo.
S UHO I. Ni MESEC
naj živi tržaški delavec z družino ?
Francoska kriza ni rešljiva
brez upoštet/anja predlogov komunistov
Za utrditev pozicij domačega kapitalizma in za infiltracijo ameriškega kapitala v francosko gospodarstvo, je bilo treba izločiti iz vlade vse one napredne elemente, ki so se temu protivili. Improvizirati je bilo treba vladno krizo pod raznimi vzroki, ki naj omogočijo izvesti ta načrt. Do krize je prišlo in struja zmernih socialistov pod vodstvom Leona Bluma je sicer z malenkostno večino vendar zmagala na konferenci državnega kongresa francoske socialistične stranke. Tako so komunisti Izpadli iz vlade, dočim je Ramadier bil pooblaščen nadaljevati s svojo ekonomsko politiko v novosestavljeni vladi. Ob tej priliki so' komunisti sicer izjavili v svojem proglasu, da bodo podpirali vladno politiko, toda pod pogojem, da ne izda vlada ukrepov proti interesom francoskega ljudstva.
Ramadier je podedoval po Bininovi vladi tudi načrt ekonomske politike, ki je slonela sicer na zdravi in koristni zamisli, utrditi francosko valuto, pojačiti produkcijo in postopoma znižati cene produktom, toda izvajanje te sicer zdrave zamisli je vodilo vedno k večjemu nezadovoljstvu francoskih delovnih množic, ki so uvidele, da je način izvajanja te stroge ekonomske politike le v njihovo škodo.
Kljub odredbam vlade proti zvišanju cen so se cene blagu iz dneva v dan višale in istočasno se je na tržišču pojavljalo vedno večje pomanjkanje blaga. Pri vsem tem pa so samò oni ostali vedno pri isti plači, kajti vlada ni dovolila povišanja mezd. Iz vsega tega jasno sledi, da so glavno težo saniranja francoskega gospodarstva morali prenašati francoski delavci, dočim so francoski in tuji kapita tisti imeli od tega le dobiček.
Zaradi tega so se začele ponavljati stavke in demonstracije, ki so privedle tudi sedanjo vlado v težak položaj. Na eni strani skuša De Gaulle zbrati okoli sebe vse nazadnjaške sile francoske desnice in s tem utreti in olajšati pot tujemu kapitalu, ki bi hotel spraviti tudi Francijo v svojo gospodarsko odvisnost. Na drugi strani pa se francoske delovne množice upirajo izkoriščanju domačega kapitalizma in se borijo proti zunanjemu vplivu za samostojno in neodvisno francosko politiko.
Ramadier poizkuša najprej z raznimi pozivi zato. da pomiri razburjene duhove. Toda njegovi apeli ne zaležejo in pride do napadov na urade, zažiganja arhivov raznih ustanov za racioniran je
Drobne zanimivosti
AmeriHk*ra vojakom v Nemčiji so prepovedali dobavljanje cigaret iz Amerike. Vojaki so dobivjii ftka‘!e z 29 zavitki cigaret in tako je samo berlinski po?»ni urad prej »mal ir mi lijonov cigaret dnevno, ki so po črnoborzijanski ceni predstavljale vrednost 80 milijonov mark. Prvotno so si vojaki kupovali /.a ta denar io-tografske in radijske iparate In druge manjše predmete. Končno pa je prišlo že tako daleč, da so nekiteri začeli kupovati bogata darila, kot dragocene kožuhe in nazad me ?e cele jahte in vile.
V Avstriji se je zadnje čase zelo povečalo število umorov in napadov organiziranih roparskih tolp. V borbah prot roparjem je bilo doslej 71 orožnikov ubitih in 135 težko ranjenih. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo izvršenih toliko zločinov kot skupaj v leth 1934 do 1938. *
Oblaki kobilic so se spustili na vse obrežje v Alžiru. V nekaterih pokrajinah so kobilice povzročile znatno škodo na posevkih.
hrane in celo do dejanskih napadov na razne državne uradnike. Niti Ramadierjev apel kmetom, naj dajo hrano, ne zaleže. Napetost v tovarnah se nadaljuje in stopnjuje.
Podjetje, ki ima eno najvažnejših vlog v francoskem gospodarstvu in sploh v vsem življenju francoskega ljudstva, je podjetje za proizvajanje in dobavo plina in električnega toka. ki zaposluje nad 100 tisoč ljudi in je razdeljeno po vseh pokrajinah Francije. Uslužbenci teh podjetij zahtevajo povišanje plač, in- sicer za 24%. Sindikalno vodstvo predloži vladi svoj predlog, toda ta jih odbija, češ da
Ob priliki svojega 55. rojstnega dne je predsednik vlade in maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejel mnogo čestitk od raznih vodilnih političnih osebnosti. Med drugimi so mu čestitali. predsednik bolgarske vlade Dimitrov, predsednik albanske vlade Enver Hodža, podpredsednik madžarske vlade Ra-koezi, maršal Poljske Rola Zimier-ski, zunanji minister Češkoslovaške republike Klementis in drugi.
Ob sprejemu štafet Jugoslovanske armade posameznih ljudskih republik in graditeljev mladinske proge je maršal Tito imel kratek nagovor, v katerem je rekel, da ta štafeta ni pozdrav samo njemu, ampak predstavlja nezlomljivo vero narodov Jugoslavije v novo Jugoslavijo in voljo za uspešno izpolnitev petletnega načrta.
*
Vladna kriza v Italiji se nadaljuje. Nittijevi poizkusi, da bi sestavil vlado, so propadli. Tudi Orlando ni uspel in je po nekaj dneh odložil svoj mandat. Predsednik italijanske republike De Nicola se je nato po daljših razpravljanjih obrnil na bivšega predsednika De Gasperija.
De Gasperi je začel pogajanja s pre.stavniki raznih strank. Do sedaj niso vsa njegova prizadevanja privedla do nikakega uspeha in ni videti, da bi se italijanska vladna kriza bližala svojemu zaključku.
Zanimivo je, da se nahaja sedaj v Italiji skupina ameriških bančnikov. Ta obisk postavljajo v zvezo z ameriškim 100 milijonskim posojilom, ki so ga De Gasperiju obljubili v Ameriki, vendar ta komisija si v glavnem ogleduje italijanska industrijska podjetja, njihov potencial in sedanjo uporabnost glede na posledice bombnih napadov v času vojne.
♦
Po uspešno zaključenih pogajanjih med jugoslovansko delegacijo, kateri načeljuje Andrija Hebrang
jih bo reševala šele v juliju z drugimi podobnimi vprašanji; pri tem računa na eventuelno pomoč Generalne konfederacije dela, sicer sindikalne organizacije, ki naj bi vplivale pomirjevalno glede na to, da sta plin in tok namenjena splošni uporabi in ker so proizvajalna podjetja podržavljena.
Toda konfederacija dela ščiti interese in noče popustiti. Na drugi strani vlada tudi ne mara popustiti še posebno sedaj, ko gre vladi za to, da se afirmira in s tem utrdi tudi pozicije, za katere je prišla na oblast.
. Ker Ramadierjevi pozivi niso uspeli, se je vlada oprijela skraj-
in delegacijo poljske vlade, pod vodstvom poljskega ministra za trgovino Hilarija Minca, so bile 24. maja podpisane v Varšavi naslednje trgovinske pogodbe:
Pogodba o gospodarskem sodelovanju in izmenjavi dobrin med Poljsko in Jugoslavijo.
Pogodb a o petletni izmenjavi dobrin.
Trgovinska pogodba o izmenjavi blaga v letu 1947-48 in sporazum o plačilu.
Ob podpisovanju te pogodbe je Hilarij Mine rekel: »To ni navadna pogodba, ampak pogodba o prijateljskem sodelovanju in koordinaciji dela v gospodarstvu,
¥
V Sovjetski zvezi je bila po sklepu Presidiuma Vrhovnega Sovjeta odpravljena smrtna kazen.
Za zločince, za katere zakon predvideva smrtno kazen, se bo u-vedla 25 letna konfinacija v delovnih taboriščih.
Do tega sklepa je Presidij prišel na pobudo delavskih in uradniških sindikatov ter množičnih organizacij, ki so predlagale, naj se smrtna kazen ukine, ker je nepotrebna.
Grški monarholašisii aiitraljirajo albanske vasi
Grška monarhofašističoa vlada je v zadnji veliki ofenzivi proti grški demokratični armadi doživela neuspeh. Njen teror nasproti grškim demokratom se nadaljuje ali celo stopnjuje. Nekateri člani Anketne komisije Varnostnega sveta OZN se še niso odločili, da bi pred Varnostnim svetom pokazali na dejansko stanje v Grčiji in na prave vzroke državljanske vojne in skušajo vreči krivdo na severne sosede; to je Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo.
To je eden izmed vzrokov, da se grška predrznost stopnjuje in da prehaja že v mednarodni banditi-
nih sredstev. Na osnovi zakona o mobilizaciji delavcev v času vojne, ki je izšel 11. julija 1938. in ki kljub koncu vojne še ni bil abrogiran, je mobilizirala vse delavce, ki so zaposleni pri podjetjih plina in elektrike, vsak delavec, ki se ne bi odzval pozvom za delo lahko kaznovan z zaporom od 6 dni do 5 let.
Na tak način se je Ramadier jeva vlada, ki ni bila sposobna vzdržati kontrole nad cenami in sc je omejila samo na vzdrževanje višine plač, poslužila skrajnega sredstva, namreč vojnega zakona za ljudi in na drugi strani izdala še odredbo o zaplembi vseh plinskih in električnih podjetij z vsem materialom in inventarjem.
Ker je Ramadier na vladi in ker ima na razpo’ago vojsko in policijo, si lahko sicer privošči te poizkuse v dobi v skrajnem pi čvoru, tudi vojnoobvezne ljudi, ki bi zasedli tovarne, toda med njim in francoskimi delovnimi množicami se ustvarja in širi razpoka, ki lahko privede do. ponovne vladne krize z vsemi posledicami.
Morda bo tedaj le uvidel, da se v sedanji Franciji ne da delati brez komunistov in ne da bi se jemalo v obzir tudi njih predloge.
V svojem zadnjem govoru v Nimesu je generalni tajnik komunistične partije rekel:
»Trdim, da nihče ne more boljše rešiti vprašanja nabave hrane offl nas. To ministrstvo bomo prevreli mi. kadar bomo imeli tudi predsedstvo vlade. Mi smo sposobni uvesti v hiši red.«
zem. 22. t. m. so trije grški avioni preleteli grško albansko mejo in obstreljevali dve vaši, črede živine na paši ter prebivalstvo. Obstreljevanje je trajalo štirideset minut; in več ljudi je bilo mrtvih in ranjenih; okoli 40 goved ubitih.
Predsednik albanske vlade Enver Hodža je telegrafsko poslal protest tajništvu OZN, v katerem je zahteval, da Varnostni svet energično nastopi proti takemu bandi-stvo, ki ogroža mir na Balkanu.
¥
Kitajska ljudska armada, ki je v zadnjem času prešla na več sektorjih v ofenzivo, je na mnogih mestih prisilila Cang-kaj-škove čete k umiku in osvobodila nekoliko mest in naselij.
Državljanska vojna, ki traja na Kitajskem že več let in ki nima izgledov na zaključek, je dala mnogim Kitajcem spoznati, da se izza Cang-Kaj-Ska krijejo tuji imperialistični krogi, ki bi hoteli spraviti ta del Azije pod svoj vpliv. Poleg tega dolgotrajna borba brez določnega cilja in proti lastnim interesom utrujajo kitajsko ljudstvo. Zato se je po Kuantunški Kitajski razširilo nezadovoljstvo, ki prihaja do izraza v sami vladi.
Najmočnejši odpor se je porodil med univerzitetno mladino, ki zahteva konec državljanske vojne in izločitev tujega vmešavanja v kitajske notranje zadeve. Vladajoči krogi so na to nezadovoljstvo močno reagirali in je vlada izdala odredbo, s katero je prepovedala vsako stavko ali demonstracijo. Kljub temu je vsa univerzitetna mladina 16 univerz napovedala stavko in izvolila posebno delegacijo, da izroči vladi protestno pismo. Pri spremljanju te komisije na železniško postajo, pri kateri je sodelovala množica osem tisoč študentov, je prišlo med študenti in policijo do incidentov, pri katerih je bilo 20 študentov ranjenih in eden mrtev.
ZDA
UP. Ameriški senator Brièn McMahon je izjavil, da je a-meriška vojska sklenila premestiti svojo važnejšo vojno industrijo v podzemeljske tovarne.
Vrhovno poveljstvo ameriške vojske je že sklenilo sporazum z nekim newyorSkim podjetjem za določitev primernih mest za tiradn/o pod-zemn h tovarn.
McMahon je pred trgovsko zbornico v Connecticutu izjavil: Če ne dosežemo mednarodnega sporazuma o atomski energiji, se bo morala naša civilizacija preseliti v podzemlje, kajti naša industrija zbrana v središčih in naša mesta, k jet je zbranega mnogo prebivalstva predstavljajo lahek cilj.______________________
_________EGIPT___________
Egiptski finančni minister Pada paša je izjavil, da bo vlada storila vse. da bi dobila oa Amerike posoiilo Na io je univerzitetni profesor Riš 'd el Barani napisal v časopisu »Ruz el Juzef« sledeče:	»Nasprotujemo politiki
posojil, ker smo na sebi občutili bedo, ki je posledica podobnih posojil, ki so Egipt spravila pod britansko okupacijo. Po našem mnenju ie ameriško posojilo sredstvo kolonizacije s pomočjo denarja, ki bo državi vsililo a-meriško gospodarsko politiko. Vemo za pogoje ameriškega posojila Grčiji in Tur-čiji . . . Nekateri ljudje '&i> še že začeli klanjati novemu božanstvu — ameriškemu dolar ;u. Po njihovem mnenju ima to božanstvo ključe zlatih vrat nebes, toda prepričani smo, da ie za temi vrati pekel.
PERZIJA
Časopis »Mardom« prinaša uvodnik o iranskem nakupu orožja v vrednosti 300 milijonov dolarjev V članku je re* čeno, da je ameriška vlada prosila iransko vlado za dovoljen ie, da bi smela v Iranu graditi letališča, železniško progo Brheden Mešed in pristanišča ob obali Perzijskega želiva.
Reuter javlja, da se seda) po mnenju tujih poročevalcev in opazovalcev v Azerbejdža-nu, kjer je teheranska vlada lansko leto s silo ukinila avtonomno demokratsko upravo in vlado, bori okoli 15 tisoč partizanov.
ITALIJA
Generalni sekretar komunistične partije Italije Palmiro Togliatti je na koncu svoje ga odgovora Sumnerju Welisu, ki je napadel njega in komunistično partijo Itali ie, češ, da dobiva denar iz Moskve, nanisal sledeče: »Ali se vam ne zdi, da so ti ameriški protikomunistični lipi zares veliki bedaki?«
ANGLIJA-
Reuter javlja, da je britanski vojni minister Aleksander objavil v Dolnjem domu, da znašajo angleški stroški za vzdrževanje vojnih sil v angleški coni Nemčije za leto 1946-47 84 milijonov funtov šterlingov, njihovi stroški v Avstriji pa 10 milijonov.
k.
f ' .	•'	<
AGRARNE KOMISIJE DELIJO KMETOM ZEMLJO V NOVO PRIKLJUČENIH POKRAJINAH POLJSKE
Od tedna do tedna
2
MAJ
Trsi - zatočišče vojnih zločincev?
INDONEZIJA
Reuter. Kongres sindikatov republike Indonezije je sprejel sklep, da zaprosijo svetovno sindikalno zvezo za pomoč v borbi, da se iz Indonezije umaknejo vse holandske čete.
NIZOZEMSKA
Nizozemski tisk posveča veliko pozornost vedno slabšemu finančnemu položaju v državi. Te dni je v skupščini izjavil finančni minister, da presega državni dolg že sedaj 22 milijard goldinarjev. Kljub temu pa hoče vlada dobiti novo veliko posojilo od ZDA.
Ko so na seji skupščine razpravljali o finančnem položaju države, je parlamentarna skupina komunistične partije Nizozemske zahtevala, naj se preneha z izdatki za vojsko, kajti Nizozemska je po kontu vojne porabila samo za vojno v Indoneziji nad 2 milijardi goldinarjev.
Clan parlamenta Gookars-pel je rekel: »Ne smemo dovoliti, da bi naša država postala vazalna država. Amerika 'daje svoje kredite pod gotovimi, pogoji. Rezultat ameriškega kredita bo, da bo končno naša država postala saie-lit ZDA.
____________TURČIJA____________
Dopisnik agencije France Press André Clot piše, da se pripravlja v Turčiji široka akcija čiščenja naprednih elementov. André Clot piše: »Turška vlada namerava sledeč primeru ZDA osnovati »Anketno komisijo za poučevanje protiturške delavnosti.«
Ob tej priliki, pravi dopisnik, nameravajo nekateri krogi izločiti celo nekaj profesorjev iz carigrajske in ankarske univerze.
Dopisnik nadalje pravi, da je zadnje čase v Turčiji zelo oživela profašistična delavnost in da se stalno bolj pojavljajo razne fašistične teorije.
RoparsKe živali se vračajo v kraje svojih uspelih podvigov io isti istinkti, ki vodijo živali, vodijo tuui ziocince, ki žele zopet videti kraje, kjer- so izvršili svoja hudodelstva. Po Brunu Cescu se je vr. nil med nas gospod Aleksander Nicotera, lai je bil bogato poplačan za neštevilne zločine, ki jih je tu zagrešil.
Hladen računar se je dvigal od stopnje do stopnje na lestvici zločinske hierarhije. Od posameznih zločinov je prešel h kolektivnemu klanju neoboroženih množic. Ova-duštvo in provokacije so mu bile sredstvo ali celo poklic za kopičenje bogastva in žalostnih lavo-rik. Celo industrijci, bančniki, pokrajinski tajniki in prefekti so se takoj spomnili sivega možička, ki se je izdajal za zaupnika Farinac-cija in tistega reakcionarnega toka, ki ga je ta vodil.
Po svoji jezuitski naravi je Nicotera ljubil temo in kolikor mu je bilo mogoče, je iz teme vodil in v temi vršil svoje zločine.
Toda nobena previdnost ne zadostuje, da bi prikrila zločinsko in sramotno življenje pred resnico Čeprav ni človeška pravica še dosegla krivca, je njegova obsodba vklesana v zavesti vseh poštenih, ki so imeli priliko poznati ga.
Bil je poveljnik napadalnih čet skupaj z Giunto, Forti j em in podobnimi in če je bil najmanj med njimi znan, je bilo samo zato, ker je rad delal v temi. On je bil namreč eden najbolj krutih in na njegovi grdi vesti leži odgovornost za umor Milerja in Giraldija.
Najprej je bil glavni urednik lista «Il Popolo di Trieste» in dopisnik «Popola d’Italia», 'kmalu nato pa je zaradi svojih posebnih zaslug našel boljše mesto v ravnateljstvu agencije »Stefani«, za kar se ima zahvaliti protekciji Roberta Farinaccija, ki je v njem videl svojega služabnika, na katerega bo lahko računal na vzhodni fronti pri zločinskih podvigih fašističnega imperializma.
Toda ni zadostoval stolček pri «Stefaniju», da bi nasitil pohlepnost in utešil krvoločni sadizem Aleksandra Nicotere. Ko je grabežljiva roka fašizma segla po Albaniji, že je bil Nicotera med okupatorji kot dopisnik «Popolo d’Italia».
Zlata doba slavnega komenda-torja» se je pričela z roparskim pohodom na Jugoslavijo, ko je s polnimi rokami mogel ropati slovensko ljudstvo. Ko je zadostil svoji požrešnosti, se je porodila v njem tudi ambicija; postavil se je na radio oddajni postaji v Ljubljani za uradnega govornika, od-
koder je širil propagandne govore o fašistični civilizaciji, katero je on predstavljal dovolj dostojno in prekašal v svojem cinizmu celo Alessija in Appeliusa, ki sta preko zvočnikov zastrupljala ozračje s svojo fašistično propagando. Mnogim Tržačanom je dobro znano, da je bil Nicotera pristaš surove politike požiganja slovenskih domov in klanja slovenskih partizanov in antifašistov. Toda ni se zadovoljil samo z besedo, ampak prešel je k dejanjem. Sodeloval je pri uničevanju slovenskega ljudstva s tako vnemo, da si je priboril ono krvavo srebrno odlikovanje, ki je najlepši znak njegovega zverinskega udejstvovanja v protipartizanski borbi.
Kdor bi tega ne hotel verjeti, dobi najlepšo utemeljitev njegovega odlikovanja v nekdanjem listu «Il Piccolo».
Z bivšo republiko Saloja je bil Aleksander Nicotera v stalnih odnosih. Bil je vodilna osebnost, četudi v temi, tržaškega fašija in e-den najodgovornejših za zločine, ki
Ker političnim pripornikom v zaporu na ulici Tigor ZVU ni ustregla v najskromnejših upravičenih zahtevah, so priporniki stopili v gladovno stavko. Po nekaj dneh stavke so bili stavkujoči zaradi onemoglosti drug za drugim prenešeni v jetniško bolnišnico, (ki tega imena ne zasluži), ne da bi se ZVU kakorkoli zanimala za usodo teh nesrečnikov. Prebivalstvo se je zaradi takega zadržanja ZVU zgražalo in vsepovsod so pričele prihajati protestne resolucije. Sele, ko so prenesli v ambulanto poslednjega stavkujočega tovariša, jih je prišel obiskat nadzornik zaporov major Patton. Vprašal je izčrpane antifašiste po njihovih zahtevah, nato pa je izjavil, da ZVU ni mogla ničesar ukreniti zanje, ker je bil čas med protestnim pismom in pričetkom stavke prekratek. Na pripombo, da to ne drži, ker so že prej poslali dvoje takih pisem, je gospod major onemel, potem pa dejal, da se bo povrnil ko bodo tovariši ozdravili.
Da pa je cela stvar še bolj »za-
Za ranjence ob bombnem atentatu na baklado na predvečer 1. maja je nabranih že čez 5000.000 lir.
Od ponedeljka zjutraj so v stavki delavci tovarne slaščic Alabarda, ker je njihov zaslužek manjši kot v drugih podobnih podjetjih.
so jih vršile tolpe črnih srajc v službi nemškega okupatorja.
Kljub tolikim spominom, kljub sovraštvu, ki si ga je nakopal v času petindvajsetletnega zločinskega režima, se je Aleksander Nicotera vrnil v Trst.
Nemogoče je pomisliti, da bi njegovo hne ne bilo na spisku vojnih zločincev in zavezniške oblasti bi morale biti o tem obveščene, kakor bi morale vedeti, da je ta žalostna figura danes v Trstu.
In kaj je prišel iskat Nicotera v Trst?
Krasni podvig*, novega fašizma v zadnjem času nam dajo dovolj jasen odgovor.
Zvedeli pa smo še sledeče:
Odvetnik Teobaldo Zennaro, bivši vicefederale in bivši »commissario prefettizio« v Ljubljani — med prijatelji poznan pod imenom Teppompo — je dospel v Trst, da bi se tu ustavil, kot kaže. Sedai ne nosi več črne srajce. Opozoriti pa je treba nanj njegove vdane »klijente«, da ne zamude prilike za njegove usluge.
bavna«, imajo bolni antifašisti za bolničarja fašista Maroncellija, ki jim ves dan žvižga »Giovinezze«, zanje se pa sploh ne briga, razen če jih izziva.
Vse to nam ponovno dokazuje, da se ZVU počuti, kot da je — v kolonijah.
Bralstvo v dejanju
Ko so L maja svinčenke neofa-šistov sejale smrt v Portelli delle Ginestre na Siciliji, je to dejanje priklicalo na storilce prekletstvo vseh zavednih delavcev Italije. In po vsej državi so se pričele zbirke prispevkov za družine žrtev. Tudi v Trstu,, kjer žive delavci dveh različnih jezikov, se je pokazala solidarnost s tistimi, ki se morajo boriti za uveljavljanje pravic delavskega razreda. Tudi slovensko prebivalstvo, ki je prestalo od italijanskih fašistov Golgoto muk, je s svojimi prispevki mogoče bolj kot kaka italijanska pokrajina dokazalo, kako sočustvuje z žrtvami fašizma. V ostalem je pa tržaško ljudstvo na isti delavski praznik doiživelo fašistične oborožene napade. Toda kakor delavci Sicilije, se tudi tržaški delavci ne bodo dali zastrašiti ne s hudobnimi besedami in ne z bombami in svincem.
Kdo spletkari z mladino
Medtem ko je večji del tržaške mladine zbran v Zvezi antifašistične mladine in še nekaterih organizacijah, ki z njo sodelujejo, pa mladina republikanske, socialistične in akcijske stranke noče nič slišati o sodelovanju z antifašistič-r no mladino. Mladina omenjenih strank je celo ustanovila svojo mladinsko fronto, kakor da je del italijanske demokratske mladinske organizacije tega imena. In ko je ZAM dobila vabilo za mladinski festival v Pragi in je povabila na pripravo vse tukajšnje mladinske organizacije, so republikanci vabilo odbili in izjavili, da bodo poslali zastopnika v mladinski delegaciji italijanske republike. Pri tem p« je zanimivo, da je ZAM prejela vabilo z nalogo, da stopi v stik z ostalimi mladinskimi organizacijami v Trstu, ki naj pošljejo italijansko in slovensko mladinsko delegacijo kot goste na festival italijanske mladine v Firencah, kjer bodo volili člane italijanske delegacije za festival v Pragi. Tako vidimo, da je pošiljanje zastopnikov tržaške mladine v Prago mimo vabil, ki jih je prejela tako iz Prage kot iz Firenc precej pro blematično. Razen tega se pa lahko zgodi tem »tržaškim zastopnikom« isto kot se je zgodilo prav v Pragi nekim vseučiliškim študentom, — da so jih namreč pognali.
Drobne vesli
Dne 25. maja dopoldne je nek neznanec z nožem v roki vdrl na jugoslovansko motorno jadrnico „MiloS", ki je bila zasidrana v bližini ribarnice, strgal jugoslovansko zastavo iti zbežal. Navzoča policija ni ničesar videla (!?), ker pa je bil zlikovec še na pomolu in so ji ga pokazali, ga Je prijela, na kratko zaslišala in — izpustila. Take stvari se dogajajo v Trstu pod zavezniško vojaško upravo, pod katere komando stoji civilna policija. — Napadalec je „esul“ Fel-luga Pugliese; stanuje v Trstu, Strada del Friuli 89.
Zveza antifašistične mladine v Trstu je povabljena na prvi veliki festival italijanske mladine, ki bo od 17. do 22. junija v Firencah in na m. kongres Ljudske mladine Slovenije, ki bo 12. junija v Ljubljani. Tržaška antifašistična mladina bo na ta način začela praktično izvajati frnkcljo vezi med demokratično mladino italijanske republike in ljudska mladino Jugoslavije in bo tako utrjevala bratstvo med obema narodoma.
V Trstu zopet obratuje avtobusna postaja, ki jo je imelo zasedeno vojaštvo. Sedaj prihajajo in odhajajo vsi avtobusi s te postaje, ki Je na trgu Libertà poleg kolodvora.
Kolonialne metode
v tržaških zaporih
ANGLIJA
Tanjug: Ko je angleški laburistični poslanec govoril o nalogah Laburistične stranke, je med drugim rekel naslednje: Ali bo Laburistična stranka izpolnila obveze, ki jih je Prevzela na volitvah in delala v smislu socialističnih načel ter tako pomagala, da se rešimo iz težkih prilik, v ka-lerih so tri velesile. Ali pa °° laburistična stranka popustila pred konservativci in s tem še poostrila razdor med vzhodom in zapadom in se Postavila v vrsto kot borec ashingtona? S tem pripravlja tretjo svetovno vojno za \nterese Wall Streeta in v [menu tako imenovanega reševanja sveta pred komunizmom.
________- INDIJA_____________
Kakor javlja United Press so se v Bombayu vršile proti-ameriške demonstracije. Ko le namreč priplula v Bombay ameriška križarka »Toledo«, ie takoj zbrala v pristani-sep množica, ki je žvižgala In kričala »Ven z Yankee-ji« A-meriška mornarica je s puška-mi ubranila, da demonstranti niso vdrli preko mostu na "Kito,
Ze dobrih dvajset dni videvaš, preden stopiš skozi starinski portal na Mudi« v sam Koper, na desni ob vhodu dolgo vrsto voznikov, ki so pripeljali iz najoddaljenejših vasi češnje, prvi pridelek svoje zemlje. Zelo nas je zanimalo, odkod in kam gre ves ta božji dar«.
Kakih šestdeset voznikov je čakalo ob strani ceste, da odda sladki rdeči sad: košara, jerbasi in zo-boji so bili zvrhano naloženi in izpod prtov so se vabljivo ponujate češnje. Lastnik se nam je nasmejal in nas povabil, da se zglasimo pri njem na domu, češ da so na drevesih še veliko okusnejše.
Pred vhodom v glavni prostor zadruge je gneča, da se komaj prerinemo. Kot na tekočem traku gre delo od rok: eden tehta, drugi zapisuje, nekaj jih pa odnaša blago V že pripravljene zaboje. Povprašamo po vodji, ki prihiti ves zaposlen, pripravljen na vse kai drugega, kot da bi nam govoril o številkah. Hitro se sporazumemo, da pridemo kasneje, medtem pa pričnemo razgovor z vozniki.
Pravkar je eden naložil prazne košare, obrne voz k bližnji hiši in htti s potrdilom izročenega blaga k blagajni. Kmalu se vrne In kar v rokah prinese denar. Zadovoljen nasmeh mu leži na obrazu.
No tovariš, kako gre s češnjami, je letina dobra?« ga povprašam.
Se kar dobro gre, letina je na splošno zelo dobra, le ponekod je škodovala pomladna burja.«
»Kako pa ste kaj zadovoljni z zadrugo in cenami?«
»Prve dneve, ob začetku sezone smo z nekakim nezaupanjem oddajali prve količine. Iz Trsta je bilo slišati o zelo visokih cenah, medtem ko so bile tu cene enotne. O porastu blaga pa so cene v Trstu padle še pod naše, to je dalo marsikomu razumeti, kako velik zaščitnik je prav zadruga. Vidimo, da bi
Z anarhičnim izvažanjem vseh našli» češenj v Trst dosegli samo to, da bi cena padla na 10 ali še manj lir za kilogram; prišlo bi celo do tega, da bi naše češnje metali v morje. Poslovanje v zadrugi je hitro in točno, blago se takoj po oddaji plača, kar je zbudilo veliko zadovoljstvo. Nekaj bi si pa želeli vsi zadružniki: da bi blagi, prliajali iskat s kamioni na mesto, kajti tisti, ki smo oddaljeni pn 15 in več km, zamudimo ves dan. Veliko bi nam bilo pomagano, ker bi se lahko posvetili drugemu delu. Prav najbolj oddaljeni smo bili zmeraj zadnji.
»Razumljivo, tovariš, tudi tej vaši želji bo treba ustreči, saj bo možno, da boste kje v bližini o-snovali nekak odkupni center. V Ankaranu so že organizirali v zadrugo; na nekem mestu zbero ves dnevni pridelek, ki ga nato kamion opelje v centralo. Ravno prej sem slišal, da so zbrali že 8 kamionov češenj in graha. V kratkem bodo tudi v Pomianu odprli tak odkupni center. Sedaj ima zadruga vse kamione zaposlene s prevozom o-gromnih količin, ki dnevno prihajajo, zato ne more pošiljati voz po manjše količine v oddaljenejše kraje.
Se bi bila govorila s tovarišem iz Trušk o raznih problemih, k'i težijo malega istrskega kmeta, a nas je poklical vodja zaradi pojasnila.
Sezona je prav te dni dosegla v«èekt Pred dnevi so v enem samem popoldnevu pripeljali 900
stotov češenj, zdaj je srednji dovoz 6 vagonov dnevno. Deževje je te dni nekoliko zmanjšalo količino, in poslabšalo kakovost, tako da je precej češenj moralo v industrijsko predelavo. Češnje izvažajo v Trst, Reko in največ v Ljubljano.
Tovariš nam ni mogel dati podatkov o skupnem prejemu vsega pripeljanega blaga od začetka sezone do danes, ker mu čas ne dopušča, da bi napravil niti površnega pregleda. Prve dneve so sprejeli do 3 vagone dnevno, nato z dneva v dan več celo do 9 vagonov. Zdaj pa, ko je dež prenehal, se bo verjetno dovoz še dvignil.
»Saj bi ti rad ustregel, tovariš, toda delam do dveh ali tudi do treh po polnoči, ker moram dnevno napraviti obračun. Ti bom pa ob zaključku sezone dal končne podatke«, je obljubil, ko sem mu stisnil roko.
Pogledali smo šc v skladišče zabojev. Nekaj tovarišev je zaposlenih s popravljanjem, t varišice jih od znotraj oblagajo s papirjem, nekateri pa jih odnašajo v polnilnico. V velikih skladovnicah ob steni se svetijo rdeče češnje, ki čakajo na prevoz.
Kot prihaja, tako se tudi odvaža ves pridelek sončne Istre!
Nobenega špekulantskoga obraza ni med vsemi temi tovariši. Skozi roke poštenih in delovnih ljudi gre ves ta pridelek. To je uspeh ljudske oblasti, to je tudi ena izmed naših velikih pridobile«.
Miče jen Vane
V.: Jiijeej, vidfia na ... ! Miče! Srečne uoči ke te vide-juoa ... !
M.: Zdrave Vane! Se še kej žiu . . . ?
V.: Se, sen . . . Ma ki te je strela držala, de te ni blo vit nifldir. Miče .	. ? Kuod se
huado ... ? Na, sijede, na, b.š kej pavedo . . .
M.: Pa svete Vane! Uopra-vila velika sen jemo . . . Delo, Vane . .
V.: Je prou Miče, ma be usej rijeko zbutlen prej ku se šou na rajžua . . . Ne se neč-ko pesto use jen šou taku, de smuo uostale use ku de nes be ucvrkno . . .
M.: Eeej, ni bla taka rječ ne, Vane . . . Menda ni Miče, nekšen menistr, de be cajten-fie pisale ženjen . . .
V.: Pej prou, de sen brou u giornale uod tijebe, no! De suo ble strešno kontijente s tabua jen, de jen blo res prou žou de se taku pesto use . . .
M.: Du zlude ne vijerje Sej be bijeu tiide ti kont jent, de be usek Ujeden neido kej zate, lepu pronto ped košinen ujetro .
V.: Ja, znaš, de . . . Ma bš ante še kej napiso. Miče?
M.: Nanka me ne jemena-ve, Vane! Znaš, me je ana taku usijekenla — jen preš fečuola — de sen rijeko, da ne ben nekuole več uatpro klima . . .
'	V.: Kaj tisto ... ! Baba, je
baba. Ta bula je slaba . . Ta ku je rijeko une ■ . . Žiu zlude je ne ustreže . . . Ke sc muoj. Miče ... !
M.: Je use prou, Vane, samo pestme jen me ne malice, ke znaš, de neman mrve eaj-ta ...
V.: Bejže no, bejže . . . ! Kaj je tijebe tisto ke se. Miče. vajen . . . Dvej rige na ti-jeden . . . Sej ne buo uob use. Miče ... !
M.: Za gvišno! Al miš, de jeh stri jesen z rokava jest Pej kaj je treba! Sej suo buo-tra Juca ien Pepa zdej . . . Sej suo pridne . . .
V.: Kaj nisuo! Samo, da nane iuo toučejuo malo pri-jeveč pa slavensko . Jen be rijeko: Ku, de be tele za-brijenket na striince . .
M.: Aaa, ma juo upihne-juoa u rijede, Vane . . I re-ba riječ, da se prou lepu pe-sarejuoa: Zdej ena. zdej drii-
ga . • •	,
V.: Je prou Miče, ma be mogo anka ti . • • Taku malo pa mandrjarsko	Magare,
useke druge Ujeden, aa?
M.: Bomua vidle no . . . t-c prou ne buo bulšga . • •
V.: Nooo. se viido! Sen te prpravo ... Se prej ku h spoude . . ! Jest znan. de se mažak! Zdej me pej pavej malo kuod se oegano trko —'aita .	■ ?
M.: Sej sen te paveu! Pa svete, Vane! Pa Kraše, še u Pliskouce sen bijeu un tije-len ...
V.: Diive, de ne . . . Ambet suo hodile na buažjuoa puot čije . • • Ma ti menda niše šou . . ■ Jen ni jebe rijeko.
M.: De sen šou mualt! Pej prou, de ja no: Za tu hibo zdrouje, Vane,’ sen pruaso,^ za deš. za duoabrou srečua,
za • • •	...	v,-
V.: Ja, za deš se bijou usli-šen, buode Buh zahvalen . ■
M.: Trko zlata, da je palo .. . Mje pravo, Lipe, ta s Krajne vasi . . .
V.: Du? Al je bijeu tude uan u Pliskouce? Pej Mari-kua uduvua, tuo ke prave, de jema muoža u Merike, se vi-do?
M.: Vane muoj liibe, je blo ledi za se padešet . . . Mrvet je !e bla ... Ta je bijeu, ta, Rijegrt ta stare z Dola . . . Smuo še zapuajale ma me ni
šlo, je rijeko, de jema klu-
ščrcuoa u grle ...
V.: Ma kaj suo jemele kšnuo veselicuoa? Al petje?
M.: Flous, Vane, brjar... ! Kaj čiješ lepše veselice, ku je plijes — Vane! Taku_ suo se vrtele, ku tristo hudičo. Pua-jalo pej jen pilo je use.^ku de be blo na svete uodsega, ku de nen nijebe mankalo nec driizga ku tičje mleko, ke ga
"V.: .ta, sej be rijeko, de je-majua prou. Miče ... Za ph-jes ni treba ne štijentet, ne se glave rezbivet . . • Me se uočet, ne huadet h vajen . . • M.: Učaseh je le prou, de se narod veseli, Vane . . N j smet zamijert . Sej ni ncc hudga če se malo zavrtijuoa... Za anua polkua al mazurkua, več al me j n še ni pregreha ■ Za unuo novua: bugi . • • taku na Krase še ne znajuoa ..
V. rPeste ti Buguve jen Krašouce prmijere! Cluavek be rijeko. da se še bel naumen ku ta mlade - Zakaj mjebe ra j še kej pavedo,* kai se kej vido guar ... An te bš ja kej znou puale pa trko ca j te, ke se nisnaua vidle . ?
M.:	Kaj te čiien pravet,
Vane? Sej bijereš cajtenge useke dan
V.: Anua strelua ke jeh ridare . . . še giornale!! Ne vi-jerjen ane več . • Sen prou tije dnieve uzijeu ta nove giornal slavenske, tuo »De-mokracijua« sej gvišno znaš zanjua, kaj te bm pravo . . • M.: Ne! Za jemije. ne riie-čen neč. je lepo ien paštije-no tiide — samo . .
V : Piše nei, ku de be bijeu sam čiste striip u nijeme taku, de sen. Miče. vete rijeko: Kaku muoreiuo naše le-dije, na tašne grde viže u lestnua skledua plevet . .
M.: Ja, Vane muoj, se ni neč za čiidet . ! z.akaj ta-keh ledi se ne prime nobijena sramuata Take suo u stane use napravet, de je te ni-jen prou . . . !!
V.: Jioooj, Miče, take, de jemajua še mužu riječ, de suo uane Slavence ta prave . . De suo narod . .
M.: Narod, ke ga je naše de-louno ljudstvo zavrglo jen untelo, ku plevijeu na njive, Vane ...	_
V.: Te riječen, Mice, de sme je prou fržmagalo du kraia . . !
M.: Nej te pišejuoa, Vane, kr čejua jen še taku lažejuoa, neč jen ne buo niiealo če se še na glavua dijeneiua, zakaj naše ljudstvo, naše 'nart>de Slavanske grejua le naprej, Vane . .	!
V.: Sej sen vido, na^ prve dan maja, kaj je blo u Trste...
M.: Bš vido. jen bomua še govorite, Vane, za anch pijet let, če nen jeh Buh da uča-ket žive jen zdrave V.: Ante ja, Buh nes vare! Pej kaj buo tekret, Miče, ante ne .. .
M.: Tekret, bojna naše Ju-goslavane, končale prveh pi-jet !et dela, ke suo se ga pa-stoulc, Vane . . . Tekret bo-jua pakazale jen buo ceu svet vido — tiide une gaspmte u Gorice — kaj je tu: Demokracija ien resnična Ljudska uoblast, Vane!
V.: Ja. kaj be plačo, Mtee de bi ien naše ankret za zmi-jeren zamašite guobce .
M.: Ooo, ma jest jen pej vre zdej zabriisen resnična u tris, Vane . . . Vijere mene, de suo več naše n rdite guar zdej u dvejeh leteh ku suo u-ne prej u pijetjendvajseteh V.: Ti se ja vido jen se tude muoš zastuopen, ante.
M.: Zatu te, Vane, viš pa pravice pavem: Res je, da jema juo čeren jen tiide sirkou
Brezposelnost, revne plače, visoke cene, sindikalna enotnost
V 8KEDENJSKIH PLAVŽIH
Tovarna pod Skednjem me je zanimala že kot otroka. 2e tedaj se ml je porodila želja, da bi jo mogla videti od blizu in si potem ustvariti predstavo, ki jo razredne stenske slike nikakor niso mogle izoblikovati. Mogočna, visoka peč, ki ji pravimo plavž, je bila zame nekaj velikega in silnega. Prav tako veliki in silni so bili tudi ljudje, ki vozijo po mostku premog in rudo, jo usipljejo v ogromno žrelo, kljubujejo strašni vročini in pridobivajo železo, ki se kot vodni curek izliva iz plavža.
Kadarkoli me je pozneje zanesla pot v Skedenj in kadarkoli sem se vozila mimo, je ta otroška, že davno pozabljena želja, oživela. Zdaj me niso več zanimali orjaški plavži, zanimal me je predvsem tisti človek, ki sem ga na skrivaj občudovala že kot deklica zaradi njegovega dela, človek, ki ustvarja bogastvo razkošnih palač in celih mest, a ima zato le raskavo dlan in zguban, prezgodaj ostarel obraz.
Z občutkom nečesa domačega, srcu in duši bližnjega, sem stopila v tovarno. Z vrha griča sem mahoma objela z očmi košček zemlje, ki se kot širok, lopatast jezik zajeda v morje. Zdelo se mi je, da Je prav do roba preprežen s tiri, z dimniki in želez-jem, ki se tako ostro odraža od gladine morja in od zelenja onkraj zaliva. Potem sem stekla po asfaltirani cesti navzdol mimo uradniških hiš in nasadov, zakaj vse to je bilo daleč od tega, Česar sem iskala, daleč od ljudi, s katerimi bi se rada pogovorila.
,,Od kod prihajaš, tovarišica?" me je zaustavil na vratih nizkega poslopja, kjer je nameščen sindikalni komitet, krepak zastaven delavec v modri delovni obleki. Njegovo vprašanje je zvenelo mehko in toplo kot v pozdrav.
,,.Prihajam od slovenskih Časopisov, da se seznanim z vašim življenjem.
in če bo mogoče, bi si^rada ogledala tudi tovarno.*'
„Prav je, da si prišla in da boste napisali kaj tudi o nas. Radi ti bomo povedali o tem našem bornem življenju. Kar se tovarne tiče, to je druga stvar. Brez dovoljenja ravnateljstva si je ne moraš ogledati. Prav za prav si jo lahko, a bomo kljub temu vprašali ravnateljstvo, da ne porečejo, da gremo mimo njih.*4
„In če bo ravnateljstvo odbilo?"
„če bo odbilo, kar se seveda lahko zgodi in čemur se ne smemo čuditi, ti jo bomo razkazali sami. S svojim delom smo jo ustvarili, naš znoj se drži slednje stvari tu notri — in pravico imamo, da jo lahko komu razkažemo, če nam je drago. Te pravice nam ne sme osporavati nihče. Pa stopi k nam, da se seznaniš z drugimi in da se laže pogovorimo." Stopila sem za njim brez besed. Štirje delavci, ki so se tam mudili, so že vedeli, čemu prihajam. Sledili so prejšnjemu razgovoru in me tem pn-srčneje pozdravili.
„Ste slišali, da bi tovarišica rada videla tudi tovarno," je pripomnil moj spremljevalec.
,,Slišali, ali težko bo šlo," je odkimal starejši tovariš. „Ne govorim kar tako, imamo skušnje v tem pogledu. Da. če bi prišla od kakšnega profašističnega časopisa, kakor je Voce libera, bi šlo gladko in sprejeli bi te z odprtimi rokami. Tako pa..."
Ni končal stavka, ko mu je tovariš vpadel v besedo: „Pa poizkusimo, telefonirajmo inženirju, naj govori z ravnateljem." Nekdo je stopil v so-sosedno sobo k telefonu.
„Koliko vas je zaposlenih sedaj v tovarni in kakšni so delovni pogoji?" sem se obrnila k starejšemu tovarišu, čigar obraz mi je razodeval, da je pustil v tovarni vso svojo mladost in da so šla v njej h kraju njegova najboljša leta.
Ni premoga, ni - dela
„Hm, težko je reči. Kot vidiš, vse počiva, ni premoga in ni dela. Vse sedanje delo obstoja le v popravilu, v planiranju, v malenkostih. Nekdaj je tovarna zaposlovala nad štiri tisoč delavcev, sedaj nas je tisoč tri sto osem in štirideset, če ne štejemo tistih fašistov, ki so bili epurirani in jih mi delavci nočemo v naše vrste, ker ne spadajo k nam. Dovolj krivic so nam povzročili v pet in dvajsetih letih. Ravnateljstvo jih ima seveda v seznamu, tako kot da bi delali, tudi plačuje jih kot redne delavce. Ti niso brezposelni, čeprav ne delajo."
„In naših ljudi, koliko je brezposelnih?"
„Pet sto jih je," se je oglasil mlad delavec. Govoril je tako, kot da bi govoril v njihovem imenu. „Za njih nihče ne skrbi in ravnateljstvu ni mar za njih bedo, ni mu mar, če njih otroci in oni sami ginejo od stradanja in jetike. Mi delavci smo se zavzeli zanje, dokler smo se mogli, to se pravi doklei’ ni bilo zakona, ki ne dovoljuje manj kot štirideset delovnih ur na teden. Poprej smo te ure skrčili na šest in trideset, da je ostalo tudi kaj zanje, da smo delali vsi, da smo vsi imeli isti košček napol zabeljene polente." Umolknil je, kot da bi zajel novo misel, ki se mu je vsiljevala. „To je samo ena izmed krivic," je spregovoril po presledku, „kje so vse ostale. Kar je partizanov v tovarni, so prišli vsi že 1945. leta, danes bi ne mogel dobiti dela nihče, četudi bi ga bilo na pre-
tek in bi tovarna sprejemala nove moči, ker danes se zahteva vojaška knjižica generala Aleksandra, naši partizani pa so bili v vojski maršala Tita."
„Kako je mogoče, da je sploh prišlo do te zahteve?" sem se zavzela, „saj so bili vsi Tržačani v partizanih."
„Kako je mogoče? čisto preprosto. ZVU je izdala dekret, da morajo tovarne zaposliti deset odstotkov bivših vojakov, a ti vojaki so morali pripadati le Aleksandrovi armadi. Kdo je pri nas pripadal tej armadi, ve vsak."
„Skvadrist — knjigovodja Crassi", se je zdajci oglasil tovariš, ki je ves čas sedel ob oknu in skrbno poslušal, da mu ne bi ničesar ušlo in da ne bi ničesar prezrl. „Bil je epuriran, komisija pa ga je oprostila le zaradi tega, ker je imel vojaško knjižico generala Aleksandra, če bi ne bilo nas delavcev in naših pesti, ki se jih boji kot hudega vraga, bi bil že zdavnaj tu, ker ima po zakonu vse pogoje in direkcija bi ga seveda z veseljem sprejela. Naši partizani pa, ki so že poprej delali v tovarni, takih pogojev nimajo. Njih sta vodila poštenje in nacionalno-socialna pravičnost, zato tudi danes ni dela zanje."
„Eh, ča bo šlo tako dalje, ga kmalu ne bo več za nobenega Izmed nas," je znova povzel besedo tisti, ki je poprej pripovedoval o brezposelnih tovariših. „Do tridesetega junija smo blokirani, to se pravi, da ne
kreh — ate, lačne ga nisuoa.. Res je de jen mrsekej prman-ka — ma, kr je je za use jen če ni, ni zauobijenga! Ni ku lijete, Vane, de mureš uome-dlevet pr puhneh ventrineh.,.
V.: Buh pamage, kaj je čii-do če nimajua na vene . . . Sej je blo use rezdijàno!
M.: Čake, de te paven du kraja! Ma je tiide res, Vane, de jemajuoa uorden, de je dela ien jela za use, da ti je upriježeno u dete — mlado jen staro, ku na kontrat — Vane, use, za bulše, za bel srečno jen vesijelo žeulenje...
V.: Sej taku je prou! Same, Miče, same nej se pama-gajuoa ... Z delen jen prid-
nestijua, z lefta jen nijebuo neč palo jen tiide ne, če sc be prklanjale nejsebuo:	Štrline
al duolarje . . .
M.: Fino, prou muaško se pavedo, Vane . . . Zakaj prou tu je krivo, de se taku zaga-njajua jen lajejua vanje . . Če be mi dale dual jen klijente pridnje, zatu ke suo ba-gate, Vane, be blo use prou tiide u Jugoslouje . . .
V.: Ece, tega pej ne bojua učakate. Ne! Jich jema lua-met ... !
M.: Taku je, Vane! Se bomua ben še kej pamenlc zdej muoren jet za delen. Zdrave, Vane!
V.: Zdrave, Miče, zdrave ... ! Iste kot lane
sme tovarna nikogar odpustiti in nikogar sprejeti, če sprejme koga, ga sprejme naskrivaj, in dela tako kot tisti fašisti, ki vlečejo le plače za svoje postopanje. Dokler bomo pod ZVU, nas ne čaka nič dobrega. Pod njeno oblastjo naraščajo le cene in število rok, ki bi rade prijele za delo, a nimajo kaj. Naše mezde znašajo z vsemi dodatki od štirinajst do šestnajst tisoč lir na mesec in še daleč ne zadostujejo niti za enega samega, kaj šele za družino. Ob tem zaslužku ne more biti doma drugega kot glad. Naši otroci stradajo že dve leti, ker ni bilo v vojni dovolj stradanja. Toda vsaka stvar gre do gotove meje, vsako breme človek prenaša le nekaj časa, potem ga odloži z vso silo, ki mu preostane."
V sosedni sobi je zapel telefon. Klicalo je ravnateljstvo, ki je odklonilo prošnjo za ogled tovarne. Nihče ni bil nad tem presenečen. Z istim odgovorom je zdajci stopil v sobo tudi starejši delavec In nekdo mi je zašepetal, da je poštenjak, ki Je bil le zaradi zapeljanosti pri Julijskih sindikatih. Tako se je pogovor zasukal na sindikalne volitve, ki so bile pri njih že opravljene.
Kdo je
proti enotnosti
„Sedaj so že za nami," mi je odgovoril na vprašanje. „To je rešeno in vsi smo eno, kar je edino prav. Le z združenimi silami bomo kaj dosegli," je govorila iz njega prebujena razredna zavest. „Uradništvo ni za enotnost," je pristavil nekam grenko, skoraj razočarano.
Mladi delavec, ki je še vedno sedel ob oknu, je stopil k omari in izvlekel plavo mapo z besedami: „Uradništvo tudi ni podpisalo protesta, ki smo ga poslali zavezniški vojaški upravi zaradi bomb tridesetega aprila in prvega maja. Niso hoteli podpisati, ker je protest dvojezičen in ker vidijo v ljudeh, ki so vrgli bombe, branilce italijanstva v Trstu. Zakrinkati hočejo svoje razdiralno, protiljudsko delo, ki služi le koristim kapitalističnih gospodarjev in ne koristim delavcev. V ta namen izrabljajo domovinska čustva tistih Tržačanov italijanske narodnosti, ki še niso spregledali cilja, ki ga s tem zasledujejo. Cilj pa je očiten. Za drobtinico, ki jim bo morda odletela od bogataševe mize, pomagajo velekapitalu, da bo laže stiskal delavca za vrat."
★
Sirena je zatulila opoldanski počitek. Prišel je tovariš, ki so ga določili, da mi razkaže tovarno. To sva morala opraviti dokaj hitro, ker sva imela na razpolago le odmor. Zavila sva k mogočnim martinovim pečem, kjer izdelujejo „lamiere", velikanske železne plošče za ladje. Sedaj delo počiva. Ni premoga. Premog leži v velikih kupih vzdolž vse tovarne, a je last Angležev, ki ga imajo le za svojo uporabo. Pred vojno so ga dovažali, danes pravijo, da se je produkcija skrčila in držijo tovarno v popolnem zastoju, ker jim ni do obratovanja in dviga tržaške industrije, pač pa do' tega, da bi dokazali gospodarsko odvisnost Trsta, ki bi lahko s proizvodnjo uravnovesil svoje gospodarstvo in zagotovil kruh tržaškemu delovnemu ljudstvu.
V Jugoslaviji, s katero bo moralo biti naše ozemlje ekonomsko povezano, bo imela tovarna najboljšega konzumenta in če bi tod hodila tedaj, bi najine korake tisočkrat prevpilo hreščanje motorjev, zdaj pa je človeku naravnost tesno od tega molka, ki zgovorno govori sam po sebi."
„Uganila si. Tudi nam je tesno ob tem molku, tudi mi vemo, da je rešitev predvsem v gospodarski povezanosti z Jugoslavijo In v strnjeni borbi za naše osnovne pravice, človeku se trga srce, ko hodi tako mimo plavžev in plinskih peči, ki jih kurijo le toliko, kolikor je potrebno, da ne razpadejo. Mesto je brez plina, ker bi mu ga morali mi dobavljati,"
Sla sva mimo delavcev, ki so na hlodih zaužlvall opoldansko kosilo, mimo kupov železne rude, mimo električne centrale tik do morja, kjer bi se morali ustaviti tedensko dve veliki ladji s šestnajstimi tisoči ton premoga, da bi tovarna lahko obratovala. Povsod strašen, dušeč mir. Le morje se zaganja ob kamenito obalo.
Mara Samsa
DOPISI
Stoletnih v Marezigah
Pred dnevi smo na povratku iz Trusk srečali tovariša, ki nam Je ves navdušen pripovedoval o stoletnem možu iz Marezig, ki je prosil za vpis v SIAU. Hoteli smo se malo podrobneje pogovoriti z njim, zato smo ga obiskali na domu.
Našli smo ga pred hišo. kjer se je ob kameniti mizi sončil in ogreval svoje res stare ude. Radovedno nas je premotril in povedal,, da ne vidi več prav dobro in tudi gluh da je že precej. Na vprašanje, koliko let ima, nam je odgovoril: „Pravijo, da jih imam sto jaz sam ne vem natančno, čutim le to, da jih je že preveč, ker jih ne morem več nositi.44
Tovariš škergat hodi s palico in je za ta leta še zelo dobrega spomina, le oči in sluh sta mu deloma odpovedala, čudili smo se njegovim jasnim odgovorom.
„Slišim, da so danes povsod šole", je nadaljeval, „v katerih se mladina lahko uči v svojem jeziku. O, da bi bilo v mojih letih tako! Mi tega nismo imeli. Bili smo zapuščeni, da smo se smilili sebi io Bogu. če bi jaz mogel govoriti današnji mladini, bi ji povedal, naj malo več čita. ker vem, da premalo čita. Včasih so volili poslance, ki se za nas sploh niso brigali. Danes bomo volili naše ljudi, zato moram tudi jaz na volišče — moj stoletni glas bo zalegel."
Tovariš Skergat Anton, to Je njegovo ime, je imel osem otrok, od katerih jih živi še sedem. Najstarejša hči ima danes 70 let, najmlajSi sin. ki je sedaj gospodar na domu, pa ima 52 let. Med osvobodilno borbo je bil vojaški referent in se je moral skrivati sedem mesecev po bunkerjih. Vsi člani družine z jubilantom vred so člani SIAU-ja.
„Ljudski tednik" želi tov. jubilantu mnogo zadovoljstva v poznih letih.
Sv. Peter pri Kopru
Vo’itve odbora AFZ. — Pred kratkim so žene naše vasi imele svoj sestanek, na katerem so si izvolile nov odbor. Sestanka se je udeležilo res veliko število članic. Tiste, ki niso imele svojcev, da bi jim dale svoje dojenčke v varstvo, so prišle kar z njimi na sestanek. To je dokaz zavednosti in organizacijskega duha. Izvolile so si skoro same m'ade in energične žene. ki bodo prav gotovo zboljšale organizacijsko delo in tako tudi življenje vseh žena in-njihovih o-trok na vasi.
Matere, imejte več sestankov! Bodite složne in požrtvovalne! Sa-uio z izpopolnjevanjem in izgrad-njo vas samih, nam boste lahko vzgojile zdrave in zavedne sinove naše domovine.
PO SVETU
"T TTrstu so v kratkem času ujeli V že dva morska Ps;». Z drugim, ki je dolg tri metre, so ujeli tu-u* * 3r> mladičev. Toda tržaški morski h®8 je pravi pritlikavec proti onemu, ki so ga ujeli te dni v vodah pri Oa-hpoltju Velikan Je meril pelnajst me. trov in telnaf tisoč pet sto kg. Samo J16, vemo, ali Je bila to njegova prava ,eža, aU jo tu že vštetih onih štiristo kB Hh. ki so mu Jih našli v želodcu.
"T T Kaza kitami so našli okostnjak y indirichoterlja, ki je poznan pod Imenom .oče živali«. Ta ogromni. sesalec je živci v terciarni dobi. okostnjak, ki so ga našli v pesku, J® dolg n n, Kosti, ki so bile pod 'niljo mnoga tisočletja, so postale ze-krhke. Izkopati jih brez zlomov — .-i? sen vsakega paleontologa. Do-. ,se nobenemu muzeju ni uspelo desio.* ce,eRa okostja. Indirichoterlja. Po-nna ekspedicija sc ho odpravila pole-.	^ kazakslan. <la bo fotografirala o-
. m in ga skušala spraviti na dan s ’r najmanjšimi poškodbami, nakar “tklo spravili v Leningrad.
\Tck milanski časopis Je razpisal nagradni natečaj za najstarejše c* iri bajmlajše zakonec. Zmagovalki -, Prvimi sta postala zakonra. tl „Je>ta skupaj lai let, najmlaiši par Hmpfcj 33 let.

• -SC
1 i
in vladal' v Palesli
* ~ ^	- lili IM

že nekoliko let je Palestina torišče državljanske vojne, če hočemo iskati vzroke tej državljanski vojni, se moramo ozreti nekoliko v preteklost. Strateški položaj in pristanišča za ameriško in angleško mornarico, nadalje kritje dohoda v Bližnji vzhod, ki je zelo bogat na ležiščih nafte, nam bo dovolj jasna razlaga temu. četudi se angleški in ameriški interesi v mnogočem križajo, vendar so si v enem enotni, in sicer v tem, da ne smejo dopustiti palestinskemu ljudstvu svobode do samouprave. Zato so si ameriški kapitalistični krogi pritegnili v svojo službo židovske nacionaliste in s svojo podporo dali procionističnemu gibanju toliko važnosti, da se bori proti arabskemu življu z vsemi sredstvi in tudi terorjem. Že več let od tega so pomagali židovskim emigrantom, ki so bili raztreseni po vsem svetu, da se naselijo v Palestino in da si tam nakupijo veleposestev in sploh gospodarsko utrdijo ter tako konkurirajo arabskemu ljudstvu, ki živi in dela bolj na primitiven način. Na drugi strani pa so angleški kapitalistični krogi skrbeli za to, da vzbudijo v Arabcih odpor proti Židom. Znano je, da so Arabci v glavnem poljedelci in da se ne morejo boriti proti moderni tehniki in organizaciji židovskega poljedelstva, ki so ga uvedli na novo naseljeni Židi. Zato so tudi arabski veleposestniki in fevdalci v strahu pred novimi latifundisti začeli zbirati okoli sebe arabske kmete. Iz teh vzrokov popolnoma lokalnega značaja se je rodila tista narodnostna mržnja med Židi in Arabci, ki jo sicer borba med dvema palestinskima narodoma, toda borba dveh kapitalov, ki daje možnost tujim imperialistom, da preko domačih reakcionarnih elementov stalno bolj učvršćuje svoje postojanke v Palestini.
Amerikanski kapitalistični krogi so sicer obljubili Židom, da jim bodo ustvarili v Palestini njihovo nacionalno državo, toda istočasno podpirajo Angleži arabske veleposestnike v njihovi borbi proti novim latifundistom — Židom.
Sicer so Angleži že večkrat poskušali reševati palestinsko vprašanje,
IMLESTIME^#! £
=WAIFA^§rib4rij^|^>
EGIPAT|\
1

E) Alobo
toda doslej so še vsakokrat propadli. Kajti ni jih vodila pobuda, da bi se razvijal narod v pravcu samouprave, niti da bi nudili Palestini to, kar bi ji morali nuditi kot država, ki ima mandat in sicer mandat na določeno dobo. Nasprotno, Anglija je v vseh svojih načrtih za reditev palestinskega vprašanja v?dno i porabljala reakcionarne antagonistične kroge Arabcev in Zidov, med katerimi ni nikoli moglo priti do sporazuma.
V	skrajno ostrih prilikah so angleški imperialisti ustvarili iz Palestine policijsko državo, ki je v letu 1944-45 uporabila samo za vzdrževanje reda in miru 18 milijonov 400 tisoč ameriških dolarjev, dočim je potrosila za higieno in zdravje v istem času le 2 milijona 200 tisoč dolarjev.
Zaradi takih prilik sta si Amerika in Anglija v letu 1040 zadali nalogo s pomočjo svoje za to ustanovljene komisije proučiti palestinsko vprašanje, ki pa seveda ni privedlo do m-kakega uspeha; in še nadaije ..ščiti" palestinsko ljudstvo 60 tisoč angleških vojakov in 15 tisoč policajev.
V	petindvajset letnem mandatnem pravu ni angleška uprava doslej uspela pomiriti Arabcev z žuli in uvesti normalno življenje v Palestini, ampak je celo še poostrila medsebojne spore.
Kot posledica tega so se v Palestini porodile teroristične organizacije ,Ir-gun Zwei Leumi" in skupina „Sfern", ki jih tvorijo židovski nacionalisti In ki napada in ruši angleške postojanke ter s tem daje možnost, đa angleški imperialisti zadržujejo svoj že tolikokrat obetani odhod Iz Palestl ne.
Na 13. dnevnem izrednem zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov, na katerem se je razpravljalo palestinsko vprašanje. Je ponovno prišel do izraza angleški in ameriški imperializem. V vseh dolgih diskusijah je prišlo samo do enega sklepa, namreč, da se v Palestino pošlje mednarodna komisija, ki naj v tem letu prouči dejansko stanje in poda svoje poročilo na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN.
četudi je sovjetski delegat civomi-ko, podprt od delegatov raznih demokratičnih držav, predlagal, raj bi Angliji odvzeli mandat nad Palestino in palestinskemu ljudstvu dali popolno svobodo samoupravo, sta se temu uprla tako angleški kakor tudi ameriški delegat in je ves že znani vodilni aparat angleških in ameriških polvazalnih držav glasoval proti Gromikovemu predlogu.
Ne samo palestinski napredni krogi, nego vsi demokrati sveta se sprašujejo, kdaj bo temu konec, saj je teror v Palestini zajel velik obseg in je celo «visoki funkcionar angleško uprave v Palestini in ekonomski strokovnjak Mantague Brown moral priznati v nekem svojem poročilu preko jeruzalemske radiooddajne postaje. da jih stane palestinski terorizem 1 milijon šterlln na mesec in da se bodo stroški za zaščito miru in varnosti, ki so bili pred dvema letoma določeni na 4 milijone šterlin. morali dvigniti na 8 milijonov.
Vse napredne sile v Palestini se dobro zavedajo, da delujejo vse teroristične organizacije in skupine, ki sicer napadajo angleško vojsko in njihove postojanke, le proti Interesom lastnega ljudstva In za lačun tujih gospodarjev in da delajo sicer pod naslovom nacionalne borbe, vendar le proti interesom tako Arabcev kakor Židov. Zavedajo se, da je možno mirno sožitje med Arabci in Židi in to pod pogojem, da se čim prej umaknejo Iz Palestine vse angleške čete in policijske ter upravne oblasti. Razen tega morajo prevzeti pomirjevalno politiko tn vodstvo zbližanja med Arabci in Židi novi zares demokratični voditelji in ne več pred-


m
■mi
^ --- ^ ^-------------
W' ^
' '	■' ' SR 4	‘	'	'

- - - ,.^1* --.-v'/


stavniki sionističnega gibanja niti predstavniki arabskih veleposestev in srednjeveškega fevda.
Značilne so izjave, ki so jih dali mladi arabski in židovski brigadirji, ki so prišli na gradnjo mladinske proge Samac—Sarajevo.
Arabec Odeh El Ashhab je rekel: „Glavni problem, ki se danes postavlja pred nas v Palestini, je po-mirjenje Zidov In Arabcev. To vprašanje je sicer težko, ker ga stalno zaostrujejo domači reakcionarni krogi in tuji izkoriščevalci, toda mi se borimo za to, da ga rešimo in ga bomo tudi rešili, v Palestini živita dva naroda in s pravilno rešitvijo nacionalnega vprašanja ter ekonomske In politične svobode bomo ustvarili enotno fronto za izgradnjo nove Palestine. Naše delo je sicer težko, kajti proti nam se bori tuji imperializem in domača reakcija, toda mi napredni arabski mladinci ga bomo rešili."
David Khenin, Zid, je rekel: „Napredna židovska mladina Palestine obsoja nacionalistični šovinizem sionistov, ki teži za hegemonijo Zidov v Palestini. Arabci tvorijo v Palestini dve tretjinsko večino in je zato absurdno zahtevati, da bi manjšina vladala večini. Zidovsko ljudstvo, ki je razsejano po vsem svetu, je v času te vojne dovolj in preveč občutilo pomen politike tlačenja. Zaradi tega težimo za ostvaritvijo demokratične Palestine, v kateri ne bo več drug drugega tlačil, ampak si bomo v medsebojnih naporih izgradili novo domovino in s tem tudi mi nekaj doprinesli k zmagi demokraelle v vsem svetu.-
PO SVETU
štirje pijani ameriški mornarji so z razbijanjem napravili v restavraciji „alla Luna" za sto tisoč lir škode. Patrola civilne policije se ni upala intervenirati, pač pa so jih pognale iz lokala civilne osebe, v tem pa je dospela vojaška policija, k Jih je aretirala.
* * *
Načelnik kriminalne policije dr. Uliks Gisquinto Je podal ostavko na svoj položaj baje zaradi poklicne in osebne časti.
* * *
Angleška vlada je ratificirala an-"leSI'0 - poljsko gospodarsko pogodbo. l'o razgovorih s predsednikom skupščine in predsednikom vlade v Varšavi se ie Bevin odločil priporočiti britanski vladi, da odobri pogodbo, ki je bila sklenjena v Londonu že v decembru 1. 1946. Bevin ie v svojem govoru v zbornici poudaril, da so se razgovori v Varšavi vršili v prijateljskem vzduŽju upoštevajoč interese obeh držav.
Finančna poeodha med Angli'o in Poljsko, ki je bila podpisana že v preteklem juliju jn katere ralifikaciia ie bila že večkrat v razpravi zaradi nasprotovanja od zunanega mi-nistrstya, dolc a tudi sprostitev vt«-ga blokiranega poljskega zlata v Veliki Britanni, ki znaša 7 milijonov terhngov. Misli se, da bodo izro'iii Poliski tudi 3 milijone, ki jih ie An-Kuja zadržala za poravnanje poliske* Ra dolga nastalega med vojno.
^aukù J-.uKlan.
Vzroki suše
usodo ali naš največji sovražnik kapitalizem (fašizem), oziroma njegovi zavestni in nezavestni privrženci?
Ali ni dolžnost vsakega poštenega delovnega inteligenta, da to resnico ljudstvu objasni? Resnična šola — izobrazba mora služiti samo delovnemu ljudstvu in njegovemu napredku. Kjer se oglašajo vest, razum, dobra volja, ljubezen do ljudstva, tam sta beseda in dejanje samo tvorna in ne razdiralna sila. Pouk o borbi s prirodo — kar je istovetno s pojmom »gospodarstvo« — umno gospodarstvo: gojenje tal-nin, podnebnim in tržnim razmeram primernih kultur, pravilno obdelovanje, smotrnost, načrtnost itd. to so dolžnosti ljudskega delavca.
Kapitalizem nam je les uničil, naša soseda, naši bratje v Jugoslaviji ga morajo s petletnim načrtom sistematično obnavljati (pogozdovanje), od česar bomo uživali posredno korist tudi mi iz STO-ja.
To je resnica, vse ostalo laž, potvarjanje, zavijanje v lastno korist zavijačev in v nesrečo ljudstva.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
V soboto, 31, maja se bo pričel Zagrebški velesejem, ki bo trajal do 9. junija. To je prvi velesejem po vojni v Jugoslaviji in sploh v tem delu Evrope.
Ta velesejem bo predvsem prikaz jugoslovanskega gospodarstva, zraslega iz novih družabno-eko-nomskih sil države. Podal bo dokaz, da kljub ogromnim žrtvam v krvi in materialnih dobrinah v najširših plasteh jugoslovanskega ljudstva ni zamrla volja do ustvarjanja. Nasprotno, žrtve in junaštva ter končna zmaga nad fašizmom so jugoslovanske narode vzpodbudili k novim podvigom v gospodarski obnovi, kakor tudi k vzpostavitvi trgovskih odnosov z inozemstvom.
Prvi zagrebški velesejem se bo vršil prav v času, ko se pričenja izgradnja jugoslovanskega gospodarstva po enotnem vsedržavnem načrtu. Domača javnost in inozem-ci se bodo lahko seznanili z rezultati dosedanjega dela in naporov jugoslovanskega ljudstva. S prirejanjem vzorčnega velesejma mednarodnega značaja hoče nova Jugoslavija pokazati svojo odločno voljo, da čim bolj spopolni in razširi svoje trgovske zveze z miroljubnimi državami.
Velesejem bo prikazal jugoslovansko izvozno blago, proizvode žita, proizvode živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, gozdarstva, rudarstva, težke in lahke industrije itd. Posebej bo prikazan turizem z edinstvenimi naravnimi lepotami in vse vrste prometa tako pomorskega, železniškega in zračnega.
Ta velesejem bo tudi pokazal, da se kljub povojnim težavam — zlasti v mednarodnem prometu, interes za jugoslovansko gospodarstvo in vlogo Jugoslavije v mednarott-ni zamenjavi dobrin ni zmanjšat. Na velesejmu bo razstavljala vrsta drugih držav:	Sovjetska zveza.
Poljska, Češkoslovaška, Bolgarska, Albanija, Madžarska, Italija, Trst posebej, Francija, Švica, Belgija, Nizozemska i. dr. Tako bo n. pr. Sovjetska zveza razstavila avtomobile raznih znamk, tovorne avtomobile, trolejbuse in motocikle, potem radio-aparate, šivalne stroje, kinematografske aparate. Prikazana bo sovjetska tekstilna, krznarska, prehrambena, tobačna, rudarska in kemična industrija.
Pri izvajanju svojega petletnega načrta bo Jugoslavija velik izvoznik kakor tudi uvoznik in bo na
Kosimo travo pravočasno!
Kdor količkaj pazljivo opazuje prirodne pojave (dež, toča, rjavenje železa, vrenje vode, topljenje sladkorja, soli itd.), se more prepričati, da se ti ne vršijo kar tako brez vzroka. Pri vsaki spremembi telesa, torej pri vsakem prirodnem pojavu se moramo vprašati po vzroku, ker brez vzroka ni pojava. Včasih imamo celo vrsto pojavov, ki so zaporedoma odvisni drug od drugega. Končni vzroki prirodnih prikazni, ki jih ne moremo doznati s čutili (vid, sluh, tip, vonj, okus), n. pr. padec visokega telesa 'na zemljo, so sile, ki prav tako delujejo po prirodnih zakonih.
Se do nedavno si nismo znali razlagati najvažnejših prirodnih pojavov. V davni preteklosti pa je bilo v tem pogledu še večje siromaštvo. Zato so bili takrat prirodni pojavi delo božanskih bitij (bogov, polbogov), človeku naklonjenih — kakor je bila n. pr. pri naših prednikih Lada, boginja letine in človeku sovražnih kakor n. pr. Morana, boginja smrti.
Tudi danes kraljuje med sicer skromnim odstotkom ljudstva precejšnja zmota, ki jo pretkani računarji ob raznih prilikah podžigajo. Ta zaostalost jim je samo dobrodošla prilika za borbo z resnico — proti izsledkom prirodoslovne vede. Prirodne pojave oblačijo v čudeže, kazen, opomin in ne vemo kaj.
Nekam podobno je z našim vsakoletnim pojavom na Krasu — s sušo, ki je leto za letom hujša. Ni torej ta pojav novega izvora. Spominjam se svojega pok. deda, ki bi danes imel 140 let; večkrat je pravil, kako je bilo za časa njegove mladosti: suša je uničila ves poletni in jesenski pridelek; v Trstu in v štivanskem mlinu so beračili otrobe za kruh. — V 16. in 17. stol. so poleg suhih let razsajale vojne, kobilice, kuga — samo strašne nadloge.
Takrat menda ni bilo »krivovercev« komunistov, partizanov, demokratov, da bi jim bili mogli naprtiti krivdo, kot se to ponekod namiguje. Ali ni to najbolj podlo, nizkotno in smešno izigravanje nevednosti itak že dovolj uničenega in osiromašenega ljudstva?!
Pred to pogansko lažjo pa stoji taka-le resnica:
Pred stoletji so bili tudi po našem Krasu večje padavine (dež, sneg). Danes je ta svet skoro docela gol in oropan gozdnega bogastva, ki ga ne znamo nikoli dovolj ceniti. Saj nam ne daje dobička samo, ko je njegov les posekan, ampak je njegova vloga mnogo večja. Ustanavljanje vetrov, uravnavanje podnebja, čiščenje zraka itd. so njegove neprecenljive naloge.
Gozdov ni več, naši kraji so ogoljeni, rešetast Kras prepušča vodo v svoje votline. Našim tlom ne zaležejo redka in močna deževja, ampak česte rose.
Kdo je kriv tega Opustošenja?
Samo neugnani pohlep kapitalističnega častilca zlatega teleta, ki so mu bili in tudi ostanejo interesi ljudstva deveta briga in stoje napram njegovi gospodarski sreči tako kot gosenica napram lesu. Dokaz: Naše nekdanje gozdno bogastvo so prvi požrli beneški trgovci. Benetke so sploh zrasle na trgovsko-kapitalistični špekulaciji.
To je eno dejstvo.
Kapitalizem je naše ljudstvo tako izkoriščal, da se je moralo za-teka-ti k svoji skromni rezervi — v les. To smo najbolj nazorno videli za časa fašističnih dobrot, ki so nas oropale zadnjega debla.
To je drugo dejstvo.
Zaradi pomanjkanja gozdov, ki uravnavajo podnebje, se tla naglo segrevajo, zrak postane lažji in se dvigne, na njegovo mesto pritisne hladnejši (od severa) in zato težji. To naglo kroženje zraka ali burje, ki nima ovire v pomanjkljivih gozdovih, zemljo izredno naglo posuši in povzroča drugo dobro vam znano škodo na rastlinstvu, zlasti pa poljskim in vrtnim kulturam.
To je tretja resnica.
Kdo je torej kriv te nadloge: naše osiromašeno ljudstvo, oziroma raznovrstni borci za našo boljšo
Seno je najvažnejša krma za našo živino in predstavlja zato navadno tudi glavni pridelek za našega malega kmeta živinorejca. Saj je živinoreja ona panoga, ki prinaša malemu gospodarju, kakor je ravno večina kmetov na Primorskem, dnevni dohodek s prodajo mleka in zaradi tega tudi največ koristi, posebno v bližini mest. Trdimo tudi lahko, da ie in bo ostala živinoreja poleg vinogradništva ona panoga, ki edina omogoča našemu kmetu gospodarski obstoj na taki geološki zemeljski površini, kakršno predstavlja primorski Kras. Posvečati pa moramo živinoreji več zanimanja kakor do sedaj in skrbeti predvsem za dobro krmo. Glavni steber živinoreje na Primorskem predstavlja goveja živina in njena najvažnejša krma je dobro seno.
Trava in seno
Iz praktičnih izkušenj vemo, da ugaja govedi, kakor sploh živini, ki se hrani s travo, najbolj mlada trava. Kadar ženemo živino na pašo, se bo najraje poganjala za mlado, sočno travo ter se izogibala stari travi. Ob mladi, sočni paši se živina riavadno hitro redi in, kar je poglavitno za naš Kras v bližini mest, po taki paši nam krave dajejo največ mleka. Ce dodajamo molznim kravam po paši še kaj močnih krmil, bo mleka še več. Poleg tega je mleko po sočni paši okusnejše. Tudi izdelki iz takega mleka — smetana, maslo, sir — so bolj cenjeni zaradi svojega dobrega okusa, ki jim ga daje sočna, pomladanska trava ali paša.
Vsa ta dejstva so dala povod, da so razni ljudje začeli' razmišljati o vzrokih teh pojavov. Strokovnjaki živinorejci so pa te vzroke začeli postopoma in temeljito študirati. Pri primerjanju in analiziranju mlade ter stare in suhe trave so izsledili, da vsebujejo mlade trave snovi, ki so važne za zdravje in rejo živine, v precej različnih količinah. Poleg tega so te snovi večkrat tudi različne kakovosti in oblike.
Redilne snovi trave in sena
Omeniti moramo tukaj predvsem razmerje beljakovin, to so škrob, sladkor in tolšče z ogljikovimi hidrati, ter razmerje vseh teh skupaj s celulozo ali vlaknino, ki jih trava in rastline sploh vsebujejo.
Razmerje omenjenih snovi, ki ga dobimo pri sveži travi, ostane približno enako tudi pri posušeni travi, oziroma pri senu, tej najvažnejši krmi za našo živino.
Seno, ki smo ga pridobili iz mlade trave, pokošene še pred cvetjem, ima vedno od treh do pet odstotkov beljakovin več nego seno iz stare, po cvetju pokošene trave. Dočim moramo računati pri senu iz kasno pokošene ah stare trave s povprečno komaj 6% beljakovin, smemo računati pri senu, ki smo ga dobili iz mlade, pravočasno pokošene trave z 10% beljakovin. Pri metuljčni-cah, to je pri lucerni in pri raznih deteljah je ta razlika še mnogo večja. Kakor smo že prej omenili, je pri travi in seveda tudi pri senu važna celuloza. Ta je zelo težko prebavljiva in v večji množini živini celo škoduje, ker predstavlja nekako olesenele dele rastline, ki otežkočajo prebavo. Dočim je seno mlade trave mehko in lahko prebavljivo, je ono, ki smo ga dobili iz trave, ki je že odcvetela, bolj trdo, slamnato ali olesenelo in zaradi tega za živino teže prebavljivo. Vsebina beljakovin pri stari travi pada, celuloza pa narašča. Izguba na kakovosti pri takem senu iz stare trave je torej dvakratna.
Res je, da se trava nekoliko zgosti, če počakamo s košnjo, dokler travnik odcvete. Ali vrednost te večje količine sena nikakor ne odtehta vrednosti izgube, ki jo utrpimo zaradi poslabšanja njegove kakovosti. Živinorejec in kmet mora biti posebno v današnjih časih računar, kakor trgovec in vsak dober gospodar. Navidezen dobiček ga ne sme varati. Računati mora tudi z onimi činitelji, ki jih sam ne pozna, na katere ea pa opozarjajo izkušnje drugih in strokovnjaki.
Pri košnji nas zaradi tega ne sme motiti upanje, da bcgno imeli več dobička, če čakamo s košnjo, dokler se trava dobro ne razraste. Imeli bi v tem primeru recimo na enem hektarju dobrega travnika namesto štirideset celih petdeset centov sena, toda njegova kvaliteta bi zaostajala za kvaliteto sena iz trave, ki smo jo pokosili. čim je začela cveteti. Dočim dobi naša živina v štiridesetih centih dobrega sena po 10% beljakovin skupno 400 kg, bi jih dobila pri slabem senu iz stare trave komaj tri stw kg, kar vsebuje pač tako seno navadno še izpod 6°,'o beljakovin. Ako pravočasno pokosimo travo, smo torej na boljšem že samo pri beljakovinah za sto kg redilnih snovi.
Z ogljikovimi hidrati smo tudi nekoliko na boljšem, če pravočasno kosimo, ker lahko računamo, da ima seno iz mlade trave navadno okrog 80/o teh snovi več nego seno, ki smo ga pridobili iz pozno pokošene trave. Pri zgodnji košnji
zgubimo torej samo na količini. To izgubo pa povzroča v glavnem ravno celuloza, katere vsebuje seno iz stare trave najmanj 30%, dočim jo nahajamo v dobrem, mladem senu celo izpod 20%. Celuloza v množini okrog trideset in še več odstotkov, ki jo vsebuje slabo seno — posebno še premočeno celo škoduje živini pri prebavi, kakor je bilo že omenjeno. Praktične dokaze za to nam daje tudi krmljenje živine s s. no slamo, ki ima le malo listov, ali pa s suho, zrelo koruznico, ki živino izčrpava. Živina pa, ki jo krmimo z mladim žitom in z mlado koruznico, prav dobro uspeva.
Poleg pravkar navedene izgube na beljakovinah, ki predstavljajo najdražjo redilno snov krme in živil sploh (primerjaj visoke cene močnih krmil in jajc, ki vsebujejo največ beljakovin) ter izgube na ogljikovih hidratih pri zakasneli košnji, moramo računati še izgubo dveh snovi v mladem senu, ki se skoraj ne moreta nadomestiti z drugo krmo. To so vitamini in lec-tin. Prav tem snovem v mladi travi, oziroma v dobrem, mladem senu pripisujejo strokovnjaki in znanstveniki ugodne vplive na zdravje in razvoj mlade živine ter na razvoj dobrih mlečnih krav in na posebne dobrote mleka, ki ga daje tako seno.
Navidezen prirastek količine sena
Razen navedenega je še upoštevati, da se večkrat dogaja, posebno na Krasu in v suhih letih, da z odlašanjem košnje naš živinorejec prav nič ne pridobi niti na količini ali teži sena. Zaradi suhega vremena in suhih tal se trava po cvetju ne more več razrasti; prirastek na senu je v takem primeru le navidezen, ker se presušena, slamnata trava pri spravljanju ne uleže tako, kakor se uleže že na vozu in še bolj na skednju mehko seno iz mlade, pravočasno pokošene trave.
Zaradi navedenih dejstev je posebno za kraškega živinorejca važno, da ne odlaša s košnjo do konca junija ali celo do julija. Živinorejec bo koristil največ svoji živini in s tem samemu sebi, če bo na Krasu in to posebno v toplejših legah in na bolj rodovitnih travnikih opravil košnjo že v začetku junija in tudi že ob koncu meseca maja, na vsak način pa še preden trava odcvete, ker bo sicer kasneje vozil s travnika slamo in ne seno.
Ing. Andrej Cok.
ta način nedvomno privlačevala zanimanje inozemstva.
Na velesejmu bo pa prišel do izraza nov duh — zlasti v odnosu med podjetji. Ta odnos ni več konkurenčen kot v kapitalizmu, temveč obiskovalci velesejma bodo videli, da gre tu za duha tekmovanja, ki je zajel ves državni in zadružni sektor gospodarstva. S spoznanimi rezultati in z medsebojno izmenjavo izkušenj se bodo ljudje povrnili k delu, da še bolj izpopolnijo proces proizvodnje.
Prikaz junaške narodno-osvobo-dilne borbe in prikaz dosedanjega dela za obnovo in izgradnjo Jugoslavije bo izpopolnil celotno sliko tega velesejma in spomnil bo vsakega obiskovalca, da je bilo mogoče doseči gospodarske rezultate, ki jih vidi na velesejmu, samo z istimi silami, ki so vodile jugoslovanske narode skozi nadčloveško borbo proti fašističnemu okupatorju: in domačim izdajalcem.
Statistika in presled pri zadrugah
Da bi zadruge dobro poslovale in uspevale, bi morale voditi statistiko in pregled svojega poslovanja.
Statistika služi zadrugam predvsem za to, da vedo, koliko blaga in kakšne vrste je bilo nabavljenega in koliko prodanega, oziroma koliko blaga bi se lahko še prodalo. Cesto zadruge ne vodijo pregleda o potrošnji in zato ne vede točno, kakšno blago in koliko blaga so prodale Važno je predvsem to, da se blago pravočasno naroči in stavi na razpolago članstvu in ne nabavlja v poslednjem trenutku, ko je trg že prenasičen. S tem napravimo dve napaki: blago nam ostane neprodano, ker si člani nabavijo blago drugod, obenem pa so člani, nejevoljni, ker ne morejo z gotovostjo računati na zadrugo.
Statistiko bi morali voditi za vse vrste blaga, in sicer bi morali vedeti za količino in cene blaga, za kraj, kjer je bilo blago nabavljeno, kam in s kakšnim uspehom je bilo prodano in kako so se potrošniki izrazili o njegovi uporabi, nakar bi se v bodoče vedeli ravnati, kakšne vrste blaga lahko nabavimo.
Vsi veletrgovci vodijo statistiko, a prav velike tvrdke imajo posebne statistične urade. Statistika poveča upravne stroške, toda zato prinaša tudi koristi, ki v mnogem nadkriljujejo izdatke.
Zakaj bi ne delale tudi zadruge tako kot delajo privatniki? Zakaj bi zadruge ne vpeljale racionalnega poslovanja ter se sploh modernizirale? Morda bi kdo ugovarjal da nimamo za to pripravnega kadra. To je deloma res, priznati pa moramo, da je tudi v tem pogledu letos položaj mnogo boljši nego lansko leto.
Posebno važna bo statistika za tiste zadruge, ki se bavijo z odkupom in prodajo kmetijskih pridelkov. Naša zadružna organizacija ne bo popolna in ne bo izpolnila svojega cilja, če ne bo odkupovala tudi proizvodov svojih članov.
Statistični podatki so še veliko bolj potrebni, če bodo zadruge hotele koristiti svojim članom s tem, da bodo vzdrža'e stalne cene za njihove pridelke. Ta prva leta po vojni so za naše zadruge, predvsem pa za zadružne 'kadre, leta velike preizkušnje glede na odkup sadja in drugih pridelkov.
Vprav ta preizkušnja mora služiti za podlago bodočemu delovanju, ki mora temeljiti na dobljenih izkušnjah in statističnih podatkih, da bomo v bodoče še bolje uspeli v svojem cilju, v splošno zadovoljstvo svojega članstva.
Gospodarstvo _____po svetu__________
Jugoslovansko-italijanske gospodarske pogodbe, sestavljene v Beogradu, študirajo sedaj kompetentna italijanska ministrstva. Zdi se, da se bodo v kratkem nadaljevali razgovori za še nadaljnje pogodbe med Rimom in Beogradom.
Češkoslovaška sodobna umetnost
dr. R. Hlavaty
na razstavi v Trstu
FILMSKI DROBIŽ
Pred nekaj dnevi je bila otvorje-na v Trstu, v Galleria dello Scorpione, razstava češkoslovaške sodobne umetnosti. Razstava upravičeno vzbuja v Trstu veliko zanimanje, ker je prva razstava inozemskih slikarjev in kiparjev po tridesetih letih. Razstavo pozdravljamo tem bolj, ker predstavlja prvo kulturno manifestacijo Češkoslovaške v Trstu. Njen veliki pomen leži prav v tem, da se preko te razstave navezujejo prvi kulturni stiki med Češkoslovaško in Trstom. Želeti je le, da bi tej prvi manifestaciji sledile še druge, ki naj bi nas seznanile z bogatimi umetniškimi zakladi češkoslovaškega naroda, najsi bc z likovno umetnostjo, glasbo ali književnostjo.
Razstava obsega okoli 40 del. Je torej po svojem obsegu skromna in omejena. Vendar predstavlja celoto, ki naj seznani obiskovalca tako z razvojem kakor tudi s tvornostjo češkoslovaške moderne likovne umetnosti ter pokaže sodobna stremljenja čeških in slovaških slikarjev in kiparjev; končno hoče razstava nuditi obiskovalcu tudi nestrokovnjaku tisti duhovni užitek in vzgojno pobudo, ki je končni cilj vsake dobre in prave umetnosti. Iz seznama razstavljenih del lahko posnamemo, da so dela nastala v zadnjih letih. Razstavljalci pa so češki in slovaški slikarji, ki so po preokretu v likovni umetnosti okoli leta 1910 priborili češkoslovaški umetnosti zavidanja vredno mednarodno in evropsko raven
Podobno kot v drugih evropskih deželah se pojavlja tudi češko slikarstvo in kiparstvo v 12 in 13 stoletju, zatrobiva znatnega razmaha v zlati dobi češke kulture za časa učenega in velikega carja Karta IV. v XV. stoletju in se u-ve1.javlja znova v XIX. stoletju, v katerem šteje kot najvidnejše predstavnike Manesa (1820-1871) in Cesmaka (1820-1860). V dobi prebujenja češke in slovaške narodne , zavesti je de'o teh dveh stebrov češke umetnosti toliko bolj pomembno, v kolikor sta u-bra'a vsak svojo pot in v kolikor sta postavila temelje veličine današnjega češkega slikarstva. Medtem ko je Manes črpal pobudo za svojo umetnost iz ljudstva, iz po-deželik in češke folklore, se podaja Cermak v inozemstvo v Fran-eijo in Belgijo in na Balkan, odkoder prinaša v češko slikarstvo močno zapadno noto, ki prihaja docela do izraza šele potem, ko je koncem minulega stoletja Paris, matica modernega slikarstva in kioarstva, izzval tudi pri Cehih o-hi n.ciderni tok v likovni umetno-
. cjisopis »Politika« je 15. maja ob-lavil članek dr. Koste GrubaSiča, 'lana odbora za ljudsko kulturo in znanost pri federalni vladi FLR Ju-S°slavije, v katerem pisec trdi, da no kultura dosegla med širokimi ljudskimi množicami velik porast in bo jn>ela važno vlogo v izvajanju pet-mtnega načrta.
F*od vplivom lanske kampanje proti Nepismenosti se je naučilo pisanja in manja 300.000 analfabetov. V tem pa le število tistih, ki so se naučili čitanja in pisanja preseglo pol milijona 'ludi, medtem ko se je v letu 1939.
, vsej Jugoslaviji naučilo čitanja in Pisanja le 28.527 ljudi.
...Petletni načrt predvideva popolno nkvidacijo analfabetizma in razen teka mnogo sredstev in načinov, ki bodo olajšali pronicanje kulture in znanosti v najširSe ljudske plasti.
Mnogi kulturni domovi, ljudske u-mverze, ljudske knjižnice, čitalnice m razni tečaji za zboljšanje tehnič-
sti, ki še danes neti plamen navdušenja in pobude, iz katere so izš'a dela, ki so razstavljena na te; razstavi.
Slikarji in kiparji, ki razstavljajo v Trstu, spadajo k različnim skupinam in zastopajo različne smeri. Od ekstremnega Emila Fjl-le, o katerem smo izvedeli, da je pravkar bil odlikovan z najvišjo nagrado, in ki se navdušuje nad Pikasom in Bracquom do naturalističnih Rabasa in Beneša, so zastopani na razstavi primitivistični Josef Càpek, brat pisatelja Karla, Karel Cerny, Jàn Zrzavy, Vaclav Spàla in drugi. Od Slovakov, ki pripadajo mlajši generaciji in ki so
ne izobrazbe že danes doprinašajo, oziroma pomagajo, da se osnovna načela znanosti in kulture kar najbolj širijo. Pri izvajanju petletnega načrta se bodo vse te ustanove močno razširile in številčno pomnožile. Petletni načrt predvideva, da bodo morali obiskovati ljudske Sole vsi šolo-obvezni otroci, predvideva tudi jz gradnjo enega milijona kvadratnih metrov šolskih zgradb, ki bodo lahko sprejele 320 tisoč dijakov. Novost ljudske vzgoje v Jugoslaviji ne predstavlja samo obveznost vsakega otroka, da obiskuje Solo 7 let, ampak tudi ustanovitev Sol in tečajev za splošno znanost, katere bodo mogli obiskovati delavci in predvsem udarniki.
Z ustanovitvijo tehničnih, ekonomskih, agronomskih, prometnih in drugih strokovnih šol se bo do leta 1951. pomnožilo število tehničnih kadrov od 65.000 na 150.000.
Osamosvojitev kulture, ki je v raznih ljudskih republikah na zelo niz-
v svojem slikarstvu tudi ekstremnejši, so na razstavi zastopani Ludo Fulla, Ciprian Majernik in Peter Matejka in drugi. Od kiparjev je odlično zastopan Jindrich Wiel-guss s svojim materinstvom, ki je čudovita sinteza oblik in izraža izredno umetniško harmonijo linije.
Raznoterost slikarje^ in kiparjev na razstavi, različnost tehnike in pestrost v izbiri motiva in občutka umetnikov, bo razodela v o-biskovalcu visoko raven češkoslovaškega slikarstva in kiparstva, ki ima vendar močno skupno noto: služiti veličini svoje domovine in socia'nemu prevratu naše dobe.
ki stopnji, se bo izvedla do take mere, da se bo popolnoma izločil analfabetizem in da bo ljudskim množicam možno izpopolniti svoje znanje ; poleg tega se bodo ustanovile visoke šole v Bosni in Hercegovini in Makedoniji. Medtem ko je v stari Jugoslaviji bilo v šolskem letu 1938/39 vpisanih na vseh univerzah približno 17.000 dijakov, se je število v letu 1945/46 dvignilo na 23.749 in v letu 1946/47 na 39.870. Po petletnem načrtu se bo število akademsko naobraženih ljudi dvigalo vsako leto za približno 5000.
Za izgradnjo gledališč, muzejev, u-metniških galerij predvideva petletni načrt vsoto 1 milijarde jn 300 milijonov dinarjev. V letu 1938/39 je stara Jugoslavija določila za muzeje in galerije in za umetniške zbirke vsoto 5 milijonov, medtem ko je za vsa gledališča dala na razpolago le 40 milijonov dinarjev.
Za izgradnjo kinematografije se bo
V	okolici Stalingrada, na kraju, kjer je pred štirimi leti hrumela orjaška bitka med Rusi in Nemci, snema sovjetski režiser V. Petrov film »Stalingrajska bitka.« Sovjetsko armadno vodstvo je dalo Petrovu na razpolago nekaj vojaških edinic in ves potrebni vojni material, tako da bo film verna slika najbolj dramatičnih momen-.ov druge svetovne vojne, ki se j« končala z uspehom in zmago Rdeče vojske.
V	največjem filmskem študiju Sovjetske zveze »Mosfilm« snemajo film z naslovom »Življenje v razcvetu«. Film prikazuje življenje in delo ruskega preobrazitelja prirode Ivana Mičurina.
V	kratkem bodo v Sovjetski zvezi dovršili drugi del filma »Kako se je kalilo jeklo.« Ta film je posnet po romanu Nikolaja O-strovskega in upodablja heroja sovjetske mladine Pavla Korčagina. Film režira Mark Donski, tvorec filma »Detinstvo Maksima Gorkega.«
Studio za sovjetske dokumentarne filme najavlja za letošnje leto snemanje dokumentarnih filmov
Pred kratkim se je vrnila v Jugoslavijo operna pevka Zinka Kunc, ki je bila zadnjih deset let članica Metropolitanske opere v New yorku.
Zinka Kunc je pred svojim odhodom v Ameriko nastopala z velikanskimi uspehi na domačih o-drih v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, kjer je bila ena njenih poslovilnih vlog naslovna partija Piiccinijeve opere »Turandot.« V New Yorku je najprej pela vlogo Leonore v »Trubadurju«, nato je nastopila v »Aidi«, »Giocondi«, »Don Juanu«, »Normi« — pod taktirko Bruna Walterja. nadalje v »Moči usode«, »Plesu v maskah«, »Tosci«, »Andreju Chenier« i. dr. Mnoge izmed teh oper kakor tudi Verdijev »Rekvijem« je dirigiral Arturo Toscanini. V vseh teh operah je Zinka Kunčeva blestela s svojim razkošnim glasom in igro, ki priča o doživlianju umetnice, ki je še vedno na višku svojih glasovnih sredstev.
Toda Zinka Kunc ni samo pela in s svojim glasom zadivljala poslušalcev, ona je tudi kot Jugoslovanka ostala zvesta svoji domovini. L. 1942. in 1943., ko se je v A-meriki sprožila obrekovalna kampanja proti nastajajoči novi Jugoslaviji, se je takoj postavila na stran narodno osvobodilne borbe. Koncertirala je v mnogih mestih in s tem manifestirala svojo pri-
po petletnem načrtu vložila vsota ene milijarde in pol dinarjev. Med drugim je v načrtu tudi izgradnja luno-matografsl<ega mesta v bližini Beograda, nato večje število kinodvoran in več potujočih kinematografov. Predvsem se bo polagala velika važnost na šolske filme. Vsa država ima dosedaj približno 100 kinoaparatov na ozkj trak. V prihodnjih dveh letih bo-dd izdelali Se 600 aparatov za zvočne filme, ki bodo služili predvsem za šolsko uporao).
Moč jugoslovanski n radioodajnih postai se bo povečala v prihodnjih petih letih za 35 krat v odnosu ra leto 1939. Za razvoj radijske službe bodo zgradili mogočne radiooddajne postaje v Beogradu jn v vseh ljudskih republikah z ustrezajočim številom manjših postaj, ki bodo povezane z glavnimi postajami in razen tega mnogo radiooddajnih postaj za ponovno oddajo preko zvočnikov -«o raznih tovarnah, šolah in drugih ustanovah.
normalne dolžine:	Leningrad, zi-
belka revolucije, Bela Rusija in Moldavija. Prvi film bo posvečen tridesetletnici velike Oktobrske revolucije. drugi četrtstoletnici Beloruske SSR, tretji pa bo prikazoval novo sovjetsko republiko. Nadalje pripravljajo snemanje Dima o Karelijsko-Finski SSR.
Film o Moskvi bodo vrteli v Sovjetski zvezi ob proslavi SOOietni-ce sovjetske prestolnice. Ta film prikazuje najprej staro Moskvo, nato pa Moskvo, prestolnico socialistične države. Snemanje filma vodi Centralni študio za filmske novosti.
Letos bodo v Sovjetski zvezi odprli 6000 novih kinematografov.
Po šestih letih odmora izhajajo v Parizu zopet znani filmski žurnali: Pathe, Eclair, Fox Movieton, Paramount in Gaumont.
Bolgarski državni filmski zavod bo osnoval kinematografski center s študijem za proizvodnjo filmov.
Tretji ameriški film o junaštvu Rdeče vojske ima naslov »Coun-tre Attack«. Glavno vlogo sovjetskega vojaka igra v njen znani hollywoodskì igralec Paul Muni.
padnost k stvarnosti nastajajoče nove Jugoslavije. Največji uspeh v tem pogledu je dosegla lansko leto, ko je priredila velik javen koncert v newyorški Metropolitan-ki. Za svoje delo v prid domovini je vlada FLRJ odlikovala umetnico z redom Bratstva in edinstva.
Zdaj se je Zinka Kunc vrnila v Jugoslavijo in bo nastopila s samostojnimi koncertnimi sporedi ter v opernih vlogah. Ostala bo doma do jeseni, potem pojde V Kalifornijo, kjer je angažirana za koncertne nastope v ondotnih mestih.
V polovici maja so obiskali Beograd štirje francoski učenjaki. Najprej sta prišla na obisk profesor medicinske fakultete na pariškem vseučilišču prof. Henry Benard in dekan filozofske fakultete André Cholley. Prof. Benard si je ogledal razne medicinske ustanove in ie bil prijetno iznenađen, ko je mogel ugotoviti, da so jugoslovanske -zdravstvene ustanove na stopnji, ki popolnoma odgovarja duhu časa. Prisostvoval je tudi praktič-nj uri medicincev beograjskega vseučilišča in je prišel do prepričanja, da so bodoči zdravniki Jugoslavije na najboljši poti, da si v redu pridobe potrebno strokovno znanje.
Dekan filozofske fakultete Cholley je nastopil s predavanjem o temi: »Mišljenje francoske znanosti o vprašanju Trsta«. To izredno aktualno predavanje je imelo mnogo poslušalcev, ki so predavatelja potem, ko je obrazložil stvarne argumente svoje teze o Tratu, nagradili z burnim odobravanjem.
Nekaj dni za imenovanima učenjakoma sta se pripeljala v Beograd še dva univerzitetna profe-orja: Marcel Prenant in Georges Paul Toissier. Prenant je znan francoski biolog, avtor spisov »Biologija in marksizem« ter »Darwi-nizem«, ki sta nedavno izšla tudi v srbohrvatskem prevodu. Geor-ges Paul Toissier pa je ravnatelj Narodnega centra za znanstvena raziskovanja v Parizu.
Vsi štirje francoski učenjaki so prišli v Jugoslavijo na povabilo Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo. Njihov obisk ni samo časten za Jugoslavijo, ampak bo rodil tudi pozitivne uspehe ob zbližanju francoske in jugoslovanske znanosti po povratku učenjakov v Francijo.
J0SEF ČAPEK	OGENJ
PORAST LJUDSKE KULTURE
V ZVEZI S PETLETNIM NAČRTOM
SLAVNA PEVKA SE JE VRNILA V DOMOVINO
Nimam rad teme. V temi vedno potrka tista noč s koščenim, belim prstom na vrata mojega spomina, Cas je izbrisal že marsikaj, a te moje noči ni znal izbrisati. Vedno enako strašna stopi predme, da čutim njen mrzli dih; potrka koščeno in me tira nazaj, kakor Ura nezadržna sila zločinca h kraju zločina. Trdo in neizprosno...
Bili nas je cela vrsta izoliran-cev v samicah. Celica ob celici, ki jim nismo smeli prestopiti praga. Ozek brlog z zamreženim okencem pod stropom in z okovanimi vrati sredi debelega zidu oknu nasproti. Točno sedem korakov od vrat dc stene pod oknom. Neštetokrat sem prehodil teh sedem korakov, da bi moj korak prevpil rjovečo gluhost, neštetokrat spregovoril vmes besedo, da bi se slišal človeški glas. In vedno čakal, čakal, da se zgodi tisto strašno, tisto veliko...	.	.
Kajti so nam usmiljeni pazniki zaupali, da smo talci _ .. Zivinče, ki čaka, da ga odpeljejo v klavnico . ..
Trije koraki od stene do stene, sedem od okna do vrat. ..
Na hodniku zarožljajo ključi. Odmev korakov v celicah utihne, kri zapljuje v srca, v možgane plane misel: »Ati bo zdaj«? Rožljanje gre mimo, se izgubi na dolgem hodniku. Koraki v celicah nadaljujejo svoja pot. Od jutra do noči kot navita ura sedem po dolgem, tri počez.
Dnevom so sledile noči: Trudne veke so se zaprle, d uho je ostalo budno tudi med spanjem. Najmanjši šum je zaznalo, a hoja straže je odmevala v njem do bolečine glasno. Najbolj budno je bilo ob jutranjih urah, zakaj vedeli smo: najraje pobirajo v' zgodnjih jutranjih urah. Takrat ko se zunaj Zbuja novo življenje.
In so nekoč res prišli. Bila je še tema in jutranja zarja še daleč. Ob stopnišču nekje so ostro zarožljali ključi in so zacvilila železna vrata. Hitri vojaški koraki so zabobneli po hodniku in se na povelje ustavili. Spet so zarožljali ključi, vrata so zastokala v tečajih, glasovi so se mešali med seboj.
Oprt na komolec in strmeč v vrata svoje celice sem zaznal, kot da bi stal na hodniku: tovariša 'V prvi celici ob stopnišču je zadelo... tam so zdaj stali krvniki.
Glasovi so utihnili, koraki so spet zabobneli. Vedno glasnejši so postajali, vedno bliže so prihajali. Zaprl sem oči in čakal, da zaškriplje ključavnica V vratih moje celice. A je zastokala v vratih celic na moji desni. Zadonel je u-kaz, oster kot rezilo in mladosten, zaničljiv smeh mu je odgovo-ril' Nato je nastal ropot pomešan z laškimi kletvami. Zašumelo je, kot da vlačijo nekoga za noge na hodnik, nekdo je zaloputnil z vrati in za hip je nastala tišina, čakal sem: in dih mi je zastal: zdaj, zdaj se bodo približali, saj je samo tri korake . . . vrata se bodo odprla in potem... A ne! Hodnik je napolnilo nemo prerivanje, ko-..raki so zacepetali in noč je prerezal vzklik: »Smrt fašizmu!« Koraki so se oddaljili, se izgubili v dalji in na jetnišnico ie legla tišina. Olajšan težke peze sem legel vznak in se sproščeno oddahnil. Zaprl sem oči in skušal nič misliti.
Tedaj se je zgodilo^ Ko da bi se kdo z mrzlim licem dotaknil mojega in mi šepnil v uho:
»Ali veš, kdo je to bil?
»Vem! Lep fant, poln mladosti Videl sem ga skbzi kukalo na vratih, ko so ga pred dnevi pripeljali.«
»Pa veš, kaj se je prejle zgodilo?«
»Seveda vem! Odpeljali so ga — v gramozni jami ga bodo ustrelili.«
»Se nekaj drugega se je zgodilo!« je siknil ledeni glas ob vzglavju.« I.e pomisli, dobro premisli!«
»Nič ne vem!! Ničesar nisem o-pazil, ničesar slišal!« sem ga branil in si obrisal mrzle potne kaplje s čela.
»Le pomisli, dobro premisli!« je vztrajalo ledeno mrzlo in neizprosno ob mojem ušesu.« Sproščeno si se oddahnil, ko so ga odpeljali! Ali ne zato, ker so njega, mladega, zdravega odpeljali namesto tebe? Ali ne zato, ker je nje-
Triglav v snežnem objemu
ko v dolinah že davno gospodari pomlad
lil!»
lllllli
Ko v dolinah pomlad že pridno tke bujno zeleno preprogo in lastavice marljivo pripravljajo svoja gnezdeca, se bije v planinah neizprosen boj za nadvlado. Starka zima, oborožena s snegom in ledom, ostrimi viharji in snežnimi zameti se trudoma upira vedno bolj toplim žarkom mlade Vesne. Meter za metrom se pomika fronta v viSino; pomlad se bliža vrhovom. Tu in tam se odtrga iz ve-sine snežni plaz, ki s truSCem in gromom drsi v dolino, glodajoč na poti skale in dušeč pred sabo vse, karkoli se mu zoperstavi na pot. Marsikatera brzonoga divja koza obleži pod snežno maso kot žrtev te divje igre narave.
Gorske doline so čez noč odložile snežno odejo in si nadele novo, spleteno iz belih telohov in živordečega resja. Le tu in tam se v žarkih sonca bleSči krpa zaostalega snega kot mežikajoče oko, k j ga slepi premočna svetloba.
V višinah pa Se vedno vlada neizprosen zakon zime, debela plast snega Se vedno oklepa vrhove v svoj mrzel objem, kot bi slutila, da je to zadnja postojanka, ki jo drži.
Lepo pomladansko jutro je vstaja-
lo, ko smo si na postaji v Mojstrani oprtali težke nahrbtnike in nerodne smuč} na rame in krenili na pot. Dolina Spodnje Krme nas je prijazno sprejela v svoj objem. Od vrhov je vel prijeten hlad, ki nam je hladil od hoje razgreta čela. Prve snežne lise na poti so hitro izbrisale prah, ki smo ga v ta čisti gorski kot prinesli z ljubljanskih ulic. Kolovoz se polagoma vzpenja nalahno zvijugan, po zelenečih gozdovih in komaj kopnih senožetih. Planšarske bajte že naznanjajo planinskj svet. Pot preseka^ srnjak, ki v krasnih skokih, divje lajajoč prhne mimo nas. Kako veličastna slika !
2e se precej strmo dvigamo v mehkem snegu, ki razgret od sončne pripeke slabo prenaša naše težke o-kovanke. Ramena precej občutno skelijo pod težo nahrbtnika in smuči. Toda misel, da so prav smuči tiste, na katerih varni ploskvi bomo drseli čez nekaj dni v dolino, nas navdaja s potrpežljivostjo. V prijetni lovski koči v Zgornji Krmi je naš prvi počitek. Požirek tople kave se prileže razgreti notranjosti. Dobro se ;e treba odpočiti, kajti pred nami je najbolj strm del poti.
Ziv-žav na Kredarici
Se kratek pogled nazaj v dolino, ki se beli in zeleni pod nami in že se dvigamo spočitih korakov. Pot je shojena v snegu, saj je pred nami mnogo smučarjev, ki se, nastanjeni v Triglavskem domu, pridno trenirajo za Triglavski smuk.
Mrak lega na robove in grape, ko vsi razgreti, sopihajoč vstopimo v prijazen dom 2516 m visoko — Kredarico.
Običajni mir visokogorskega doma, ki tako pomirjevalno vpliva na človeka, iztrganega iz mestnega hrupa, je tokrat zamenjala razigranost in veselost naših najboljših krmarjev, na snegu. Omizja so polna ogorelih ljudi, ki žarečih obrazov debatiralo o popoldanskem treningu in si medsebojno prerokujejo najboljši u-«peh za nedeljo.
ga zadelo in ne tebe? ... «
Zatisnil sem si ušesa z obema rokama, planil s postelje in do jutra stopal po celici gor in dol — sedem korakov od okna, sedem do vrat . . .
Minilo je od tega že skoro pet let, a ta noč ni v mojem spominu v ničemer zbledela. Zapustila je bodeč trn v mojem srcu. Moja kri ga ni mogla izprati in tudi ta moja izpoved ga ne bo izmila
Josip Ribičič
Med veselo druščino brezskrbnih tekmovalcev, ki nimajo drugih skrbi, kot obdržati do smuka dobro kondicijo in cele smuči (nekateri so jih na treningu že polomili), so tudi zaskrbljeni obrazi funkcionarjev, ki imajo s pripravami za smuk, s trasiranjem proge, namestitvijo zastavic
i.	t. d. mnogo skrbi. Skrbno pripravljajo startno listo, razmeščajo sodnike in reševalno službo ter podobno.
Pa še eno posebnost opaziš na prvi pogled v tej mešani tovarišiji. Nekaj resnih, umirjenih obrazov, ki e zdi, da niso posebno zadovoljni s hrupom in gručo v sicer mirnem planinskem zavetišču. Ce jih opazuješ, ko_ vstopijo, dobiš, takoj poseben občutek; mimo odlože cepin in nahrbtnik, na katerem so navezane dereze in vrv ter si poiščejo najbolj zapuščen in miren kot. Ne govorijo mnogo, videti je, kot da se stalno na nekaj pripravljajo. To so planinci — plezalci.
Z zastai/o na i/rh
Sonce že precej visoko zlati robove, ko se dvignemo s prenatrpanega ležišča. Smučarji še spijo, saj
je to njihova dolžnost. Telo mora biti spočito, kondicija dobra, triglavski smuk nj šala. Mi pa si že polnimo želodce In urejujemo vrv ter dereze. Naš namen ni samo triglavski smuk, na vrh hitijo naše misli, na vrh Triglava, kamor bomo ponesli zastavo in naš pozdrav ter tako proslavili 6 obletnico OF.
že smo na ledeniku, ki mu pravijo tudi zeleni ali večni sneg, saj pa je res nekako modrikasto-zelen, ko ga_ poljubi jutranje sonce ali ko ga večerno zapušča; pa tudi večen je, nikoli, niti v največji poletni vročini ne izgine. Tam kraljuje kot kovinsko modrikasta preproga in ob vsakem času navdaja gledalca z občudovanjem.
Dereze s svojimi ostrimi zobmi krepko grabijo v sneg, ki je v tej zgodnji uri še zmrzel, Krepkih in sigurnih korakov se bližamo vznožju. Stopinje so napol izhojene ; Jože Cop, najboljši in najstarejši slovenskih plezalcev, je prejšnji dan vodil manjšo skupino na vrh.
Ledenik se konča in z njim tudi naša varna in brezskrbna hoja. Razpletem vrv in se navežem prvi. U-roš, kj preživlja krst na te vrste turi, je v sredini, varovan na karabinu in Prusikovi vrvici. Zadnji, že dokaj preizkušeni Tone, bo kot poslednji sigurno varoval. Se en pogled nazaj in že se vzpenjam previdno varujoč se s cepinom navzgor. Vsako stopinjo preizkušam, šele potem se poženem naprej. Deloma se oprijemam skalnih pomolov, ki mole iz zmrzlega snega in nudijo varno oporo. Vrv je nalahno napeta za menoj. Tovariša spodaj zasledujeta vsak moj gib. »Se deset metrov«, zakliče za menoj Uroš in me s tem
opozori, da moram najti sigurno mesto za varovanje. Se nekaj stopinj in čvrsto se usidram v sneg. Cepin, ki ga zasadim do okla v zmrzal, bo sigurno varoval. 2e prihaja Uroš za menoj, nato pa Se Tone in tako se vrstimo naprej. Ozek, strm kamin nam da opraviti najmanj pol ure. Snežna.plast je tu tanjša, skalne ceri povsod zvedavo silijo v svet. Cepin ne nudi več sigurne opore. Na vrhu kamina se oddahnemo, potem pa preko snežne goline na greben. Človek skoro grize v kolena, tako strma je vesina. Srečno se prebijemo do grebena. Malj Triglav je na levo za nami. Prvi pogled na primorsko stran nas očara, toda želja za vrhom nas sili dalje. Sonce vroče žge na nevajeno kožo obraza, sneg pa reflektorično odbijajoč sončne žarke, še Jače odseva in slepi mežikajoče oči. Sneg je že precej razmehčan, toda dereze še vedno držijo stop. Na grebenu se človek počuti k°Jna brvi, ki je brez ograje razpeta 1 'ez reko. Varujoč drug drugega se previdno pomikamo navzgor. Se kratek greben in pred nami se za* bhščj od sonca ožarjena zvezda, simbol naše zmage in svobode, pritrjena na Aljažev stolp — vrh Triglava.
Pri illjažeifimi stolpu
Zvijemo vrv, zasadimo cepine in se usedemo na streho stolpa, ki edini moli iz jva in pol metra snežno' ledene odeje. Sonce naravnost žge in obseva trj smejoče se obraze, polne zadovoljstva in tihe sreče. Razvijemo zastavo in jo obesimo na drog. Naj zaplapola z na j višjega vrha Titove Jugoslavije in nese pozdrav tja na primorsko in koroško stran, kjer še vedno ječe in se bore naši bratje ter jim pove, da tudi zanje pride dan; ko bodo pod isto zastavo združeni, v eno skupno družino svobodno zadihali.
Nebo je jasno kot ribje oko. Pogled sega tja do bele Ljubljane preko Snežnika do morja, zasledi srebrno zvijugano Sočo in se preko Trente obme na koroško stran. Karavanke in Kamniške Alpe zaključujejo čarobni venec, ki tako pravljično obkroža naso lepo domovino. Gladina Blejskega jezera se s svojim otočkom kot modro oko krasotice divno ' odraza od temne podlage gozdov Težko se je odtrgati od te bajne kiasote, toda cas sili k povratku. Sestopimo po isti poti, previdno se spuščamo cez vesine, pomole in snežne opasti nazaj na ledenik in v dom. Prispemo ravno pravi Gas, da prisostvujemo proslavi 6. obletnice OF. Smučarji in planinci so na najvišjem kraju naše domovine proslavili ta slavnostni dan. Partizanske pesmi so zaorile po robeh in grapah, naznanjajoč vsemu svetu našo neomajeno zvestobo in predanost maršalu Titu in domovini.
( nadaljevanje
Bogo T.
9. strani.)
-K *
£m/nakite
* -K
* *
Kiti so največji vretenčarji, ki prav zaradi ogromnega telesa lahko živijo samo v morju; težko si namreč predstavljamo, kako bi se taki orjaki prehranjevali na suhem. Ker na kopno sploh ne zaidejo, jih nepoučeni ljudje še vedno smatrajo za ribe, dasi so to pravi sesalci, ki dihajo s pljuči in kotijo žive mladiče, katere spočetka hranijo z materinim mlekom.
Velikost kitov nas res preseneča; saj narastejo neke vrste preko 30 metrov in tehtajo do 200 ton. »Novorojenčki« teh vrst niso nič manjši od 8 metrov. Želodec odraslega kita zavzema več kot 10 hektolitrov prostornine, največje žile pa merijo celo 3 do 4 metre v obsegu. Novorojenček modrega kita popije dnevno do 90 litrov- mleka in zraste v dobi dojenja za celih 10 ton. Mleko je prava smetana, saj vsebuje do 40% tolšč. Odrasli kit poje dnevno do dve toni živil, in sicer samih drobnih živalic, največ račkov in polžev. Večjih živali ne more uživati, ker ima zelo ozek požiralnik; gristi pa hrano tudi ne more, ker nima zob.
Ker se dajo vsi deli telesa pri kitih uporabiti, so ga že davno strastno preganjali. Minila pa je doba, ko so drzni pomorščaki jeklenih mišic in živcev lovili te velikane na tveganih orehovim lupinam podobnih čolnih z navadnimi ostmi, harpunami. Danes je lov na kite v tehničnem, znanstvenem in praktičnem pogledu odlično organiziran. Sedaj love kite z ladjami, ki so po velikosti podobne prekooceanskim parnikom, v notranjosti pa organizirane kot pravi laboratoriji. Opremljene so z napravami, ki omogočajo takojšnjo predelavo ujetega kita v razne trgovske in industrijske svrhe, tako da se ne zavrže niti najmanjši del plena.
- Napadalno orožje proti kitom je danes nezgrešljiva harpunska bomba. Kaj pa, ko je cilj zadet? Zelo enostavno; morje v bližini kita postane viharno, ladijski žerjavi začno škripati in na krovu se pojavi čez specialno nagnjeno ploskev morski velikan, dvignjen za viličasti rep, ki sam meri šest metrov in več. V tem nastopijo specialisti, ki naglo napravijo dva dolga vreza v trup kita. Pomočnik zapne jekleno žico v velikanovo čeljust ter požene poseben motor. Na ta način kita dobesedno olupijo s tako lahkoto, kakor olupi o-trok pomarančo. V 30 minutah spravijo velikana s krova in na vrsto lahko pride drugi. Najmodernejše take ladje z lahkoto »obdelajo« dva ducata kitov dnevno.
Pri lovu na kite imajo važno vlogo tudi izvidniški zrakoplovi, ki obveščajo ladje o kitih, ki so se pojavili na morski površini.
2e v letih 1905 do 1930 so ujeli toliko kitov, da lahko govorimo o hekatombah žrtev teh zanimivih živali. Vedno bolj je namreč naraščalo povpraševanje po kitovem o-Iju in masti, ki se uporabljata v prehrani in industriji. Položaj se
je za kite bolj in bolj slabšal. Lota 1936 se je pojavila na morju prva »ladja delavnica«; bila je to nemška ladja »Unitas« z 21.845 tonami, ki so ji kmalu sledile druge. V kakšni meri so kite pbkončavali je razvidno iz dejstva, da se je samo »Unitas« vrnila z ene same take ekspedicije z 12.000 sodi prvovrstnega olja in 26.000 vrečami mesa.
Težke posledice takega nesmiselnega uničevanja kitov so se takoj pokazale v vsej resnosti. Leta 1937 ie število vseh kitov na svetu padlo na približno pol milijona živali, zaradi česar so se prizadete države pričele baviti z mislijo, da bi lov na kite sporazumno omejili. Kako potrebni bi bili taki ukrepi, vidimo iz dejstva, da so samo v letu 1933-34 pobili nič manj kot 32.000 kitov, in sicer največ Norvežani in Angleži.
Naravno, da so v petih vojnih letih kiti uživali mir in so se njihove vrste pomnožile. Morda je prav zaradi tega odpotovala prva povojna ekspedicija na kite mnogo pred pričetkom uradne sezone. Ker je pri tej ekspediciji sodelovalo najbolj izvežbano moštvo na novih, odlično opremljenih ladjah,
so strokovnjaki pričakovali od nje najmanj 250.000 ton olja. Ob povratku pa se je izkazalo, da ga je bilo komaj 42.000 ton. Seveda so slab uspeh opravičevali z neugodnim vremenom; pravi vzrok pa je bil ta, da so bili skoro vsi ujeti kiti zelo mladi. Ze 70.000 kg težak kit daje namreč 24.000 kg olja. To je bil nov opomin človeštvu.
Ce bodo še naprej lovili kite v naraščajočem ritmu iz let 1854— 1939, bodo te živali kaj kmalu izginile z zemeljske oble in z njimi vred vsa trgovina in industrija, ki ji daje kit potrebne surovine.
Sedanje, že itak nezadovoljivo stanje pa se bo še bolj poslabšalo. Izvedeli smo namreč, da namerava general Mac Arthur, vrhovni komandant zavezniških sil na Japonskem, dovoliti v prihodnji zimi močnemu brodovju lov na kite v antarktičnem pasu. V to ekspedicijo bosta vključeni tudi dve posebno opremljeni ladji po 10.000 ton in 7 tovornih ladij. Ali naj to pomeni, da smo v fazi absolutno svobodnega lova na kite? Ta svoboda bi pomenila uvod v skorajšnji neizbežen konec teh zanimivih in koristnih živali.
ZOPET NEKAJ ZA MUMIJE !
OMalska pravljica
Brahma, indijsko božanstvo, se je nekoč sprehajal s svojimi učenci. Njegov najljubš; učenec ga je nenadoma vprašal, koliko časa bo še obstajal svet. Brahma je nato izročil učencem majhno igračko: Deščico s trem; žeblji, molečimi bodice v zrak. Na srednjem žeblju je počivalo 64 v sredini preluknjanih zlatih ploščic, vsaka zgornja je bila manjša od spodnje. Brahma je rekel: «Svet bo stal toliko časa, kolikor bo trajalo delo, s katerim se prenesejo ploščice z enega žeblja s souporabo tretjega praznega žeblja na drugi žebelj, toda odvzeti je treba vsakokrat le po eno ploščico in jo položiti ali na popolnoma prosti žebelj ali pa na
večjo ploščico). Učenci so se zgrozili, ker so menih', da traja tako i-gračkanje kvečjemu nekaj ur. A zaman je bil njihov strah. Da bi se dovršila Brahmanova naloga, bi bilo treba 3.,213.325,660.174 (trije bilijoni 217.395 milijonov in 660.174 let), ker bi bilo 20 trilijonkrat preložiti ploščice iz žeblja na žebelj. Brah-mancem se torej nikakor ni treba bati konca sveta.
K številčnim čudom dodajamo na tem mestu dve piramidi:
1X9+2=M 12x9+3=1-11 123X9+4=1111 1234x9+5=11111 12345 x 9 +6=111111 123456x9+7=1111111 1234567x9+8=11111111 12345678x9+9=111111111
Na ladji kitu slečejo kožo in ga razsekajo, nakar vse dele Mesa primerno uporabijo. Iz kitovega olja izdelujejo najrazličnejše snovi, med njimi margarino, glicerin, mazilna olja in celo parfume. Tudi
meso je užitno, če ga pravilno pripravimo
Strokovnjak, stoječ v kitovih ustih, reže kitov jezik. To ni tako lahko, saj tehta jezik včasih tudi 4 tone!
II
1X8+1=9 12x8 + 2 = 98 123x8 + 3 = 987 1234x8 + 4 = 9876 12345x8 + 5 = 98765 12346x8 + 6 = 987654 123467x8+7=9876543 1234678 x 8 + 8 = 98765432 12346789 x 8+9=987654321
Katero je največje število, sestavljeno iz samih treh številk? Marsikdo poreče takoj, to je število 999. Kdor pa pozna matematično operacijo zmnoževanja (potenciranja), pri kateri se zapiše kazavec t. j. število, ki nakazuje, kolikokrat se mora vzmnoženec t. j. osnovno število s samim seboj množiti, ve, da se odpirajo navedenemu vprašanju druge poti. 2’ (izgovori dve na drugo potenco) 2x2 = 4; 2’=2X2X2 = 8. 9\ to število je napisano samo z dvema številkama, pomeni 9x9x9x9x9x9x9 x9x9. Kdor se potrudi in dokonča to množenje, dobi kot vzmnožek število 387.420.489. C2 napišeš (9”)', torej drugo devetico nekoliko više in tretjo še nekoliko više, pomeni devet na deveto in to na deveto potenco. Pr; nadaljni operaciji je treba gornje devetšteviično število zopet devetkrat množiti, vedno prejšnji zmnožek z devetico. Končni znesek bi bilo število, k! bi štelo približno tri sto sedemdeset milijonov številk, napisanih drugo poleg druge. Mislimo si kroglo, katere polmer b; bil tako velik, kakor je oddaljeno ozvezdje Andromedina megla od naše zemlje, kateri je med vsemi takimi ozvezdji še najbližja in znaša oddaljenost približno milijon svetlobnih let. To kroglo skušamo napolniti z bakterijami, z glivicami, ki so prostemu očesu nevidna in šele pod najboljšim drobnogledom s težavo vidna bitja. Število teh skoraj nevidnih glivic, s katerimi bi se bila napolnila tista velikanska krogla, bi bila šele zelo skromen, komaj opazen delček tistega števila, ki bi bil končni znesek števila, napisanega s samimi tremi številkami, in to je: (9!‘)’.
Pa še o praštevl
Praštevilo imenujemo tisto število, ki je deljivo le z enoj-ko in s samim seboj. Vrsta teh pra-števil se začenja z 1 in se nadaljuje z 2, 3, 5, 7, 11, 13 itd. Uvaževanja vredna so 3, 7 in 13, ki so se povzpela do posebne slave, in sicer trojka kot število sreče, sedmica kot sveto in 13iea kot nesrečno število.
Sedmica je bila sveto število že Starim Egipčanom in Babiloncem (7 zvezd premifnic), Hebrejcem (tedenski dnevi, sedmoročni svetilec) in Perzijcem (7 dobrih duhov). Stari vek je stoletja občudoval 7 svetov-
nih čud (piramide, vrt kraljice Semiramide, babilonski stolp, kip boga Zona v Olimpiji, Svetišče boginje Artemide v Efezu, Mavzolej - grobnica v Halikarnasu in velikanska soha na otoku Rodu). Grkj so se ponašali s sedmimi modrijani (Kleo-bul, Solon, Hilon, Pitak, Tales, Bi-as in Periander). Rim je bil sezidan na sedmih gričih. Imamo sedem zakramentov, 7 smrtnih grehov. Sv. Pismo govori o sedmih modrih in sedmih neumnih devicah. Astronomija pozna ozvezdje gostosevcev s sedmimi ^ zvezdami, medicinska veda nas uči, da se človeško telo obnavlja vsakih sedem let. Lunina sprememba traja sedem dni. Vse ohranjajoča in ozdravljajoča svetloba se deli pr; prehodu skozi stekleno prizmo v sedem mavričnih barv (rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, modro, indigo in vijoličasto).
o
7 X n X 13 = 1001 1001 x m = 111,111 111.111 x UMU = 12345654321
111 •' 3 =	37 ;	37	je	praštevilo.
3003 x	1	x	37	=	UMU
3003 x	2	x	37	=	222.222
3003 x	3	x	37	=	333.333
3003 x	4	x	37	=	444.444
3003 x	5	x	37	=	555.555
3003 x	6	x	37	=	666.666
3003 x	7	x	37	=	777.777
3003 x	8	x	37	=	888.888
3003 x	9	x	37	=»	999.999
Oe množimo 999 z 1, 2, 3, 4 itd., dobimo: 1998, 2997, 3996, 4995, 5994, 6993, 7992, 8991 in 9990. Opaža se pri vseh teh zmnožkih v sradi dvojica devetič, medtem ko prv» številka postopoma narašča, zadnja pa pada.
Izpremembe postajajo vedno smelejše pri nadaljnih zmnožkih zli, 12, 13 itd., 10989, 11988, 12987, 13986, 14985, 15984, 16983, 17982, 18981 m pri množenju z 20 = 19980. V sredini ostaja število 98 neizpreme-njeno, prve dvojice naraščajo od 11 do 19, zadnje število pa pada od 9 do 0.
(nadaljevanje 2 8. Stranj.)
Prvo Zeljo smo utešili, poljubili smo očaku naših gora ledeno teme ter zadostili svoj domovinski zavesti. Polnj prelepih občutkov smo legli spat, da nas 27. april najde sveže in čile za drugo, tudi težko nalogo — Triglavski smuk.
Sveže jutro nas najde v zadnjih pripravah. Smuči se svetijo od loščila, ki smo ga prejšnji večer skrbno namazali nanje. Se skromen zajtrk in že se pomika vrsta krepkih fantov na start pod Ržjo.
višine 2500 m je'najboljši?str’ to brzino prevozil progo (1200 šinske razlike) v pičlih osmi! nutah.
Razigrani, polni raznoterih občut-kov, smo se za letos poslovili od snežnega kraljestva, ki nam je mr dilo toliko prijetnih in edinstvenih trenutkov.
32
Inženir Leonljev; izumitelj posebnega topa. ki je povzročil Nemcem velike skrbi, je moral na fronto, kamor so mu sledili nemški vohuni poti vodstvom Petronevca.
Rusi so sestrelili neko nemško letalo in našli v žepu pilota zapisek, na čigar osnovi so areti-. rali vohunki Zubovo m Olenino. O zaroti zoper Leontjeva so takoj javili na rusfco fronto, toda vohunska delgacija je medtem že odpeljala l.e-ontjeva.
Podrobne vohunske načrte Nemcev sta razkrivali vohunki, ki ju le preiskovalni sodnik soočil.
— Da, — je odgovorila ženska, — da, potrjujem, da je tako. Prosim, da ukinete soočenje. Ni ga treba. 6aj bom vse povedala. In podvizajte se, državljan preiskovalni sodnik, zakaj Leontjeva utegnejo vsak hip ukrasti kakor mačka ...
— Ali ste o tem prepričani? je neverno vprašal preiskovalni sodnik, ki ni vedel, kaj naj si misli o njenih besedah. Ali ste prepričani, da se moramo podvizati?
— Popolnoma prepričana, — je odgovorila. — Sama sem odposlala brzojavko iz Moskve v armadni štab, da prihaja k njim »delegacija« iz Ivanovskega okrožja. Ni bilo lahko poslati tako brzojavko. Meni pa je to uspelo.
Preiskovalni sodnik se je v dolgoletnem izvrševanju svojega poklica tako izuril, da se je naglo znašel v najbolj nepričakovanih položajih. Tudi takrat je približno uganil, za kaj gre. Toda niti z glasom niti s kretnjo ni pokazal svojega razburjenja. Mirno je vzel iz tobačnice cigareto, jo počasi prižgal, globoko vsrkal dim in ga izdihaval, da so se narejali kolobarji. Malomarno in nekako pokroviteljsko je iz pregovoril :
— Oho, vidim, da napredujete ... Končno postajate več ali manj odkriti... Kar se pa tiče vašega nasveta, cenim sicer vašo zaskrbljenost, toda ni vzroka, da bi se morali podvizati... Smo se že podvizali ... Sicer pa nadaljujte... A vi, državljanka jDlenina, vrnite se v celico.
Pozvonil je in poklical stražnika. Minuto pozneje Bo Nataljo Mihajlovno odvedli, a »dobrodušna starka« je povedala vse, kar je vedela.
13. Avto je izginil
Kapitan Bahmetjev je trikrat prebral dešifrirano brzojavko in si nato prižgal cigareto. Polkovnik je nestrpno hodil gor in dol. Oba sta molčala, zakaj bila sta moža dejanj in nista marala nepotrebnih pogovorov.
Prvi je začel govoriti Bahmetjev. Stopil je k zemljevidu, ustavil s pogledom polkovnika in rekel:
—	Odtod so se peljali' na Oljhovsko cesto. Prvih 'deset kilometrov pelje cesta naravnost, potem so lahko obrnili na levo, na Male Kornevišče, ali na desno na Pečenegovo. Lahko pa se peljejo tudi naravnost, v smer Berdnikova. Zatorej je zdaj poglavitna stvar dognati, kam so krenili. Najbolje bo, da vržemo v vse smeri tri »Y-2«, ki naj preletijo vse tri ceste in doženejo, kot vozi avto. Predlagam, da pošljete letalce Ševčenka, Barinova in Šavera, ker vsi trije so videli avto in te ljudi.
—	Sprejeto, — je rekel polkovnik in poklical k sebi letalce, da jim da navodila pred vzletom.
—- Zdaj moramo še premisliti, kako bi zadržali avto, — je nadaljeval Bahmetjev. — Ti podleži so bržčas prepričani, da niso še razkriti. To je adut. Toda oni imajo Leontjeva.To je njih adut. Stražam
aL najbližjim oddelkom bi lahko ukazali, naj jih ustavijo, toda tega ne smerne storiti, sicer bi Nemci utegnili ubiti Leontjeva. Zadržati jih moramo zatorej tako, da ne bodo ničesar sumili. To bi se dalo doseči na dva načina : tako, da bi uporabili običajno kontrolo dokumentov na zastraženih mestih ceste, ali da jih dohitimo s kakšnim nedolžnim izgovorom, recimo, da jim moramo izročiti zahvalno izjavo borcev, češ da smo nanjo pozabili. Meni osebno je drugi način bolj všeč. Ako ga sprejmete, prosim, da pošljete mene. In zdaj še nekaj. Povedati moram, tovariš polkovnik, da je bil Leontjev tu pod mojim varstvom. Jaz sem bil odgovoren zanj. In prizn-ti moram, da sem imel neke nejasne sumnje glede te »delegacije«. Nisem rad videl, da se je Leontjev odpeljal z njimi. Toda nisem imel zadostnih vzrokov, da bi se vmešal, zlasti ker je Leontjev sam želel, odpeljati se : njimi.
— Čemu mi vse to pripovedujete? — je vprašal nejevoljno polkovnik.
— Zato, da vam pojasnim, zakaj sem se domenil s svojim poveljstvom, naj si ta avto pri vseh prometnih stražnicah še posebno zapomnijo. Razen tega ga bodo na križiščih ustavili naši ljudje. Vse to nam bo olaišalo iskanje.
— Imenitno! — je vzkliknil polkovnik. — Ste mož na mestu. Vendar pa bi mi bili morali zaupati svoj sum ... Pa pustimo to, o tem bomo pozneje govorili, ko bo Leontjev sedel z nami za mizo.
— In ko bodo Nemci v rokah naše protiobveščevalne službe, — je nadaljeval njegovo misel Bahmetjev.	—
Nekaj minut pozneje so se dvignili z majhnega gozdnega letališča drug za drugim trii« »koruzniki« in odšli: prvi — na Male Kornevišče, drugi — na Pečenegovo, tretji — na Berdnikovo.
Polkovnik in Bahmetjev sta šla v radijsko postajo, kamor so se stekale vezi, si nadela na ušesa slušala in čakala poročila o Petronescu in njegovih sopotnikih.
Čas je mineval, a poročil ni bilo. Najiosled, čez trideset minut je pilot Ševčenko poročal, da je preiskal vso cesto do Malih Kornevišč v razdalji petdeset kilometrov, pa ni odkril nikakega sledu o štabnem avtu. Kmalu nato se je oglasil letalec Barinov. Preiskal je šestdeset kilometrov ceste na Pečenegovo, avta pa ni zapazil. Naposled je tudi tretji letalec Šaver poročal, da na cesti v Berdnikovo ni bilo videti štabnega avta
Polkovnik je pogledal na uro. Bila je enajsta in deset minut. Avto je utegnil prevoziti štirideset do petdeset kilometrov. Kam je izginil?
Polkovnik se je zvezal s: štabom armade in poročal o vsem. Obveščene so bile vse kontrolne stražnice, prometniki in radijske zvezne postaje. Preiskali so vse možne poti in stranske veje. Toda štabni avto je izginil in o njem ni bilo sledu. Zadnjič so ga videli stražniki na kontrolni točki in eden izmed so-trudnikov Bahmetjeva ob desetih in pedeset* minut na cesti Pečenegovo. Vsi potniki, med njimi tudi Leontjev, so bili v avtu. Vsi so pokazali svoje desumente in nadaljevali vožnjo. Toda na naslednji kontrolni točki, ki je bila oddaljena od prve deset kilometrov, se avto ni več pojavil.
Čim so bile te okolnosti dognane, je Bahmetjev pohitel sam osebno na Pečenevsko cesto z dvema sotrudnikoma iz armadne protiobveščevalne službe.
Toda še tako skrbna raziskovanja niso mogla imeti uspeha, zakaj Petronescu je uprizoril nesrečo,
ki naj bi bila posledica napada nemškega letala. Ta misel mu je prišla nenadoma, ko je kakih pet kilometrov od kontrolne prehodne točke zagledal na cesti velikanski lijak v zemlji, ki ga je napravila težka rušilna bomba. Že prej je videl medpotoma nekaj takih lijakov.
Ustavite avto, da si ogledamo lijak, — je rekel Petronescu vozniku.
Petronescu, a za njim drugi potniki so stopili iz avta in si ogledovali lijak. Sodeč po svežih grudah razrite zemlje in po tem, da cesta še ni bila speljana okrog lijaka, se je dalo sklepati, da je ta bomba padla tu nedavno.
Petronescu se je zamislil. Tako je. Treba je ustvariti videz, da so on in njegovi sopotniki postali žrtve te bombe. To bo rodilo razne ugodne posledice. Prvič: pojasnjeno bo, zakaj in kako je izginila »delegacija«, in je ne bodo več iskali. Prehod čez frontno črto z Leontjevom bo zato razmeroma lahek. Drugič, a^o bi tudi dognali, da je bila »delegacija« Ivanovskega okrožja prevara, je ne bodo iskali, ker so zločinci poginili. Čim dlje je Petronescu premišljal o svojem načrtu, tem bolj mu je bil všeč. Ozrl se je okrog in videl, da se cesta približuje precej velikemu gozdnemu masivu, kjer bi se mogli začasno skriti.
Medtem ko je Petronescu mrzlično pretehtaval vse podrobnosti svojega načrta, so bili Leontjev, šofer, obe dekleti in »predstavnik okrožne inteligence« na dnu globokega lijaka in si nekaj ogledovali. Petronescu je tiho poklical k sebi »priletnega proletarca«, ki ga je štel za najbolj zanesljivega med vsemi svojimi sopotniki.
— Treba je začeti, — je rekel šepetaie, — šoferja in »inteligenta« je treba spraviti s poti. Leontjeva pa je treba istočasno »pomiriti«.
»Priletni proletarec« ni nič odgovoril. Čeorav se mu je zdelo čudno, da mora »spraviti s poti« »inteligenta«, ki je prišel z njimi. Toda bil je navajen, da se ni ničemur čudil, ali prav za prav, da se ni upal pokazati svojega začudenja.
Petronescu je naglo vzel iz žepa vato in steklenico, jo odmašil, omočil vato s tekočino in jo izročil »priletnemu proletarcu« rekoč:
— Imejte vato v žepu, stopite k Leontjevu in, ko bom začel streljati, vtaknite mu jo nemudoma v nos. Ni treba imeti nikakih obzirov.
Starec je vzel vato in šel k lijaku. Petronescu je šel za njim in premaknil zapiralo samokresa na odprto.
Stoječ na robu lijaka je Petronescu videl, kako je »priletni proletarec« stopil tik k Leontjevu, ki se je sklonil in nekaj ogledoval na dnu. Tedaj je petronescu potegnil samokres, stopil tik k šoferju in ga ustrelil v tilnik. Šofer je padel vznak. V naslednjem hipu je »priletni proletarec« zgrabil Leontjeva z eno roko za ovratnik, a z drugo roko je pritisnil k njegovemu nosu in k ustom omočeno vato. Leontjev se je bliskoma dvignil, sunil z močnim udarcem pesti »priletnega proletarca« in naglo stekel od njega Skoraj bi se mu bilo posrečilo priti iz lijaka, toda tedaj ga je z boka napadel Petronescu in mu spretno podstavil nogo, da je Leontjev padel. Petronescu se je vrgel nanj in začela sta se valiti po zemlji.
_ v Vato!. .. Vato!... je zahropel Petronescu, ki se je še vedno boril z Leontjevom, ki se je besno upiral. — Idioti!. .. Vato!..
Prvi je prihitet na pomoč »predstavnik okrožne inteligence«. Čudno je zarjul, se vrgel na Leontjeva in ga začel obdelovati s pestmi po obrazu. Za njim je prihitel še »priletni proletarec«, ki je bil pobral na tla padli košček jedko in zoprno dišeče vate, in ga pritisnil Leontjevu na obraz. Ta se je še nekajkrat krčevito otresal, potem pa je začela delovati narkoza, nakar se je njegovo telo iztegnilo.
Petronescu je vstal, glasno zaklel, nato je stopil k »priletnemu proletarcu« in mu dal zaušnico.
— Ostudna sodrga! — je zavpil na starca. —- Ti bi bil kmalu vse pokvaril!... Svinja!...
In udaril ga je še enkrat. »Predstavnik okrožne inteligence«, ki je stal poleg, se je uslužno hihital. Ni imel rad starca in se ga je bal, ne da bi vedei zakaj.
Še vedno težko- sopeč, je Petronescu pristonil k »inteligentu« in se smehljajoč rekel:
— Vi ste pa mož!. .. Uff... vi ste mi pomagali. Dajte mi roko ... Hvala!...
»Inteligent« se je zarežal in klečeplazno iztegnil roko. Petronescu mu jo je stisnil s svojo levico, z desnico, ki je z njo držal samokres, pa je v istem hipu udaril z vso močjo »inteligenta« v sence. Ta se je zrušil na tla, Petronescu pa se je sklonil nad r im in mu s težkim kopitom samokresa razbil lobanjo. S tem so bile predhodne priprave za uprizoritev avtomobilske nesreče končane. Petronescu je sedel na rob lijaka in povabil ostale £lane »delegacije«, naj tudi sedejo.
— Na kratko vam nekaj pojasnim, — je rekel.
— Moramo se podvizati, čeprav je ta cesta popolnoma samotna. Vsi smo poginili ođ nemške bombe.
V tem lijaku, Ali vam je jasno?
GOSMZMGELJM
V---ROMAN CRONINA-J
'JU	Katarina Lorimer, petintridesetletna lastnica
JU	prodajalne umetniškili starin, je na neki dražbi
kupila Holbeinovo miniaturo slike «Gospa z nageljni«, ki jo je namenila prodati v Ameriko in z dobičkom odpomočl svojemu omajanemu finančnemu položaju. Njena nečakinja Nancy, gledališka Igralka, se je pred nedavnim zaročila z Maddenom Chrlsoan, Amerikancem, ki se je po težavah prerinil do blagostanja. Spočetka Katarini ni bil všeč. a se ji je čedalje bolj prikupil.
Dasi je bila Nancy bolna, Je nastopila v radio namesto neke druge igralke prav v času, ko sta bila Madden in Katarina na obisku pri njeni materi. Posledic pa ni bilo. Naslednjega dne je Katarina naročila svojemu oskrbniku VValtersu, naj poizve za odhod parnikov v Ameriko. Mudilo se je s prodajo slike.
»Mislite na Brandta v New Yorku, ali ne?«
»Da, na Brandta. On jo lahko uporabi za svojo razstavo. Prepričana sem, če bi ne bil odpotoval v Argentino, bi bil gotovo prisostvoval tej dražbi.. In dospel bi gotovo na dvajset tisoč gvinej, gospod Wal-ters. To je cena, ki mi jo bo moral izplačati.«
»Soglašam, gospodična.«
Njegov glas se je znižal. »Zadnjič ste naredili si-, jajno kupčijo z njim. Ima odličen okus in velikansko srečo.«
»Velikansko srečo! Bog ve, da res«, je pripomnila potrta Katarina.
»Boste šli sami preko morja?«
»Da. Poizvejte, kdaj bodo odhodi v početku prihodnjega meseca. Zdi se mi, da odpotuje »Pindaric« okoli sedmega. To je dober parnik: In predvsem lahko na njem dobite poceni kabino.«
Walters je gledal v tla kot da je zamišljen.
»Tako slabo gre torej, gospodična Lorimer. Seveda, mislil sem si... Bil sem na tekočem, toda .., tako daleč?«
Za hip je umolknil; nato je nadaljeval z nekoliko dvignjenim glasom, skoraj malo dramatično: »Če morem kaj storiti, gospodična Lorimer... pomagati vam, kako, ni važno...«
Katarini se je zjasnil obraz. Ljubko in odkritosrčno se je nasmejala:
»To bi bil vrhunec, gospod Walters! Stari belolasi služabnik, ki žrtvuje vse svoje življenjske prihranke, da bi rešil gospodarja poloma! Ne! Tako daleč pa še nismo! Vedno smo se nekako prebili in tudi tokrat se bomo! In ne stojte mi sedaj tukaj kot kip z razprtimi očmi, kot da je sodni sluga pred vrati! Hajd! Na delo!«
»Gotovo, gotovo, gospodična Lorimer!« je jecljal, ko se je odmikal.
Na vratih se je spomnil omota, ki ga je :mel v rokah.
»Skoraj bi bil pozabil. To-le tukaj so prinesli za vas, gospodična Lorimer.« Vrnil se je, postavil zavoj
na mizo in dostojanstveno odšel po prstih ter tiho zaprl vrata za seboj.
Ker ne bi nikoli dopustila, da bi Walters spoznal vso resnost položaja, se je Katarina zopet vdala zaskrbljenosti šele, ko je ostala sama. S trudno kretnjo je začela odvijati omot. Zamudila se je precej z razvozlavanjem, ker se nikoli ni mogla odločiti, da bi kar surovo prerezala kako vrvico in še posebno ne tako ljubke trobojne vrvice kot je bila ta. Končno je bil njen tru-’ pri kraju in papir se je razvil. Njene oči so se razširile in se radostno zamaknile, škatla je bila do vrha polna krasnih nageljnov, še preden je zagledala vizitko, ki je spremljala cvetlice, je slutila, da prihajajo od Maddena, kajti spominjala se je, da je omenila, ko sta šla mimo nekega vrta, da so nageljni njene najljubše cvetlice. Pogledala je vizitko. Ni bila tiskana, temveč s skrbno pisavo so bile na njej napisane besede: »Chris Madden, Cleveland, Ohio.« na nasprotni strani pa je čitala kratek st; vek: »V zahvalo za prekinjeni week-end in za Nancy.«
Zabavalo jo je in ni se mogla vzdržati smeha ob misli, da je njena lastninska pravica nad Nancy tako priznana in proglašena. Kolikšno veselje je občutila nad temi krasnimi cvetlicami! Bilo je že tako dolgo, odkar ni nihče pomislil na to, da bi ji daroval cvetlice in vsekakor je bilo zelo lepo od Maddena da se je spomnil tega njenega posebnega nagnjenja, ki ga je omenila kar tako slučajno. Ko je postavila cvetlice v starinsko worcestersko vazo, ki se je s svojo temnorjavo in zlato barvo lepo ujemala z barvo nageljnov, je z neko zatajevano radostjo sama pri sebi dejala: »Ne smem mu dovoliti, da bi mu to prišlo v navado.«
Prijeten in sladek vonj je takoj napolnil sobo. Izbrala je mesto za vazo na svoji pisalni mizi. Ko se je umirila, je zopet zaprla miniaturo v železno blagajno in se ponovno zatopila v svoje delo, ki ni bilo prav nič prijetno. Vzela je svinčnik in beležnico in začela preračunavati vsote, ki jih je dolgovala.
Sposoditi si je bila morala šest tisoč gvinej, da je plačala miniaturo, kajti gotovina, s katero je razpolagala, je znašala mogoče štiri tisoč gvinej. Na srečo so ji banke rade dajale posojilo in Farres iz bunke St. James je šel s svojo uslužnostjo do skrajnih meja s tem, da ji je vnaprej izplačal šest tisoč gvinej, ki so ji bile potrebne, zaupajoč v trdnost tvrdke. Za to poso j lo se je imela zahvaliti bolj svojemu ugledu kot pa svojemu imetju.
Doslej je bilo še vse v redu, toda obveznosti, ki so pritiskale nanjo ob zaključku leta, so bile tako težke, da si ni upala pomisliti nanje. Stroški in davki, — ogromni davki, spomin na leta blagostanja, — so znašali skupno dva tisoč gvinej. Neplačani računi za delo in material so znašali še osem sto gvinej. Ne
11
da bi se izgubljala v podrobnostih, je že ugotovila vsoto: izplačila, ki bi jih morala izvršiti v januarju, so dosegala vsoto približno pet tisoč gvinej. Ta preteč in neizbežen datum jo je prisilil, da se je vrgla v to vrtoglavo pustolovščino, v nakup miniature.
Druge rešitve ni bilo — to ji je bilo predobro znano — kot da zaradi bridke potrebe prisiljena sklene kupčijo z Brandtom. Šele potem bi bila kos svojim obveznostim, bi poravnala račun v banki in s prebitkom bi lahko počakala boljših časov. Morala je na vsak način prodati miniaturo.
Čim se je tako odločila, je lahko z večjo vedrostjo proučevala dolgo vrsto številk.
Nato je začela pisati Breugetu, svojemu zastopniku v New-Yorku. Naznanila mu je svoj prihod in mu naročila, naj že takoj stopi v stik z Brandtom. Pismo je bilo važno in čeprav je imela na raz^^a^o pisalni stroj gospodične Millerjeve, ki je bil ^rost, vendar ga je Katarina napisala lastnoročno s -vojo podolgasto in jasno pisavo.
Komaj je končala s pisanjem, ko je nekdo potrkal na vrata. Bila je gospodična Miller. Njen smehljaj je razodeval sramežljivost in zadrego. Katarina je takoj razumela, kdo je obiskovalec, ki ga namerava gospodična Miller najaviti.
»Gospod Upton je tu,« je zamrmrala. »Rekel je, da ima sestanek z vami, gospodiči)a Lorimer.«
»Mislim, da je prišel pome za kosilo.«
»Tako se mi zdi, gospodična Lorimer.«
Katarina je radovedno uprla pogled v Millerjevo, ki je zardela. Charles Upton je bil sicer res prijeten človek, toda vsak njegov prihod je napravil na Millerjevo tako globok vtis in jo tako zelo navdušil, da se je morala Katarina vedno znova čuditi. Torej, si je mislila; moški le še nekaj predstavlja v bednem in uvelem življenju gospodične Millerjeve.;
»Dobro,« je dejala, »naj vstopi.«
Hip nato je bil Charles Upton že v sobi.
»Veš, Charley,« je začela Katarina, prej kot Je on sploh utegnil spregovoriti — in pohiteti je morala da ga je prehitela, — »nekega lepega dne bom poslala gospodično Millerjevo s teboj na kosilo. Morda se bo zgrudila nezavestna od samega veselja, toda njej se vseeno ne bo zdelo, da ga je predrago plačala.«	t
Kratek smeh, ki je ušel Charleyu, se je kaj dobro ujemal z gardenijo, ki jo je nosil v gumbnici.
meljejo počasi, toda dobro,« je neprisiljeno odvrnil. »Ona torej ni melanholična stara gospodična, kot bi človek mislil.«
»Kaj še!« je vzkliknila Katarina. »Gospodična Miller sploh ni stara. Le zdelana je, ker se preveč trudi, ker zahaja v svoja prismojena ženska udruženja, ker čezmerno uživa mleko in je slaščice, potem zaradi tekanja za podzemsko železnico in pa zaradi skrbi, ki jih ima s steklenico s toplo vodo, ki ji služi kot grelec. Če bi ne imela vsak teden svoje porcije kina, Clarka Gabla in pa tvoje sijajne osebe, bi polagoma odcvela. Ona je klasičen tip pisarniške gospodične in žene, ki si sama služi kruh. To ti povem jaz, Charley, ki se na to razumem.«
Charley se je še kar smejal.
JACK LONDON ; KRIŠTOF1 DIMAC	priredil in na. risaia : mii«ko bambiC
2e delj časa sta bila Dimafi in Čok na potovanju, da bi našla goro, o kateri se je govorilo, da je vsa iz bakra. V arktičnem mrazu, ki je nihal med 30 in 40 stopinjami sta križarila s sanmi po divje goratih predelih. Pa vse zaman. Porabila sta že preko polovico zaloge hrane in bil je skrajni čas, da se vrneta. Diniač je le upal, da bo našel ležišče bakra. »In ko Sa bova našla,« je momljal čok, »si bova z njim lahko nabasala prazna želodca. Pazi, še poginila lx>va od gladu, tako mi pravi moja slutnja.«
Končno jima res ni preostajalo drugega, kakor zaokreniti na jug in pohiteti, da dospeta v Dawson, preden se izčrpa njuna zaloga živil, še dva dni, pa bova iz tega belega pekla«, je tolažil Dimač Čoka, ki je nejevoljno žvečil svoj precej zmanjšan obrok slanine, kar med vožnjo. Ko sta zavila v ozko dolino, sta nenadoma trčila v tropo Indijancev, ki so se sumljivo opotekali, čim pa so ju zagledali, so zagnali krik in vik.
»Slutnja,« se je zgrozil čok. »Beživa! Pojedli naju bodo; glej, lastne pse so že pojedli. Glad! Lakota! Strašno!«
m Ricucii jc luugei LMHiac premisnn, Kaj naj ukrene, sta bila že obkoljena. Drhteče suhe roke so grabile po zavojih na saneh. »Vidiš, kot sem rekel. Poginila bova, če nam požro zalogo,« je vpil čok in hitel odrivati z bičem izžete postave, ki so cepale kot muhe v sneg se vzdigovale in se znova skušale polastiti hrf5-iTo f6 ]e Ponavljalo, dokler niso vsi onemogli obležali, glasno jadikujoč. Tedaj se je oglasil častitljiv starec, ocividno glavar rodu:
»Mi imeti dosti zlato. Kupiti hrana -« in pomolil je veliko blestečo kepo.
TEOEN MATERE IN OTROKA
V Jugoslaviji bo v dneh od 1—8 junija Teden matere in otroka. Namen tega tedna je, da prikaže današnje stanje matere in otroka v Jugoslaviji. Mi Slovenci nismo imeli vpogleda v razmere v ostalih delih Jugoslavije, kjer je bila žena že zelo zapostavi iena, medtem ko se tudi za otr >'tn ni skrbelo, saj vemo. da je bila . mr-Ijivost otrok do 1. leta v Bosni. Hercegovini in Makedoniji zelo velika. Tako n. pr. niso otroci v omenjenih krajih sploh poznali sladkorja, ki je vendar najvažnejša hrana za otroke. Tudi žena v južnih krajih je bila zelo zapostavljena, lahko bi rekli sužnja. °oseb-no muslimanke so bile po svoji veri vezane na nenaravne in nezdrave predpise; čez obraz so nosile gosto kopreno, tako imen ivano feredžo, niso se smele svobodno kretati, živele so zaprte za zamreženimi okni in bile brezpravna last staršev, potem pa moža.
Razumljivo je, da so bile žene. ki niso imele niti osebne svobode, brez političnih, ekonomskih‘in kulturnih pravic. Danes po osvoboditvi pa so se pretrgale vezi stoletnega suženjstva in kakor vse žene, tako je tudi muslimanka postala enakopravna moškemu in se vključila kakor vse žene v Jugoslaviji v obnovo dežele. Ce se pa hoče žena posvetiti ročnemu ali intelektualnemu delu, mora biti popolnoma brez skrbi za svoje otroke. Zato je dolžnost države, množičnih organizacij in sindikatov, da skrbe za otroke, za njihovo vzgojo, telesno in duševno. Po vseh večjih središčih, predvsem industrijskih se ustanavljajo otroška zavetišča, v katerih so otroci dobro preskrbljeni. Med počitnicami skrbe ".a otroke zdravniške ustanove, ooši-Ijajo jih v kolonije, da se okrepijo in razvedrijo.
Sele taka žena in mati, ki ve, da so njeni otroci v dobrih okah, se bo počutila svobodno in popolnoma enakopravno ter bo lahko vse svoje sile posvetil skupnosti.
Kaj pa pri nas? Trst je mdu-strijsko-trgovsko središče. Žene delajo po tovarnah in nihče jih ne vpraša, komu so izročile i troka. Ti so prepuščeni samim sebi. potikajo se po cestah in ni čudno, če zaidejo na slaba pota. Večina mater pa pri nas mora na delo, ker dohodki moža ne zadostujejo za prehranjevanje družine. Krivični kapitalistični zakoni ne ščitilo malega človeka, posebno ne žene, ki mora svoje delo opravljati česlo pod najtežjimi pogoji.
Mi moramo tu nadaljevati z borbo, doseči moramo konec izkoriščanja, kakor je to ljudska oblast napravila v Jugoslaviji. Ko bo tudi naša žena kakor jugoslovanska čutila popolno enakopravnost in zaščito, ko bo vedela, da so nje
otroci dobro preskrbljeni, potem se bo prostovoljno vključila v delo in uspeh njenega udejstvovalii.i se bo občutno povečal.
Seveda bomo to dosegli takrat, kadar se bo žena zavedala, da de-
la za skupnost in ne za nekaj izkoriščevalcev.
Tedaj bomo lahko tudi mi v ST Olju praznovali teden matere in otroka, ki bo pokazal uspeh našega
|	Zdrave so sončne kopelji ob	morski obali.	V ta namen	so najbolj !
I	praktični »sehort« kostimi iz dveh delov. Hlačke, ki so	dolge vsaj
|	35 cm, imajo po navadi gubo	na sredi, kar	daje videz krilca. Nedrij	ček je lahko različnega kroja.	Za en kostim	zadostujeta 2	metra kre- ;
I tona. Vzorčasta svila imenovana »raso«, ki se tudi uporablja za I te vrste obleke, je sicer draga, je pa trpežna in lepa.
u«ii i n.i i rrn. .luiiiiinru-ilniuiiiiiir'iiinruiiiihiuriimiKui	*1 n
Kako kopamo dojenčka
Dojenčka kopajmo vsak dan, in sicer prvič po dnevu, ko mu odpade popkovina; redno kopanje skrbi za dojenčkovo čistočo, sprosti njegov živčni sistem in končno ie tudi nje' . mu samemu kobacanje po vodi v največjo zabavo.
Prostor, kjer kopamo dojenčka, mora biti dobro zaprt, temperatura naj znaSa 20-22 stopinj C. Paziti moramo namreč, da otroka ne prehladimo, ker se lahko iz najmanjšega prehlada kmalu razvije kaj hujšega. Temperatura vode naj bo 36-37 stopinj, niti manj niti več. Na fo_ moramo posebno paziti ! V začetku merimo vodo s toplomerom, kmalu pa bomo po občutljivosti našega komolca spoznale, kakšna je pravilna temperatura vode. Cas kopel) izberite same in se ga potem redno držite. Običajno kopamo otroka zvečer. da mu organizem nekoliko u-trudimo, živčki se sproste in dojenček hitro zaspi.
Kopanje naj traja največ 5-8 minut. Predolgo kopanje je škodljivo za organizem, prenaporno in končno obstoja še večja možnost prehlada. Preden otroka slečete, se prepričajte, da imate vse pri roki, kajti otroka na noben način ne smete pustiti samega v kadi. Poleg kopalne kadi pripravite blazino, jo pokrijte z rjuho in nanjo položite debelo brisačo ; seveda ne pozabite na dojenčkovo opremo, k! mora biti vsa skrbno pri-
pravljena in posebno srajčka za prav malega otročička malce pogreta. Otroški? milo mora biti kar najskrb' neje izbrano, rabiti ga smemo samo zanj. Koža dojenčka je namreč zelo než-na in jo moramo skrbno varovati pred dražljivimi snovmi, ki b; utegnile povzročati rdečico ali celo izpuščaje na koži. Najbolje je, če otroka namilite, še preden ga položite v kad.
Pred kopanjem očistite otroku obraz z mehko krpico, s svaljki vate pa nosek in ušeska. Glavo umivajte skrbno z milom, nato Se skrb-neje posušite in namažite lasiSče s parafinskim oljem aii vazelinom. Postopajte pri tem opravilu previdno, toda nikakor n {''umivanje dojenčkove glave nevarno. Pri kopanju držite otroka z levico pod tilnikom in rameni, z desnico pa ga skrbno iz-mivajte, da ne ostane na otrokovem telescu prav nič mila. Nato dvignite in položite otroka na pripravljeno brisačo, ga skrbno obrišite, posebno med prsti na rokah in nogah in povsod, kjer ima otrok nagubano kožo. Vsa nagubana mesta namaženo z oljem (tudi ribjim), ki ščjti kožo pred vlago in ne dopušča, da bi se vnela.
Po kopanju se prepričajte, če niso otrokovi nohti predolgi ; režemo jih z zakrivljenimi škarjami, in sicer vsak teden po možnosti istega dne.
Po kopeli dojančlva nahranimo in skrbimo, da ima popoln mir. najbolje je seveda, da takoj zaspi.
Dr. Franjo Delak:
Razvajeni otrok
Kakor je za duševni razvoj otroka napačna prevelika strogost, tako tudi razvajanje škoduje: v obeh primerih se otroka ne smatra za enakopravnega člana družine. Razvajenemu otroku marsikaj dovolimo in tudi odpustimo, zato misli, da ima vedno pravico zahtevati vse, kar si poželi, ni nikdar zadovoljen, samo zahteva in sprejema, sam pa nič ne daje in žrtvuje. Starši, ki otroka razvajajo, mu jemljejo zavest odgovornosti, onemogočajo mu, da bi odkril prave sposobnosti za svoje delo, zaradi česar ne najde tudi zaupanja vase.
Kaj se pravi prav za prav razvajati otroka? Razsipati ljubezen brez mere, ljubezen, ki ni prava, ampak je le zadoščenje napram samemu sebi. Res pa je, da potrebujejo včasih otroci posebne pozornosti, zlasti tam, kjer je nevarno, da bi se čutili zapostavljene. Da ne bi bil otrok užaljen, češ da posveča mati večjo skrb najmlajšemu otroku, moramo poskrbeti, da se bo starejši otrok čim bolj ukvarjal z najmlajšim in se čutil kot nekak njegov zaščitnik. Tako se mu bo tudi zbudil čut odgovornosti in želja po koristnem delu.
Uredimo
Važen sestavni del vrta je vodni bazen. Mrzla voda iz globokih vodnjakov in iz vodovoda ni porabna za zalivanje. Tako bi smeli rabiti edinole ob ranih jutranjih urah. Na vrt spada postana in ogreta voda, zato je najbolje, da napravimo sredi vrta vodni bazen. Ob pripravljanju bazena zidamo stene v škarpo, t. j. z nekoliko ven ležečimi stenami, da jih led pozimi rie razsuši.
V najbolj skritem kotu vrta določimo prostor za kompostni kup. Ta prostor je lahko plitvo obzidan, vendar dna ne smemo betonirati. V takem zastaja voda, ki ovira razkrajanje odpadkov. Okrog kompostne jame zasadimo debeloplode lešnike ali kako drugo grmičevje, da jo zasenčimo in zakrijemo.
Za pridobivanje zgodnje zelenjav», zelenjadnih in cvetličnih sadik mora biti na vrtu tudi topla greda. Ta naprava je potrebna tem bolj, ker mnoga cvetlična semena ne kale, če jih posejemo na prosto. Poleti nam služita greda za pomnoževanje rastlin s podtaknjene!, pa tudi posajene lončnice vlagamo vanjo, da se hitreje opomorejo. Jeseni nam služi za prezimovanje povrtnine In nekaterih cvetlic.
Toplo, oziroma mrzlo gredo postavimo na vrtu na najbolj sončno in zavetno lego. po možnosti čim bliže hiše, da je laže dostopna. Velikost se ravna po razpoložljivih oknih. Lesen obod ob njej je boljši kakor betonski, ker bolje zadržuje toploto. Postavimo ga tako, da je postavljen za eno devetino njegove velikosti proti jugu.
Za sestanke, za oddih po delu, za razna opravila, ki so v zvezi z vrtnarjem je potrebna tudi vrtna 1 o-p a ali utica z mizo in sedeži. Postavimo jo iz rezanega lesa ali pa še ceneje iz naravnega z lubjem vred. Pokrita s streho nas varuje pred dežjem, vendar je bolj primerna in prijetna ob sončnih dneh brez strehe. Zaradi sence jo obsadi-mo s plezalkami, n. pr. z divjo trto (vitis ampelopsis quinquefolia). izabelo (vitis Labrusca), glieino (wista-ria Chinesis), ajdovcem (polygonum Baldschnanicum), z vrtnicami plezalkami i. dr.
Utico postavimo najraje konec glavne poti, da je tako nekako v zvezi s stanovanjsko hišo. Ta vez je 5e bolje izražena, ako od hiše do utic« nasadimo ob poti sadne špalirje ali pa cvetlice plezalke.
Ko so vsa ta dela končana, sledijo setve in saditev dreves in grmičevja, ki smo si ga oskrbeli točno po številu in vrstah po določenem načrtu. Pred saditvijo dreves In grmičev zakoličimo, t. j. postavimo kotičke točno na mesta, kakor kaže načrt. Ko so jame ob količkih izkopane, pripravimo sadike, jim veje in korenike pravilno obrežemo, nato pomočimo korenike v mešanico ilovice, kravjeka in vode ter jih postavimo v jamo nekoliko više, kakor so prej rastle. ker kasneje se zemlja sesede in z njo tudi drevesa. Ko-
Znano je, da je laže vzgajati več otrok kot edinca. Edinec je namreč vedno privilegiran član družine in pretirana skrb zanj veča njegovo razvajenost. Edinec, na katerega je usmerjena vsa pozornost vzgoje, ne more biti nikdar sam in delati v svojem majhnem življenjskem prostoru, kar se mu zljubi. Vedno je pod zaskrbljenim očesom, vsako njegovo dejanje gledajo skozi povečevalno steklo. Starši naj kolikor mogoče nudijo otroku možnost, da se v svojem majhnem svetu izživlja samostojno v družbi drugih otrok.
si vrtove
renine pokrijemo z boljšo zemljo in potlačimo. Vrh te položimo nekoliko dozorjenega gnoja, ki ga pokrijemo z ostalo zemljo, da je ob debelcu kolobar v obliki sklede in kočno dobro zalijemo.
Za gojitev cvetlic, brez katerih ne sme biti noben vrt, določimo ob poteh rabate, to so 60 cm Široke gredice, ali pa bolje, da oddelimo prednji del vrta ob vhodu za cvetlice, zadnji del pa za zelenjad, oziroma za sadno drevje. Te posamezne dele ločijo poti ali pa sadno ali nizko okrasno grmičevje (ribez, kosmulja). To je stvar okusa in oblike prostora, ki ga zavzema vrt.
Pri sajenju cvetlic se oziramo na lego, rast in trajnost cvetlic. Poseben prostor določimo za trajnice, poseben za enoletne cvetlice, vedno pa tako, da višjerastoče ne zaxrivajo nižjerastočih. Tiste, ki ljubijo senco, postavimo na severno, druge, ki jim ugaja polsenca na jutranjo, sonce ljubeče pa na lužno in zahodno stran. V skupinah pridejo na sredo visoke cvetlice. Čim dalje proti kraju pa nižje.
Del vrta, ki je namenjen zelenjavi, razdelimo na gredice v smeri od severa proti jugu, da visokorastoče setve ne zasenčijo nizkih na sosednjih gredicah. Normalna širokost gredice je 120 cm. To naredimo, ako zemljišče zakoličimo na obeh koncih, na severni in južni strani — na 150 cm široke dele. Ob postavljenih količkih napnemo vrvico hi ob njej zemljo pohodimo; ker zavzema pohojena stezica nekakih 30 cm, odpade na gredico 120 cm. Površje gredic bodi vodoravno. Z vzbočenih gredic odplavlja vo-dd- zemljo in seme. Tudi zalivanje le na vzbočenih gredicah manj izdatno.
Kakor za cvetlične nasade in nasade sadnega drevja, je tudi pred setvijo povrtnine potreben načrt, na katerem določimo po potrebi velikost tega dela glede na posamezno povrtnino. Brez načrta se kaj rado pripeti, da za kako setev zmanjka prostora ali pa, da kake povrtnine preveč ali premalo posejemo.
Ako na vrtu pridno okopavamo, trebimo plevel in zatiramo škodljivce, bomo deležni zdravja, veselja In dobička.
Gospodinjski nasveti
PRHLJAJ NA GLAVI
Prhljaj na glavi odpravimo na različne načine:
a)	umivamo glavo z mlačno bo-raksovo vodo in spiramo s kisovo vodo;
b)	pri nastajanju prhljaja moramo glavo večkrat umivati z mlačno vodo, kateri smo dodali ogljikovokislega natrona (5 delov natrona na 10 delov vode). Kožo moramo nato zdrgniti z repinčevim oljem;
c)	nastrgamo 100 gramov izbornega mila in ga damo v četrt litra Čistega vinskega cveta. Da izboljšamo vonj, lahko dodamo eno žlico rožne vorfe. To mešanico postavimo na topel kraj in jo lahko uporabimo, čim se je milo raztopilo. S tem sredstvom umijemo glavo, dobro spiramo in nato zdrgnemo lasišče z repinčevim oljem;
č) jajčni rumenjak zmešamo z limoninim sokom; s tem zdrgnemo lasišče po umivanju glave;
d)	12 gramov glicerina in 10 gramov ogljikovokislega natrona zmešamo s 750 grami destilirane vode in umijemo s tem lase. Nato lase spiramo in osušimo, nakar zdrgnemo lasišče z oljem za lase ali z repin-čevim oljem;
e)	lasišče zdrgnemo dvakrat tedensko s francoskim žganjem.
Kako čistimo jeklene predmete
a)	Zarjaveli jekleni vložki v posteljah. Zarjavele vložke zdrgnemo s finim smirkovim papirjem in jih nato namažemo z maščobo. Tudi loščenje vložkov je u-nientno.
Da preprečimo rjavenje vložkov, jih prekrijemo z oljnatim papirjem.
b)	Čiščenje krtač iz jeklene žice. Umazane krtače iz jeklene žice sčistimo z vodo in salmijakov-cem. Da jih posušimo, jih položimo v posodo z lesenim delom na zgornji strani.
c)	Madeži na jeklenih vilicah. Drobno zmleto opeko zmešamo, z drobno narezano slamo, damo vse skupaj v lončeno posodo in ovlažimo. V to vedno v kuhinji pripravljeno zmes, sunemo nekoliko-krat z vilicami in madeži takoj izginejo.
č) Čiščenje jekla. Jeklene predmete zdrgnemo z oljem, pustimo, da se olje posuši na njih, in jih nato zbrišemo z mehko cunjo ter svetlimo s finim smirkovim papirjem.
Tudi naslednje sredstvo je učinkovito: Pripravimo gosto zmes saj in olja in s tem zdrgnemo jeklene predmete, nato jih zbrišemo s čisto tkanino in zdrgnemo s finim smirkovim papirjem.
d)	Zaščita zoper rjo na jeklu. vosek utekočinimo v vroči vodi in m« primešamo enako količino ter-pentinovega olja. To zmes vtaknemo v vodo in nanesemo še vročo na jeklen predmet. Ko se ie vosek uskočil, zgladimo vse skupaj z volneno cunjo. Pri tem delu moramo biti zelo previdni, zakaj vosek je nevaren zavoljo ognja.
• ~ > D « F
«> I
ra CO
c
o
(0
o
ž
S
S
«
3
N
H
g
A
%
N
t
»
0
g

!*• g-fss'sr, s^psTsf
—• ^T)
1 =t “
'T "t
.13 JD
3 S
§*2. —. •—* ■
fQ —
3
C/3 Q3 ^ •	»-*•	^
’	5:A 8 8'“'
-i!§=!V
i < °i-3‘S-

. a' H w H 3 o
« _ ? 2. 3
^ *"	"“I »Z g-D.
~-on>’?c1g;N^o<gg a- a
Ht 2 -• w us “ q- a- c £L ^ O 3 3
5*^ •—• /-»	d: n n r«
.	^ N- -g
""O go , cu ^ j-— ST _2. n
11.1
5”-<	bI'I;^
O" =■ 3	0<3
s l^■?,l■•'^.
r^- iy)
£ 3 8< “
3 5.
0-0 * <2.3
o> "2 to
!SI ii* al» 8. =71 • <2
s^#
ju ®
» en,
^ o-? o?*
If“ifflgB3-I^I
2a »2;ct.3-2-|Sn,cB2!
S-2 §;N1 i 5‘3.8<5'1
sa^lpp^ iS-fsS Silili &Ib* i
:gS§S-?
3 N 3 .0 1“
% 2.° % 2 “ 3 § 8*0 fS.lt|
§^r<-s
|g|a&
P5ri«-S‘^
3 ?r g 01
a|a.|
3 Hi d* 3

%z-r§B
ss:&|<
o
>—• »-H
*3
f*
►—*>,rl	-=; _.
O S CL ?*
»•|cl§<
« r^-r'J3
3 < 2 S K
Zo Hi 5.3 §1
§. " O 0 2, < £/" ;-g « •= § B 3 & « ^ 2 “' 5
^ g ^§<§*5*^” I ® I” i ®’|-S.^
Il i? li I iti ii % I Is-š |:?.*.
2.i=-v*Z ^ 3-	°“-<»3«<3;,J(j3ap‘o*corf.o
3 23.2 3	2- aig ^ -^-e <
šs.s-:=°.i:ss|'is.s-a|:||"
^ 3 3-§.|	-‘oxl S^-g 3 § 8<§;
fis
V F T1 3t ES ?o?9o??oF	?r¥
;2.§'w
*<l
fie
2' je
) < cn< N w fD, 5;
• n> fo . m -oc:
f-l Q, g. O^	V5 5 W< I
SS*?S| gS^ g<M 8 <-3 w £j g:l:5i3'
g-a
I
o
o
a
•?;•
r
C
n
o
N<
U
»
3“
s
d* T3 ^ SS-
g og M < n>
- ?
§Ž*g.
o_
OJ
■O ^	!“ g “<-3 •- č ^ a
o3g-£-o
St*
^i-1
Oo-<
|?I §
3^ ^ o
I
0 «*
1
*	'"i	- a.
aS.!a S'oog; «S? ?|3g.| g-, fš^š-
•	»<
I 3is£r.f
r-^s
o ^ 2 5' a S* 8 ^ 5 *T5 N< ^ w i-
§03:^3-^1.8^521-0 g-g-g 3 1 2 a. 8 o“ “ § T3 9 =• ” 5^ g ^-2. “g h I §
'■' s-FF^'g.gr mkì „ pjg
8*3;« ^ .
3 3^JQ o ^
C-“
2. ¥
or n
o n-
it?:.
li slonel ilš r
3q-8 Š?. gs-n.-
Op§-|S-
8^s5
3 B* a>
«3'**
"a
^L ^ w ti ¥
II r| g
? IP'
<
?r
T3
*>
C/) ,
tr I

cr
O
« - I oli e? ^g:3 |n n g
n<
KP S'“
rt- CL"1 3
3*3 3 ° »r=s. ^ 3'
SL 3 ‘“‘g
y I* 1
—. *a 2.
N N Q »—* -O Ju a 05 l-t	-
d
V)<
£ šr a.g-
• « F
^ a j"
§f‘
»—■ •
? či
!*r so
a‘a|"s'|g!»: s
as-gStols*?
iilllllf
|s.'''zs2|a
Problem
SESTAVIL: TROICKI
Mat v 3 potezah
Pri problemih mora biti vsaka figura na svojem mestu, nobena ne sme biti odvei\ nobene premalo. Večkrat je možno prhi hitro do re' šitve s tem, da se vprašaš, kakšno vlogo naj :ma ta alj oni kmet, ta ali ona figura. Ce hočeS sklepati pri današnjem problemu na ta način, se vprašaj, kakšen pomen naj ima črni kmet na h7. Preprečuje belemu kralju dostop na f6, morda pa tudi jemlje črnemu kralju eno polje pri niatni mreži ? Odgovor predstavlja polovico reSitve. Reditev je zapisana ni. koncu rubrike.
O
Na 15. polfinalnem prvenstvu SSSR je bila igrana sledeča zanimiva partija med Mikenosom in Goljdeno-vim. Redko je najti v novejših partijah tako originalno, tako živahno, že po prvih potezah otvoritve s kombinacijami prepleteno igro kot
je ta.	Ce ne bi vedeli, kdaj in med	
kom	je bila igrana,	bi Človek rekel,
da je j	iz časov Morphyieve Sole.	
!	AngleSka otvoritev	
Beli :	Mikenas	Crni: Goljdenov
	Tbilisi	1947.
1.	c2 - c4	Sg8 - f6
2.	Sbl - c3	d7 - d5
3.	c4 x d5	Sf6 x d5
4.	e2 - e4	Sd5 - b4'
5.	Lfl - c4	Lc8 - e6 1’
. 6.	Lc4 x e6	f7 xe6
7.	Sgl - C21	Sb4 - d3 +
: 8.	Kel - fl	Sb8 c6
9.	Ddl - b3‘	Dd8 - d7
! 10.	Db3 x b7	Ta8 - b8
! n.	Db7 - aO	g7 - g6
:i 12.	h2 - h4	Tb8 - b6
13.	Da6 - a4	Lf8 - g7
14.	Thl - h3	0 - 0*
15.	Sc3 - dl	Tb6 - b4
16.	Th3 x d3	Dd7 x d3
17.	Da4 x c6	Tb4 x e4
18.	Sdì - e3	Te4 x e3
Beli se vda, ker ne sme trdnjave vzeti niti z enim niti z drugim kmetom.
Pripombe:
1.	Druga možnost v tej potezi je Sd5 x c3, nakar mora črni ogrožati belo srediSče s c7 - c5 in Lf8 - g7.
2.	Originalna poteza. Crni si res oslabi pozicijo z dvojnim kmetom, toda ima za kompenzacijo lepo igro s konjem b4. Belemu ne kaže drugega kot zamenjati tekača.
3.	Na Sgl - f3 pride hud udarec Dd8 - d3 s pretnjo mata Sb4 - c2 + .
4.	Beli se čuti stisnjenega ; ne najde si bolj-Sega sveta kot ropanje črnih kmetov. To pa Se pospeSi konec.
5.	RoSada pomeni že obenem napad na polje f2. Zanimivo je ugotoviti, kako vse figure črnega igrajo, kako so zaposlene in kako so vse bele povezane in neaktivne. Dasi sta nasprotnika materieino enaka je Prav zato konec tako blizu. Iz partije Posnemamo nauk: že v otvoritvi sa-Jhi in v srednji igri izbiraj poteze, ki omogočajo figuram aktivnost. Neaktivna igra pomeni gotovo izgubo.
Športni dan
na Proseku
NASA MLADINA SE PRIPRAVLJA NA PRASKI FESTIVAL
KoMa ia odbila v Tirani
Ob priliki drugega majskega izleta na Prosek, ki ga je organiziral „Center kulturnih krožkov'*, je priredila ZDTV tudi Športni dan, ki je obsegal kolesarsko dirko za juniorje, tek na 3000 in 800 m, tekmo v hitri hoji in nogometno tekmo.
V	nedeljo dopoldne so Startali najprej tekmovalci v hitri hoji na progi Trst—Opčine—Prosek. Zmagal je član kulturnega krožka „Kraljič" Corsi Ezio. Dobro sta se odrezala tudi Tre-benca čuk Marčel in Kalc B.
Vrstni red na cilju: 1. Corsi Ezio (Kraljič) v času 1.25’54”; 2. òuk Marčel (Trebče) v času 1.26.12; S. Neppi Luciano (Sv. Ivan); 4. Govorcin (Sv. Ivan); 5. Kalc B. (Trebče) itd.
Tudi v nedeljo dopoldne je bila na Proseku nogometna tekma za filiale okrožnega prvenstva med enajstoirico Primorja s Proseka in med tržaško enajsterico Magdalena. Tržačani so tekmo odločili v svojo korist z rezultatom 5:2. Njihova zmaga pa ni zaslužena in pravilnejši bi bil neodločen rezultat.
Popoldne pa so startali najprej kolesarji na progi Prosek—Nabrežina in nazaj. Razvila se je ogorčena borba, v kateri je uspelo Verniju in Ušaju, da sta se odcepila od skupine in privozila v cilj z 1 minutno prednostjo. V končnem sprintu je Verni prehitel Ušaja za dolžino kolesa.
Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1.	Verni Henrik (Opčine) v času 28*;
2.	Ušaj Enio (TKZ); 3. Biagi Edoardo (Sv. Ivan); 4. Simonič (Kraljič) itd.
V	teku na 3000 m je zmagal član Cola Bembi Egidio, člani svetokriške Vesne Košuta, Sedmak in Bogateč pa so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Med dekleti pa je zmagala Petram Diana.
Rezultati: moški: 1. Bembi Egidio (Col) v času 11,42”; 2. Košuta Franc;
3.	Sedmak Lucijan; 4. Bogateč Nino (vsi Vesna); 5. Casson Vinicio (Sv. Marko). — Ženske: 1. Petrani Diana (Sv. Vid) v času 3’6’*; 2. Buranel Luciana (Kraljič); 3. Franzon Mafalda (Sv. Vid); 4. Simonovič Štefanija; 5. Taffano Luciana.
Korica je presenetila
V	pokrajinskem prvenstvu je to nedeljo poskrbela za presenečenje enajsterica Gorice, ki je sredi Trsta iztrgala Tovarni strojev obe točki. Goriški nogometaši se pripravljajo iz nedelje v nedeljo in bodo do konca prvenstva še marsikomu prestrigli peruti. Tudi enajsterica Krmina, ki že dolgo tega ni zmogla, je pripravila v nedeljo svojim navijačem malo veselja na račun enajsterice iz
Milj. Enajsterica Skednja, ki se bori za prvo mesto, je morala v nedeljo v Ronke, kjer ji je po tehnično in kombinatorno boljši igri uspelo premagati domače moštvo. Enajsto-rica Montebella, ki že tri nedelje ni beležila pozitivnega rezultata, je tudi to nedeljo ugriznila v kislo jabolko, ki jim ga je prinesla koprska enajstorica. Pripomniti pa moramo, da je Koprčanom v veliki meri pomagal do zmage sodnik, ki je s svojimi nepristranskimi odločitvami pripravil Mohtebello ob neodločen re-zultai.
Rezultati: Gorica—Tovarna strojev 3:2; Krmin—Milje 1:0; Skedenj—Ron-ki 2:0; Koper —Montebello 1:0.
Finale okrolnega prvenstva
Enajstorica Alme Vivode je v nedeljo brez boja predala tekmo Co-stalungi, nato pa sta enajstoiici odigrali prijateljsko tekmo. In glej ga šmenta, tisti, ki so tekmo predali, so zmagali z rezultatom 2:1, točki so pa že prej darovali premagancem. Kako hudomušna je žoga! V drugi tekmi so Rojančani z visoko goldiferenco pregazili Rdečo zvezdo, v tretji pa so slavili zmago Magdalenčani nad Pro sočani.
Rezultati: Costalunga—Alma Vivoda 2:0 (par forfait); Rojan—Rdeča zvezda 5:0; Magdalena—Primorje P 5:2.
Zmaga dvojice
Kuret-Tomažič
V nedeljo dopoldne je ZDTV organizirala kolesarsko dirko dvojic za pokal „Ottavio Bottecchia". Na startu so bili najboljši kolesarji tržaškega ozemlja. Za favorite so veljale dvojice Kuret—Tomažič, Kette— Sosič R., Udovič—česen in brata Ste-filongo, ki so tudi izpolnile pričakovanja in se plasirala na prva štiri mesta. Zmagala pa je dvojica Kuret —Tomažič, ki je vozila s povprečno hitrostjo 41.303 km na uro, na drugo mesto pa se je plasirala openska dvojica Kette—Sosič R., ki je za zmagovalno dvojico zaostala za 10'.
Vrstni red na cilju je bil sledeč:
1.	Kuret—Tr tič (TKZ) v času 52’ 17”; 2. Kette—Sosič R. (Opčine) v času 52,27.4; 3. Udovič—česen (Sv. Ivan) v času 52.42; 4. Stefilongo S.—Stefi-longo B. (Olimpija) v času 53.15. 5. Kravos—Danieli (Olimpia), 6. Tuk— Ponton (TKZ), 7. Sosič E,—Sosič (Opčine); 8. Bartoli—Bantoli (Sv. Ivan); 9. Žepar—Vrabec (Olimpia); 10. Dionisio—Verni (Opčine).
Vrstni red društev, po točkah: 1. Tržaška kolesarska zveza 15 točk;
2.	Olimpia 15 točk; 3. Opčine 14 točk;
4.	Opčine 11 točk.
V	nedeljo popoldne je bila na stadionu „Kemal paše“ v Tirani svečana tekma za balkansko prvenstvo med ki in odbojki, na katerih sodelujejo Jugoslavija, Albanija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in reprezentanca ZDTV iz Trsta. Po svečanem defileju vseh reprezentanc je sledila nogometna tekma za balkansk prvenstvo med Albanijo in Romunijo, Romuni so tekmo odločili v svojo korist z rezul-tatonr) 4:0.
Jugoslavi prvak Balkana v boksa
V	Bukarešti se je zaključilo prvenstvo Balkana v boksu, katerega so osvojili jugoslovanski boksarji. Vrstni red držav je naslednji: 1. Jugoslavija 25 točk; 2. Romunija 22 točk; 3. Madžarska 17 točk; 4. Bolgarija 7 točk; 5. Albanija 1 točka.
Jugoslovansko nogomelno prvenstvo
Program jugoslovansko nogometnega prvenstva tudi tokrat ni bil popoln. Odmor je izkoristil beograjski
Partizan za gostovanje v Budimpešti, kjer je po enakovredni igri zgubil proti Ujpeštu z rezultatom 3:0.
Tekma med Ponziano in Metalcem je bila prenešena na 1 VI. in bo odigrana v Trstu.
V	preostalih tekmah v prvenstvu sta poskrbela za presenečenje sara-jevski železničar in reški Kvarner.
ŽELEZNIČAR—HAJDUK 3—2
Na domačem igrišču je sarajevskemu Železničarju z veliko požrtvovalnostjo uspelo odvzeti splitskemu Hajduku dve točki. Kljub temu da je Hajduk vodil z 2:0, Železničar ni klonil. Kljub zmagi je Železničar med onimi nesrečneži, ki bodo morali zapustiti prvo ligo.
KVARNER—13. OKTOBER 2:1
Sredi Niša je reški Kvarner porazil domačo enajsterico. S to zmago si je zagotovil obstoj v zvezni ligi.
V	ostalih dveh tekmah je Rdeča zvezda z boljšo igro premagala špar-tak z 2:0, Dinamo pa je pregazil Bi»J dučnost s bazenskim rezultatom 7:1.
Križanka
MM FTT
■ mmu
■■
“iiirnisz
“ |gBRrr
zs±m=m
L
m
Vodoravno ; 3. vodna žival. 8. gora na primorskem, 8. osebni zaimek v dvojini «. godalna dvojica, 11. plošdinska mera. 12. priprava na ladji. 14. država v Ariji, 1«. konec molitve, 18 glej U, 19. kratica, 20. število, 22. moško ime, 24. pripadnik mešane rase, 20. vez. nik,' 28. poljska roža, 29, vzklik, 30. del stavbe, tudi gòre, 31. vir, začetek.
NAVPIČNO: 1. Kraška reka, 2. turško sv. pismo, 4. pridevek nekdanjih plemenitašev, 5. prvi človek, e. Ibsenova drama, 7. predlog, 10. del telesa, 12, volovska vprega, 13. jed, 15. predlog, 17. delta, 20. žensko ime, 21. rimski kralj, 22. naziv partizanskega komandanta heroja, 23, bolezen. 25. glas, 27. nikalnica, 29. izraz bolečine.
IVI reža
(Besede Valentina Vodnika)
1	2	5	4 /	2	5
6	7	8	9	10	11
6	1-2	5	13	8	9:
14	e	15	6	16 j	6
15	6	16	1'2	17	18
4	2	13	19	20	21
12	22	2	'20	21	e
; 8	l «	22	19	3	6
Ključ:
1 8—9—10—12—15—2 del Krasa (med Postojno in Vipavo),
17—	6—22—12—4—19 darilo (za god),
18—	2—21—12—1—2 moško ime, 16—8—19—20—6—11 kraj v tržaški
okolici.
14—19—13—6—5—12—H glasbenik,
Dve posetnici
P. Kresal
P. Rakuš
Ugotovite, kaj sta ta dva tovariša!
Reševalcem
Križanka (kupon št. 16, kt bi moral pravilno biti št. 17.) v oo. številki Je mogoče res bila nekoliko težja. To pa predvsem zaradi tega. ker je. bilo v tekstu pod križanko precej napak, (na katere |>a nismo v naprej računali in tudi v križanki ni bilo vse v ledu (n. pr. Massnet namesto Masse-net). Toda kljub temu je bilo rešitev več kot smo pričakovali.
Reši te v križanke
Najprej navajamo, kje so črna polja: (prva številka pomeni vodoravno, rimske pa navpično) !, 1, VII; 3, L, VII: 4, VI; 3, III. V: 6, VII; 7, IV; 8, H; 10, VI; H, 1, III.
Vodoravno: 1. veper, 2. Bogatin,
3.	desno, 4. Mojca, t, 5. A(nton) M(edved) a. bo, 6 sedlar, 7. STO, gen., 8. n, trade, 9. Emental, 10. tempo, e, 11. 1, znoj Navpično: I. b, Massnet, II. vođoinet, niel, III. Egej, Metod (narobe), IV. Etna, Agaton, VI. Rio, Breda, o, VII. n, to, jelen (narobe).
IZID ŽREBANJA
I.	M. Eržen, Gorica, Corso Roos*: velt 66 A-II.
II.	Zora Živec, Merče 36 p, Sežana
III.	Komac Drago, Ljubljana, Rim-ska cesta.
Kupon št. 20
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik Jože Koren
ČISTKA NA POLICIJI
Delavec: „Zunaj jo bova že midva pošteno očistila, a čas bi že bil, da bi jo očistili tudi znotraj“
Recept
Pupa
piše
Draga Juca
No zameri, da v nedeljo nisem prišla v Koprivo, kamor si me v zadnjem pismu povabila ljubeznivo.
Mesec se že bliža koncu in zato boš razumela, da bom komaj za polento kakšno liro še imela.
Spet se vse je podražilo, pa čeprav so na vsa usta govorili o uvedbi petodstotnega popusta.
Nihče se zato ne briga, da draginjo bi ublažil, saj še »Sepral« svojo robo zadnje čase je podražil.
Samo češnje končno vendar so te dni se pocenile, ker nevarnost je grozila, da na trgu bodo zgnile.
Po večini so to leto birmanci brez ur ostali, ker so botri radi krize celo svoje že prodali.
Končno tudi se pričela zdaj kopalna je sezona,
V	Barkovljah so vsi že v vodi: oče, mati sin in nona.
Daleč pa nihče ne plava, ker bolj varno je ob strani, kajti, razen Anglosasov tu so tudi pešekani .
Pešekan pa, kakor vemo, tudi ljubi gole noge m zato previdno čuva človek take se nadloge.
V	našem mestu že dve leti stanovanjska kriza vlada,
ki kljub raznim konferencam še kar raste, nič ne pada.
Te dni pa se v našem mestu redka slavnost je vršila: avtobusna je postaja svoj vojaški rok odbila.
To novost je naše ljudstvo z radostjo na znanje vzelo; takšnihle dogodkov namreč še in še bi si želelo. Pasquinellijevo končno vendar so pomilostili in ji mesto vislic ječo doživljcnjsko dodelili.
Svojo kazen bo sedela tam v angleških kolonijah. Pravijo, če bi še trikrat, škof obsojenko spovedal, da bi sodni zbor vso kazen uvidevno ji spregledal.
Kakor vidiš, ni najhujše,
6e ubiješ generala, če pretepla bi fašista, več bi kazni si nabrala.
Kar se pa papirja tiče, je zdaj dosti izobilja, kajti se' »Demokracija« kar zastonj okrog pošilja.
Če jo hočeš ali nočeš, to uredništvu ni važno, glavno je, da razpošilja
Vzemi 10°/o karabinerjev, 159/o tatov, 20#/o črnoborzijancev, 15°/o OVRE, 20% fašistov, 10°/o nemških pajdašev, 10% mož neznane preteklosti in dobil boš najboljšo policijo na svetu.
Športni pogovor
A: Si že slišal, da bo šla kompletna Triestina iz A v B?
B: Iz A cone v B cono?
A: Ne, iz A razreda v B razred.
svojo propagando lažno.
Vsi trgovci, obrtniki, vsa župnišča, vsi obrati gratis-franko najdejo jo zgodaj zjutraj 'že pred vrati. In če list po pošti vrneš, to ti prav nič no pomaga, uredništvo uvidevno še naprej te z njim zalaga. Takih listov ni veliko, takih listov je prav malo ne, boš videla, da kmalu, jih prav nič ne bo ostalo.
Zdaj pa draga moja .luca, bom za danes kar končala v upanju, da moje pismo prav z veseljem boš prebrala.
Tvoja Pepa.
PramišIMe italijanske vlade
»Premišljamo, premišljamo ali je vladna kriza prišla vsled ameriškega posojila ali je a-meriško posojilo prišlo vsled krize vlade.«
V znaku zapadne demokracije
Da bi se Trst čimbolj uredil po vzorcu zapadne demokracije, je ZVU sklenila poslati slovensko učiteljstvo na brezplačne dopuste. Naj tega nihče izmed prizadetih ne smatra za odpust iz službe. Odpuščeno osebje bo še vedno v evidenci, le plače ne bo dobivalo, kar pa spričo nizkih prejemkov ni nikakšna nesreča. Sistem nizkih plač je ZVU obdržala prav zato, da bi razlika med plačanim in neplačanim osebjem ne bila prevelika. Po preteku brezplačnega dopusta naj se osebje zopet javi na ZVU, če bo še tukaj, (namreč ZVU).
STRIC IZ AMERIKE
je poslal iranski vladi 30 milijonov dolarjev in ji dejal: »S tem posojilom boste naredili sijajen posel. Za ta denar kupite naše orožje, s katerim boste potem lahko varovali naš petrolej.«
DOBRO VARSTVO
Vprašali so cigareto, ki je prišla s Svobodnega tržaškega ozemlja v južno Italijo: »Pa se nisi nič bala, da te ujamejo, ko si šla ilegalno čez mejo?«
In cigareta je odgovorila: »Kaj bi se bala, saj sem bila ves čas pod policijskim nadzorstvom.«
SODNI PROCES
ZOPER DAVIDA
Znano je dejstvo, da je David ubil Golijata v samoobrambi. Zadeva je že skoraj prešla v pozabo. Pa se je končno le spomnilo tukajšnje sodišče, da spada ta postopek v njegovo kompetenco. In tako bo te dni tudi David dobil službeni poziv naj se zglasi na sodišču. Ker pa ie baje že umrl in je sedanje njegovo bivališče neznano, ga bodo sodili v odsotnosti. Kaže, da pride v kratkem na vrsto tudi okrutni Herodež, kajti naše sodišče ve, kaj je njegova dolžnost in do kam sega njegova kompetenca.
GLADOVNA STAVKA VCORONEU
je končala, ko so zaradi onemoglosti, prepeljali kaznjence v bolniški oddelek. Oblasti so ob tej priliki izjavile, da si niso mogle misliti niti v sanjah, da se pripornikom slabo godi. Rekle so celo: »Saj ste bili vendar v oskrbi najboljše policije na svetu.«
Stanovanjska kriza
V gornjem nadstropju se nič več ne pritožujejo, ker vse pritožbe niso nič pomagale. A v spodnjem nadstropju je dejal prijatelj prijatelju: ,,Izseli se že končno! Koliko časa, misliš, da se bova še stiskala dva v eni sobi!'1
PLAČE IN CENE
Delavec: „Kaj naj storim? Pri teh cenah lahko z mesečno plačo teden dni pošteno jem in tri tedne pošteno stradam, ali pa dva tedna skromno jem in dva tedna stradam, V vsakem primeru bom pol meseca lačen”