??? GOVSI LIST .~. -,v.weu«rr^w k A* i.RTtt »X. vt. IKMMMKrM** »»W|t >) LJUBLJANA, dne 18. februarja 1928. n^. m am-n-rtfitfvmnrfia- -im m/tim*** *>* ,«» 3Mi«wiBxmnM n iin—»n telefon št. 552. ŠTEV. 20. >Mw».wiviow»wgt mitmivrn mm sMHanum|MNMN» Uveljavljenje znižan® tanile ?a jugoslovanski promet Trstom in Reko, Za gospodarske kroge v Sloveniji je velike važne sli znižana tarifa za jugoslovanski promet med postajami naše Kraljevine na eni strani in Trstom ter Reko na drugi strani, ki je stopila 1. februarja t. 1. v veljavo. Ta tarifa je sestavljena v zmislu določb sporazuma o režimu jadranskih tarif, ki je bil sklenjen med našo Kraljevino in Italijo v Beogradu dne 12. avgusta 1 £24, kakor tudi v zmislu določb nettunskih konvencij z dne 20. junija 1925. Te konvencije sicer od strani naše vlade še niso ratificirane, vendar se je kljub temu uveljavila jadranska tarifa, na kateri So Italijani zelo interesirani. Naša tarifna reforma, ki je bila izvedena s J. oktobrom 1. 1. in ki nudi za promet preko Splita posebne ugodnosti, je ustvarila Trstu resno konkurenco, ki bo prišla v kratkem do odločilne veljave. Vendar pri današnjem stanju razmer Slovenija še po večini gravitira na Trst in na Reko in je vsled tega vspričo težjega eksport-nega položaja uveljavljenje nove tarife našim gospodarskim krogom zelo dobrodošlo, v kolikor služi v prilog naših produkcijskih in konkurenčnih razmer. Ro svojem obsegu ta tarifa sicer še ne predstavlja uresničenja vseh naših zahtev in želja in jo moramo zato smatrati kot nekak provizorij, na Podlagi katerega naj bi se po ratifikaciji navedenih konvencij še le imela izdelati definitivna tarifa. Dočim ste avstro-jadranska in če-škoslovaško-jadranska tarifa sestavljeni v zlatih lirah za cel potek, je jugoslovansko - jadranska tarifa sestavljena v dveh valutah in iz dveh klasifikacij: I. Uvoz iz Trsta. Na italijanskih državnih železnicah je celotni jadranski promet s Trstom deljen na dve glavni skupini in sicer: 1. na promet v smeri iz Trsta v našo Kraljevino za lokalno blago, kakor tudi za tranzitno blago, ki prihaja v Trst preko morja. Predmeti, ki spadajo v to skupino, so podeljeni na dve podskupini in sicer: 1. na skupino polfabrikatov in fa-»rikatov, za katere je določen 25% popust in >2. na skupino surovin in pridelkov, m,7;1™10. m! jtalijanskih železnicah ono/ • 0 drzavne meje pri Postojni 30% m popust. V drugo skupino spadajo: konoplja, domača in inozemska, surov in pre-šan bombaž in odpadki od bombaža, oljnati plodi in semena, juta, marmor v ploščah in navadni marmornati izdelki, rabljena posoda, riž, navadna morska in jamska sol, laneno in repično seme ter žveplo in žvepleni cvet. V prvo skupino pa spadajo med drugimi: mineralna voda, špirit, azbest, poljedelski stroji in orodje, apno, Tcava, kakao, benctin, papir, lepenka’ žito, klej, sadne konzerve, vrvarski izdelki, strojilni in barvilni ekstrakti, moka, železo in jeklo, smokve, preja in tkanine, mast, izvenevropski les, lan, magneziit, smole, prstene barve, kaustiena soda itd. II. Izvoz v Trst. Blago, ki uživa tarifne popuste v prometni smeri od državne meje pri Postojni do Trsta za lokalno porabo •n za tranzit po morju, je razdeljeno na štiri skupine. V prvo skupino, ki uživa 15% tarifni popust, spada samo mineralna voda. V drugo skupino spadajo vrvarski izdelki in uživajo 20% popust. V tretjo skupino spadajo sko-ro isti predmeti kot v smeri iz. Trsta in uživajo 25% popust, dočim spadajo v zadnjo skupino žive živali (veli, biki, teleta, konji in perutnina), stavben les, rabljena posoda in embalaž?, Železniški pragovi in sladkor. Za te predmete velja 30% popust. V tretji skupini, se žal ne nahajajo vsi predmeti, ki pridejo za naš ekspert preko Trsta v poštev in na katerih tarifnem znižanju smo interesirani in je želeti, da se la seznam suk.c sivno dopolni tako, da bo ta znižana jadranska tarifa služila interesom našega celokupnega eksporla. Nasprotno pa opažamo v tej skupini mnogo predmetov, ki praktično v prometu sploh ne igrajo nobene vloge. Sprejem raznih konkurenčnih predmetov v skupino, ki uživa tarifni popust na progi Trst — državna meja pri Postojni, pc-meni poostritev konkurence domači produkciji. Med temi predmeti je omeniti špirit, papir, lepenko, klej, žito, strojilne izvlečke, moko, železo in železne izdelke, kau-čukeve izdelke in prstene barve. III. Promet z Reko. Za promet z Reko ostane še nadalje v veljavi 50% znižanje tovornine na progi od državne meje pri Postojni do Reke, ki je bilo upeljane že s 25. oktobrom 1923. leta. Važna pridobitev za naše kroge je, da se za prevoz lesa na Sušah v tranzitu preko Postojne—Št. Petra in Reke dovoljuje 30% ni popust za navaden, surov in obsekan, žagan ali obijali stavbeni les, kakor tudi za upognjen les za izdelavo pohištva in stolov ter za impregniran les, kakor tudi za železniške in navadne pragove. IV. Tarifni popusti na naših progah. Na jugoslovanskih progah so dovoljeni za prekomorsko blago, ki prihaja preko Trsta in Reke v smeri od državne meje pri Rakeku proti notranjosti države, od vseh postaj sledeči popusti od normalnih vozarinsMh stavkov, ako se plača tovornina za najmanj pol vagona in sicer: surov aluminijum bakreni kamen prstene barve kemične barve vermut in maršala voda mineralna tobak v listih, sirup zaboji (embalaža) prazni žlindra kakao cin kava sveža zelenjava in povrtnina od 1. dec. do 30. jun zeleni grah in stročji fižol česen, solata, karfijola, korenje peteršilj, retkev, hren, zelena in čebula bombaževa preja in tkanine svilena preja in tkanine preja od jute svinčena ruda volna in odpadki od volne kovinske žlindre riž rude oy)7r) smokve za industrijske svrhe 30% žveplo m žvepleni cvet - 25% tkanine iz jute N 20% vrvarski izdelki 20% oljnati plodi in oljnata semena iz 7” pozicije U—9 v 25% OU /o 30% JSv 70 30% 15% 20% 15% 30% 15% 25%: 15% 30% 30% 20% 20% 20% 30% 10% 30%‘ 20% bombaževo seme, seme rumene repice, soja fižol 25% cinkovi izgorki 30% pomaranče, limone vseh vrst mandarine, pergamotke in kedre 20% ostalo južno sadje 20% Na stavke ugodnostnih tarif 1—2 in 4—29 se navedeni popusti ne nanašajo. Z industrijskega stališča pade v oči, da se za surov bombaž dajo na naših progah samo 10% popust, dočim se za izdelke iz bombaža in bombaževe tkanine dovoljuje 20%, kar nikakor ne more biti v skladu z interesi domačih predilnic in tkalnic. 3 uiti je rok pri 39% popustu za uvoz inez -inske povrtnine, ki je določen do 30. junija, predolg in bi ga bilo treba skrajšati do 31. aorila. Popusti na italijanskih progah se ne nanašajo na tranzitno takso, ki jo plačujejo v znesku 20 lir na vagon naše pošiljke preko italijanskega ozemlja. Sedaj so izdeluje v direkciji državnih železnic v Ljubljani tudi načrt jugoslovansko- i tali jonske zve zae tarife, ki je za našo imporlno in izvozno trgovino še mnogo večje važnosti kot tari!h za jadranski promet s Trstom. K razpravi o tem vprašanju pa se povrnemo v prihodnjih številkah. Ivan Mohorič. Obrtniki in trgovci radovljiškega okraja proti načrtu zakona o pobijanja draginje,. izdelanih predmetov največkrat polovico, tri četrtine, ali celo večkratno prvotno vrednost v inozemstvu nabav- Zastopniki Društva obrtnikov za sodni okraj Kranjska gora sedež Jesenice, Zadruge čevljarjev, Obrtno kolektivne zadruge za srez Radovljica, Gromi ja trgovcev. Obrtnega dru-. šiva za radovljiški okoliš in Zadruge krojačev in krojačic so, razpravljajoč o zakonskem načrtu za pobijanje draginje, na skupnem zborovanju na Jesenicah dne 7. t. m. po debati prišli do naslednje resolucije: Vsalr načrt, zakona za pobijanje draginje (x%lii.nj^th0 kar najodločneje, ker nima v sedanjem času tak zakon razen brezplodnega preganjanja trgovcev in obrtnikov sploh nobenega pomena. O kakem navijanju cen v našem srezu, kakor v celi Sloveniji sploh ne more biti govora. Današnjo draginjo povzročajo drugi činitelji, in absurdno je govoriti, da bi trgovci in obrtniki jemali danes prevelik dobiček. Vzroki, ki povzročajo draginjo, so sledeči: 1.'visoki proizvajalni stroški, 2. visoka carina, ki v mnogih slučajih ni v nikakem pravičnem razmerju z vrednostjo blaga, 3. Naš taksni zakon s pretirano visokimi postavkami, 4. vse mere presegajoči davki ter razne socialne dajatve, 5. povsem nelogično, značilno in nemoralno se nam zdi, ako začenja vlada pobijati draginjo pri trgovcih in obrtnikih, ki itak že vsled splošne medsebojne konkurence zaslužijo komaj nekaj odstotkov in delajo v mnogih slučajih celo v izgubo, medtem ko vzame država pri carinjenju »ecbhodno potrebnih in važnih živ-Ijenskih potrebščin cd pelizdelanih in ljenega, doma ncproizvaja.nega blaga. Zato odklanjajo gori navedene organizacije, katere zastopajo vse poslovne stanove v našem srezu, odločno uvedbo takega zakona. Poudarjajo pa potreba, da začne vlada pobijati draginjo cd zgoraj, In sicer: 1. Zniža naj carino tako, da, bo ista znašala le 10—20% cd vrednosti blaga. Prepove naj uvoz blaga, ki se ga v zadostni množini izdeluje doma. 2. Zniža naj previsoke davke in ukine prom etui davek. 3. Odpravi naj razne oderuške takse, zniža previsoke prevozniške, železniške in poštne tarife, ker je vse to glavno, kar pospešuje nevzdržno draginjo in uničuje našega obrtnika in trgovca in naj vlada končno kaj ped-vzame, da pomaga šibkim trgovcem in obrtnikom potom dovoljevanja ceniti posojil, da bedo imeli manjše režijske stroške in da ne bodo tako težko izhajali ter da bodo mogli ceneje proizvajati. Vlada naj da tudi trgovcem take ugodnosti, kot jih imajo razni kensumi in zadruge, da bodo lažje izhajali in da ne bodo primorani napovedovati konkurzov, kar se dogaja pri sedanjih razmerah celo pri prej dobro obratujočih podjetjih v precejšnji meri. Uverjeni smo, da bo vlada naše predloge uvaževala in da bo uvidela, da bi s takimi akcijami draginja sama ponehala. Da se pa more ugoditi našim predlogom, je predvsem potreba štednje na centralnih mestih. Otvoritev meve palače Narodne banke v Beogradu. V ponedeljek ob 11. dopoldne je bila na svečan način izvršena otvoritev nove palače Narcdne banke v Beogradu, v Kralja Petra ulici. Posl rP je je eno najmodernejših stavb naše prestolice. Ne bo preveč, če ob tej priliki podamo v kratkih obrisih površen razvoj tega za naše gospodarstvo tako važnega zavoda. Projektirana že pred 59, a osnovana pred 46 leti je Narodna banka začela poslovati z namenom, da bi zadovoljila potrebe po kreditu, ki so se tedaj v Srbiji prav težko občutile. Svobodno Srbijo so čakale v njeni bodočnosti velike in težke naloge. Napredovala je ekonomsko z br-zhhi koraki in stopila je v vedno večje poslovne stike z inozemstvom. Začela se je čutiti potreba po intenzivnem delu in produkciji gospodarskih dobrin. Potreba po intenzivneji proizvodnji je pa izzvala potrebo po večjih kreditih, po večjih množinah razpoložljivega denarja. Zakonski predlog o Narodni banki je bil sprejet januarja 1883. leta in minister financ je bil tedaj pooblaščen, da izdela bančni štatut, da ga objavi in da otvori v Srbiji podpis akcij. Namen Narcdne banke je bil v zakonskem načrtu natanko izražen z naslednjimi besedami: V namenu, da se s cenim kapitalom in dobro urejenim kreditom pospeši trgovina in podjetnost v Srbiji, se pooblašča kraljevska vlada, da na osnovi, ki je predpisana po tem zakonu, ustanovi Narodno banko. . Rezultat podpisa akcij je bil nepričakovano ugoden. V Beogradu samem je bilo podpisanih 26.990 akcij, t. j. 6.990 komadov več kakor jih je bilo treba izdati in podpisati v celi državi. V celi Srbiji skupno z Beogradom se je podpisalo 38.051 akcij, tedaj ux&m. skcro dvaktrat toliko, kolikor jih je bilo po zakonu sploh potrebno. Skoro pol veka je prešlo od tistega časa. Narodna banka je od, tedaj pomnožila svoje posle. Regulirala je srbsko valuto. Dajala je posojila zlasti mnogim denarnim zavodom, ki so se osnovali v Srbiji in so se obračali na njo za pomoč. V prvih 10 letih svojega delovanja je banka stopila v zvezo z 61 denarnimi zavodi. Poleg tega pospeševanja narodnega gospodarstva je Narodna banka pomagala tudi državi in njenim finančnim potrebam, s tem, da ji je nudila posojila, da je posredovala med njo in narodnim gospodarstvom. Z ozirom na svoje pooblašče-nje je imela Narodna banka možnost eskontirati menice po cenili interesih. Z namenom, da zadosti svoji glavni nalogi ni Narodna banka izključila od kreditiranja niti obrtnika, niti manjših trgovcev. Dajalo se je posojila občinam, a tudi srezom v kolikor je bilo to v skladu z bančnim statutom. Toda eden najvažnejših poslov, s katerim se bavi banka, je izdajanje nevčanic. Prva novčanica, katero je dala banka v promet, je bila novčanica v iznosu 100 Din v zlatu, izdelana v belgijski Narodni banki, a numcri-rana v Beogradu. Za njo se je dala v premet novčanica v iznosu 50 Din, a nato 20 Din v zlatu in od 10 in 100 dinarjev v srebru. Ažio, ki se pojavlja v vseh produktivno slabejših državah, ni znašal pri nas nikdar več kot 20 po sto. V tem oziru je naša valuta srečno preživela vse krize v državi in vse krize vojn, katere je vodila država do velike svetovne vojne in uje-dinjenja. V novih razmerah, ki so sledile po vojni, je dobila Narodna banka nove naloge. Njen delokrog se je razširil najprej na južne, a nato tudi na nove kraje preko Drine, Save in Donave^ Otvorile so se nove filijalke. V upravni odbor so prišli novi'ljudje iz Hr-vatske, Slovenije, Besne, Dalmacije in Vojvodine. Narodni banki kraljevine SHS se je posrečilo, da je potom svoje premišljene in smotrene uprave, naslanjajoč se na zdrave bančne tradicije rešila našo narodno valuto in celokupno naše narodno gospodarstvo iz večjih kriz, katerim so bile izpostavljene vse države, ki so pretrpele vojno, a zlasti države iz področja bivše avstro-ogrske monarhije. Slovesna otvoritev nove zgradbe Narodno banke je pa tudi najlepši znak moči, katero je Narodna banka razvijala ves čas svoje plodonosne delavnosti. V novi palači, ki predstavlja plod smdreinosti in delavnosti vseh, katerim je bila poverjena uprava banke, naj Narodna banka razvija svoje posle najuspešnejše v prid naše države in celokupnega našega narod-j nega gospodarstva. Razsodbe upravnega sodišča v Celju. Št. A 67/24/4. — Proti razsodbam stanovanjskega sodišča ni dopustna pritožba na Upravno sodišče, ker je stanovanjska sodišča smatrati za sodna oblastva. Upravno sedišče je z odlokom v smislu čl. 24. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1.922, Sl. Nov. št. 111, takoj v nejavni seji, ne da bi pozvalo stranke, zavrnilo dne 25. junija 1924 vloženo tožbo N, N.., posestnika v Ljubljani, zoper odločbo stanovanjskega sodišča v Ljubljani z dne 28. marca 1924, št. 1 7728, glede dodelitve stanovanja dr. N. N. Odlok se opira na sledeči razlog: Stanovanjsko sedišče po svoji organizaciji, delokrogu in postopanju, prepisanem v čl. 6. zakona o stanovanjih od 30. decembra 1921 in v čl. 45. do 49. pravilnika za izvršenje tega zakona ni upravno oblastvo v smislu čl. 15. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, marveč posebne vrste sodišča, ki nezavisno od administrativnega oblastva rešuje spore v stanovanjskih stvareh in rešitve stanovanjskega sodišča torej ne morejo biti akti upravnega oblastva in zavoljo tega ne more nastati v teh stvareh administrativni spor. Z ozirom na nejasnost v zakonu o stanovanjih od 30. decembra 1921 je bilo sicer doslej dvomljivo, so li stanovanjska oblastva I. in II. stopnje upravna ali pa sodna oblastva in ni li stanovanjsko oblastvo II. stopnje kljub svojemu nazivu kot stanovanjsko sedišče vendar upravno oblastvo, organizirano na kolegijalen način slično raznim stalnim komisijam za opravljanje specijalnih upravnih poslov. Novi zakui o stanovanjih od 15. maja 1925 pa jasno izraža, da naj odločajo o stanovanjskih stvareh sodišča v pravem pomenu besede in sicer čeprav ne obča redna sodišča, pa vendar le redna sodišča posebne vrste. Novi zakon s tem nekako avtentično tolmači tudi prejšnja stanovanjska oblastva kljub njihovemu nedo-statnemu sodniškemu ustroju za sodišča in po izrecnih odredbah novega zakona preide tudi kompetenca starih stanovanjskih oblastev na nova stanovanjska sodišča I. ozir. II. stopnje, ki pa imajo izrazitejši sodniški ustroj in postopanje in ki bi tudi ne bila vezana na razloge v razsodbah upravnega sodišča. Dalje se še pripominja, da tudi državni svet stalno smatra stanovanjska oblastva za sodna oblastva. Iz navedenega razloga je moralo upravno sodišča vloženo tožbo zavrniti po čl. 24, točka 1, v zvezi s čl. 19., točka 1, zakona o upravnih sodiščih kot nedopustno. Izgledi dinarja. Predsednik Jugoslovanske banke v Zagrebu g. Oskar Weiszmayer je v zadnji gospodarski prilogi dunajske Neue Freie Presse. priobčil jako zanimiva razmotrivanja o izgledih našega dinarja na svetovnem denarnem trgu. Njegova izvajanja bodo brez dvoma zanimala tudi našo javnost, vsled česar jih priobčujemo v naslednjem prevodu: »Pač ni bančnega ravnatelja v Jugoslaviji, katerega bi prijatelji in znanci v tu- in inozemstvu od časa do časa ne izpraševali, kaj misli o porastu, padcu in stabilizaciji dinarske-prilikah to gospodarsko vprašanje ga kurza. Zdi se mi, da je ob sedanjih najbolj aktualno, tako v Jugoslaviji, kakor v inozemstvu. Poizkusiti hočem to vprašanje pojasniti, kajti določno nanj odgovoriti pač nihče ne more. Za nadaljno okrepitev dinarskega kurza je na prvi pogled zadosti ugodnih momentov. Jugoslavija ima uravnovešen proračun, aktivno trgovinsko in plačilno bilanco ter številu prebivalstva in gospodarskim prilikam primeren obtok bankovcev, ki je zadosti krit. Upoštevati se morajo še gotovi psihični momenti, ki prihajajo poleg strogo stvarnih in številčnih temeljev bolj v poštev, nego se splošno domneva. Tako si moramo predočiti ugoden vtis, katerega je napravila na kapitalistično inozemstvo strankarško-politična združitev Srbov in Hrvatov. Ugodno mnenje, katero prevladuje o mirovnem sporazumu med Srbi in Hrvati predvsem v Združenih državah ameriških in v Angliji, tvori poleg drugih faktorjev razlog za okrepitev dinarja. Vzpodbujajoče mora vplivati na razvoj dinarskega kurza tudi sporazum z drugimi balkanskimi državami, ki bo vsekakor ugoden za Jugoslavijo ne le v finančnem, ampak tudi v vsakem drugem oziru. Skoro revolucionarni periodični pretresljaji italijanske in še bolj francoske valute so tudi vplivali, da se je kapitalistični svet začel v ugodnem smislu zanimati za dinar. To so momenti, spričo katerih bi se morali na prvi mah odločiti za na-daljni trajni porast dinarja in sicer v precej naglem koraku. Razložiti hočem vzroke, zakaj to ni mogoče. Smatrali bi moral za gospodarsko nesrečo Jugoslavije, ako bi se v tem nazii-ranju motil. Vrednost denarja v gotovi državi, bodisi da gre za zaupanje, za kovinski ali za kovinsko krit denar, se ne ravna edino po mednarodni relaciji na-pram drugim državam, amoak tudi, po mojem mneniu v glavnem, po kupni moči dotičnega denarja v domovini sami in po razmerju te kupne moči napram najpotrebnejšim prometnim dobrinam vštevši delavske mezde in napram kupni moči denarja v inozemstvu. V državah s polnovredno zlato valuto je razlika med zlato veljavo in kupno močjo le neznatna. Pri denarju, ki ga drži po koncu samo zaupanje, osobito v državah z inflacije, pokaže primerjanje z inozemskim denarjem glede denarne relacije in relacije po kupni moči povsem drugačno sliko. V tem oziru je dinar v jako slabem položaju. Kupna moč doma ne gre sporedno z mednarodno okrepitvijo dinarja. Pomislimo: V letu 1923 je znašal povprečen kurz dinarja — po Ziirichu — 5.84, povprečna indeksna številka pa 2098. Povprečni kurz dinarja leta 1824 je znašal 6.98, povprečna indeksna številka 2016, v letu 1925 povprečni kurz dinarja 8.72, povprečna indeksna številka pa 1804. To se pravi: Povprečni kurz dinarja v letu 1923 je napram po vprečnemu kurzu leta 1925 do konca avgusta poraste! za 49'/s %, dočim ie indeksna številka v isti dobi padla samo za 14%. Treba je pojasniti, kake se sestavljajo navedene indeksne številke. Žal, da se statistični podatki o indeksnih številkah v Jugoslaviji uradoma jako pomanjkljivo objavljajo. Navezan sem zaradi tega na statistični materijal Privrednega Pregleda« v Beogradu, ki si prizadeva, da objavlja točne in vestne podatke. Indeksne številke temelje na primerjali povprečno v mesecih pred izbruhom vojno veljavnih cen, ki se izkazujejo s 100. Na ta način so izkazujejo primerjalne cene za poljedelske pridelke, za živino, živalske produkte, za sadje, za stavbeni materijal, za kolo-nijalno blago in industrijske izdelke in iz teh cen izhajajoče indeksne številke se preračunajo na povprečne številke. j Še neugodnejši je položaj glede de-i lavskih mezd, ki desezajo glede dnev-i ne mezde šestnajstkratni in glede mezd na uro pa štiriindvajsetkratni mnogokratnik. Delavske mezde so danes pri kurzu Ziirich 9.20 iste, kakor so bile v letu 1923, ko je zjnašal povprečni kurz dinarja 5.84. Visok porast dinarja ni torej prav nič vplival na delavske mezde. Kaj je posledica te razlike med mednarodnimi vplivi na kurz dinarja in njegovo kupno močjo doma z ozirom na najnujnejše življenske potrebščine in delavske mezde? Posledica je, da mi veliko predrago produciramo in da mora naš izvoz vidno pojemati, uvoz pa rasti, dokler naša sedaj aktivna trgovska bilanca ne bo postala pasivna. Ako plačuje naša eksportna industrija napram letu 1923 neizpremenjene mezde, dočim je izkupilo za dinar pri enakih inozemskih cenah za eno tretjino manjše, se nam vsiljuje vprašanje. katera industrija bo mogla trajno vzdržati in koliko podjetij bo to težko krizo preživelo. Položaj pcostruje še padec francoskega franka in deloma tudi italijanske lire, tako da naša industrija trpi škodo tudi od te strani. Jugoslovanska lesna industrija je na svetovnem tržišču gotovo ena najmcc- 34 LISTEK. Pravila naših delniških družb. fjniv. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Minimalni delokrog skupščine je deloma z zakonom, deloma z delniškim re-gulativom točno orisan, statut ga sme po-polniti, vendar ne v vsakem pogledu, zlasti ne, kar se tiče zastopstva družbe na ven. Naši statuti so bili vobce v skladu z veljavnimi propisi; nekatere stvari sem že omenil v drugi zvezi, dve točki naj - omenim tu: a) V enem izmed osnutkov pravil je bilo sicer rečeno, da skupščina odobruje letne račune, ni pa bilo posebej 'rečeno, da ona daje družbinim organom odvezo. Odobritev letnih računov pa ni da bi morala pomeniti tudi absolutorij. Če je n. pr. bilanca pasivna, ker je pogorela družbi-na tovarna, ki vsled zanikrnosti načelstva in nadzorstvenega sveta ni bila zavarovana, bo treba bilanco odobriti, ker je stvarno in številčno pravilna, ni pa s tem rečeno, da je skupščina dala nemarnim organom odvezo in se odrekla odškodninskim zahtevkom zoper nje. Isto bo veljalo, če je nemarnost družbinih or- ganov omogočala, da so nameščenci družbe kradli, poneverjali, kvarili materijal, in so se tako s&ižala druzbina aktiva. Odobritev računov torej še ni absolutorij, tega treba postaviti izrečno v statut kot točko skupščinskega delokroga in dati ga treba izrečno, kajpada lahko obenem s sklepom o odobritvi računov. Večji 'interes na tem, da je ta točka v redu, imajo družbini organi nego družba sama. Kegulativ (§ 39. št. 2) govori o odvezi za načelstvo, zakon ni povsem jasen. Odveze pa je potreben tudi nadzorstveni svet; ta sicer poroča skupščini o delu načelstva in predlaga absolutorij za nje, toda ne daje ga on; tudi njegovo delo je del poslovodstva v družbi, tudi on lahko krši svoje dolžnosti, tudi on je odgovoren družbi za kršitve. Pravilno je torej in v iuteresu nadzorstvenega sveta, da skupščina sklepa tudi o njegovi odveza in da se to določi v delokrogu skupščine; predlog bi moral pač slaviti kdo izmed skup-ščinarjev. b) V nekaterih statutih je bilo rečeno, da skupščina odobruje (letno) bilanco. To ni popolno; zakon govori na enem mestu (čl. 209. št. 6 trg. zak.) Tes samo o bilanci, na drugem pa (čl. 225 trg. zak.) o letnih računih in bilancah. Regulativ (§ 49.) je stvar pojasnil tako, da mora računski zaključek (letni račun) biti sestavljen iz obratnega računa (konto dobička in izgube) in iz bilance. Ni mi tu treba dokazovati, da je tako edino pravilno, opomnim naj le, da delniški regulativ (§ 39 št. 2) dosledno tudi zahteva, da naj inva skupščina pravico sklepati o odobritvi letnega računa, ne samo bilance. 2. Sklic, dnevni rod, čas in kraj skupščine. Svrha skupščine se mora vedno naznaniti ob sklicu skupščine, treba je torej, kakor pravimo, dnevnega reda. O predmetih, ki niso oglašeni na dnevnem redu za razpravo, se ne sme sklepati, za predloge in razprave brez sklepanja pa ni treba napovedi (čl. 238. trg. zak.). Za ta del so statuti včasih prestrogi, ker določajo, da se more tudi razpravljati samo o oglašenih predmetih. To je po mojem mnenju nedopustno, tako «e delničarjem usta ne smejo zavezati. Res da pride načelstvo ali nadzorstveni ":t-lahko v zadrego vsled nepričakovan' terpelacije, toda po drugi strani ni izključeno, da se ravno s presenečenjem odkrijejo napake, ki bi se zakrile, ako bi morali delničarji vsako vprašanje, vsak predlog javiti že naprej. Sklepati pa se na dotični skupščini o takih predlogih ali odgovorih na vprašanja ne more, za sklepanje treba, da pride stvar na dnevni red prihodnje, eventuetno izredne skupščine; o predlogu, da se sezovt izredna skupščina, se ravno zato sme sklepati, ne da je bil na dnevnem redu (čl. 2H8. trg. zak.). Dnevni red mora a',, t že cme-njeno, za redne letno skupščine vsebovati sklepanje o odobritvi letnih računov, o odvezi in o razdelitvi čistega dobička. Lahko pa določa statut tudi še druge skupščine ob določenem času z določenim programom, tudi te bi bile v iz vestnem oziru redne, ali ne redne letne skupščine; no v naših statutih takega primera nisem opazil. Predmeti morajo biti v dnevnem redu označeni točno, nameravano izpremembe pravil celo z bistveno vsebino (§ 40., odst. 8. del. reg.). Statuti so za ta del v redu, ne p'a sezivi, ki navadno povedo, katere točke sedanjega statuta naj se iz-promene, ne pa v katerem smislu. No zdi se, da še ni prišlo do težav, dasi bi bile mogoče. Razloga, zakaj se tako dela, ne vidim, statut je javen, bodoči bo tudi javen (insercijski stroški?). (Dalje sledi.) nejgih, a kljub temu, kako težko se bori za obstanek, v glavnem zaradi j ega, ker je dinar tako naglo porastel in ker je njen izvoz usmerjen predvsem v Italijo in Francijo, torej v države s padajočo valuto. (Dalj« sledi.) K. P.: Varnost pri poštni prevaži. Talcih slučajev, kakor nedavno na dolenjski prcgi, bfr ravno ne bilo treba, da opozorimo poštno upravo k pozornosti na varnost pri prevaži blaga, osobito denarja. Samo en dogodek je spravil poštni zavod ob večletne uspehe štedenja z osobjem tam, kjer bi že po površni presoji nestrokovnjakov najmanj bilo na mestu. Poštne ambulance kot oživljajoče žile prometnega omrežja prevažajo celokupno posti izročeno blago; milijonske vrednosti vsebuje potujoča posta tudi na najmanjših progah, in če °i ž.e ta okolnost ne utemeljevala potrebe, da spremljata pošto brezizjepi-no po vseh abulancah vsaj dve osebi, zahteva že izvršitev službe ter poslovni pravilnik tako zasedbo. Zrizmamo, da recimo proga Ljubljana—Kočevje prometno ni tako živahna, da bi zahtevala medpotna manipulacija trajno dva organa, pa to so ozkosrčni pomisleki napram raznim nepredvidenim dogodkom med vožnjo, ki postanejo, kakor kaže zadnji slučaj, lahko jako uscdepolni. Ni treba ravno misliti na roparske napade, sprevodnik v poštni ambu-tanci lahko nenadoma zboli, pripeti se niu kaka nesreča, da postane popol-n°ma nesposoben za službo, voz, posebno če je srednjeveškega tipa, je ^postavljen obratnim nezgodam nepregledne vrste. Kaj neki je storiti nesrečnemu sprevodniku pošte, ki je sam v vozu, in ta vsled prometnih nezgod z vlakom vred sredi proge obstoji ter traja ovira po več dni? . Voza zapustiti ne sme, to je edina -lasna točka v njegovih službenih navodilih za talce slučaje, razven vrča pitne vode pa je revež brez hrane in brez pomoči. La tudi redna opravila zahtevajo v ambulančni službi vedno navzočnost dveh oseb, če je treba ugotoviti vsebino došlih in odpravljenih sklepov. Recimo, da dobi tak samotni spremljevalec denarni sklep, ga odpre ter ugotovi primanjkljaj. Kdo naj verjame n. pr. ugotovitvi, če je bil sklep napravljen s komisijoneinim podpisom več oseb? Obratno nima priče pri odpravi vrednostnih pošiljk v denarnem skle-' Pu, ki se mu lahko utajijo; sklicevanje Pa poštenost tu nič ne zaleže. Interesantno bi bilo, kakšno stališče bi zavzemal sodnik, če bi se izcimila iz takih slučajev pravdna razprava. - O^stanju ambulančnih vozil pa naj izrečejo svedoki svoja mnenja. Takojšne ambulance nižje vrste opravljajo res posamezni organi pošte, ali te potujoče pešte posredujejo samo slclepe, se ne bavijo s prekartira-njem denarnih pošiljk, takih ambulanc pa v našem omrežju sploh ni. Naj oblastna preiskava v najnovejšem pcštno-amhulanenem škandalu ugotovi vlom. napad, tatvino ali lcar-sibodi, izognila bi se bila neprijetni ?in morebiti še prav dragoceni izkušnji, ko bi bila zasedena ambulanca po -službeni in praktični potrebi z dvema osebama. Dogodek z Dolenjskega se lahko ponovi v drugi obliki kje drugod, mogoče je samo začetek zločinske serije, M izrablja brezbrižnost uprave na Škodo države in občinstva. _Oe ta poučna prilika merodajne či-mtelje ne dovede do pametnih načel stedenja pri prometu, potem ostane ®amo še upanje, da jih bodo streznile Se bolj drastične katastrofe. »BUDDMAt I '...................... □ ČN1 flko piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! mp.rk [ Trgovina. Naši izvozniki bukovega lesa za približanje češkoslovaškim izvoznikom. Češkoslovaški bukov okrogli les je skoro popolnoma izrinil z nemškega tržišča ju-goslovenski okrogli les, zaradi česar je izvoz bukovega lesa iz Bosne padel povprečno za 50%, kar pomeni izgubo 3 milijonov dinarjev. Kakor poročajo listi, so započela jugoslovenska podjetja akcijo za približanje s češkoslovaškimi izvozniki, ki gre za tem, da bi se dosegla razdelitev prodajnih področij in se s tem izključila lconlc u r enca. Krošnjarji v Mariboru. V zadnjem času so krošnjarje malo potisnili iz Maribora. Reči se mora, da jih je veliko manj kakor jih je bilo v lanskem letu, toda namesto tega se vidijo v Mariboru kroš-njarice, katere ponujajo po gostilnah, kavarnah, trgovinah in tudi po cesti svojo čebulo, katero prinašajo v veliki obi-lcsti iz Dravskega polja v Maribor. Seveda bi jim morala merodajna oblast povedati, da je krošnjarenje tudi njim zabranjeno. Obrt. Elaborat s proračunom za pohištvo novega oficirskega doma v Skoplju. Komanda 111. armijske oblasti (imtendantu-ra) v Skoplju poživlja tvorničarje pohištva, ki pridejo v poštev za izdelavo umetniškega pohištva, da izdelajo elaborat s proračunom za pohištvo novega oficirskega doma, ki se giadi v Skoplju in bo dovršen predvidoma do konca tega leta. Elaboratu je po možnosti priložiti slike in načrte pohištva — vsaj glavnih predmetov — tako da bo mogoče iz njega ustvariti si pravo sliko tako o stilu kakor o vrsti in ceni pohištva ter ga je poslati gorinavedeni komandi najkasneje do 16. marca t. 1. Poziv na licitacijo za svoječasno nabavo navedenega pohištva bo objavljen v »Službenih Novi-nah« in dostavljen tudi tvrdkam, ki bodo izdelale elaborat in načrt. Seznam potrebnega pohištva je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kjer si ga morejo interesenti med uradnimi urami osebno ogledati. Razstava — in jubilej. Meseca avgusta t. 1. se bo vršila v Mariboru Razstava ročnih izdelkov vajencev in v mesecu septembru bo pa mariborska nadaljevalna trgovska šola praznovala SOletni-co svojega obstanka. Davki in takse. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Iz trgovskih krogov smo dobili: Časopisi so sicer priobčili, da je treba prijaviti vse osebe, ki prihajajo za ta davek v poštev, s posebno prijavo, katero je treba lcolkovati s kolkom Din 5. Davčna oblast pa zahteva ne samo to, ampak je treba ta davek plačati na ta način, da se mora za vsako vlogo še predložiti dve tiskovini, seznam pobranih zneskov davka na zaslužek telesnih delavcev. Te tiskovine se zopet kupijo v Zadružni tiskarni na Dunajski cesti, kar zopet ni vsakemu znano. Tiskovina stane en dinar. Davčna oblast zahteva plačilo tega davka tudi že za januar 1926, torej je s tem povedano, da se ga mora vsak mesec plačevati, ne morda skupno za več mesecev. Ker pri tem davku ne pridejo v poštev samo trgovci, obrtniki itd., ampak tudi vsaka gospodinja, katera ima služkinjo katere zaslužek znaša s hrano m stanovanjem vred čez Din 5000 mesečno. Smo res radovedni, če bedo vse gospodinje predložile vsaki mesec 2 talci tiskovini in kdo bo vse to kontroliral, kdo vse to iztirjal? Tudi ni dotič-. 'A O. Z. farlnKku jposrecUvSSUI in specU«.tJ«*J*l; bur«?«« H IIBL J ANA Kolodvorska isS. -Hi Nh»m y Nrrt^avfcani: ^ Telefon interurbaa „ o g*«»•• Podmanlce: «.t MAI1IECE, JESENICE, K A KEK. 8 Rom) v Ijubljani dru>be •tpahmlh vose S. O. E. ato t;kspre!>rie poilljtee. Obuvifd v*e v to »troko jtpMdajo^e pohle a<4{t\iire!e I« pod Priznano najsolidnejša domača tvrdka Aleksandrova cesta at. 3. Velika zu’000 vsakovrstnega fešketja in ang!e5kegn blaga in tukna. Bogata izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, radianov, poviSnikov, dežnih piasčev itd. po izredno nizkih cenah Ims^nl krojaški atvlje! Točna posfrcžbn! -— ------- — -->—1 SotMnc cefič*'! Proti gotovemu jamsUu daja tudi na ugodna meseim odplačila! "3l*c Lastna pražarna ssa j kavo In mlin za til- jj lave as električnim !) obratom. CJKmsa NA H AXi*OI.AaO ! Naročajte in razširjajte Trgovski list"! v Poznanju — Poljska od 25. dlo 9. maja 1926. Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. — Najboljša pril ka za navezanje trgovskih stikov med Jugoslavijo in Poljsko. — Za jugoslovanske uvoznike in izvoznike fdinstvena prilika, t- Železniške in vizumske olajšave. — Brezplačna pojasnilo in informacije daje gen. reprezentant R. GolcbIowski, Ljubljana, Stari trg 19. Da nagradimo naše cenj. odjemalce za dolgoletno naklonjenost, gospodom trgovcem pa omogočimo še večji promet in zaslužek, smo se odločili, da bomo na vsakih 1000 kosov mila ali 500 kg (i. s. vseh vrst ki ga produciramo) r je nese priznano in splošno priljubljeno milo „GAZELA“ eden najboljših artiklov, ki ga ne sme pogrešati nobeno gospodinjstvo, je v interesu vsakega gospoda trgovca, da se z nj m pravočasno in zadostno založi. Dovoljujemo si gg. trgovce opozoriti tudi na to, da se milo »GAZELA" z vtisnjenimi blatniki že nahaja v prometu, vsled česar je priporočati takojšno naročilo. Nudite Vašim odjemalcem samo naše res priznano in pravo milo »GAZELA i*!*-*o*d»ik dr. IVAM PLESS, Ljubljana. — Za Tifuv*ko-Lnd«utxlj»ko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In Utkarja: A.SfiVER, Ljubljana. Stran 4. '()—170, artioo-Iti (ICO km.) 80-25, broboji 100—120, glavnato zeljo LIO-KO, !■ :o!-'ijola 1 JO •do 150*, ohr. vi 80 do 130, kor&njček KO p< nce, lani torej za 12 funtov i sili - ..e in-(5 p-once višja; na-pram lelu 11)24 je bila že predlanska cena višja, i,-ici r za 46 i'im to v in 8 šilingov. Podajamo tabelo o produkciji 1924 in 1925 (v ! nah): 1924 1925 + ali — Mala.iske Zvezne drž. 44.048 43.»25 + 1882 Molajs-ke Ne-zvt /ne drž. 2.( 00 2.500 + 500 Nizoz. Vah. Indija 33.163 32.749_ — 416 Siam 7.250 0.802' — 454 Indija 1.087 1.323 4- 236 Kitajska . 6.858 8.500 4- 1042 Bol i v i a 32.135 32.980 + 845 ConiwaII (Anglija) 1.980 2.500 + 514 Južaa Afrika 1.210 1.103 4- 107 Avstralija 2.500 2.800 4- S00 Kongo ' 1.000? 2.000 4- 1000 Nigeria 6.162 . 0.180 -+- ‘24 Druge dežele 700 l.CflO 4" 300 Prirastek napram lotu 1924 znaša do-l>rili 5.2%. Odstotki Malajskih Zveznih držav na svetovni produkciji so znašali lani ca. 31.4%, odstotki Nizozemske Vzhodne Indije nekaj p d 22.4%, odstotki Bolivije pa nekaj nad 22.5%; vsi ti trije glavni producenti so dali torej 78.3%, skoraj štiri petine svetovne produkcije. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih • železnic v Ljubljani sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbo za dobavo vrčev >:a petrolej, olje in dr.; do 28. februarja i. 1. za dobavo raznega pohištva ter za dobavo 1000 komadov prašnic. — Predmetni pogoji so na vpogled pivi ekonomskem edelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 2. marca 1.1. glede dobave 1 kotla za nabiranje plina s pripadajočimi deli; dne 6. marca t. 1. glede dobave telegrafskega orodja ter ter glede dobave materjjala za plombiranje skretnic; dne 8. marca t. I. glede dobave materiala za vzdrževanje železniških prelaznih naprav tor giede Sani tue opeke; dne 10. marca t. 1. glede dobave materiala za vzdrževanje skrelni-ških ključavnic. — Dne 12. marca t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani glede dobave železniškega materiala za gornji ustroj. Dne 13. marca t. 1. pri direkciji dr/, železnic v Zagrebu glede dobave 20.0110 kg 1 r.ibaža za čiščenje lokomotiv. Dobave. Direkcija vrl’i železnic v Ljubljani spio.,e:i,a do 19. > brjuarja L 1. ponudbe za:dobavo raznih lakov; do 23. februarja t. 1. za dobav;, J ' JO komadov signalnih gjp, za dobavo j-!.;£e\ine (de-kapirane, rebraste in perforrrane, za dobavo 21 komadov rebraste železne pocinkane pločevine; do 26. f< bruarja t. L za dobavo 1 kom. špecijalnega gonilnega jermena ter za dobavo 1 kom. špecijal-nega gonilnega jernieria ter za dobavo 5000 pol giadiliiega platna. Predmetni pogoji -o Jia vpogled pri ekonomskem odeleujif te o'ire!cije. Direkcija državnega rudnii a v Kal anju sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe za dobavo vijakov z maticami, do 27. februarja t. k pa za dobavo usnjenega jermena za pogon, v Ljubiji- ui ponovna oferlalna lici ladja Dne 3. marca t. 1. oe vrši pri upravi voj-neg skladišča Dravske divizijske oblasti v L nbljani ponovna oferlalna licitacija glede izdelave strelovodne naprave. Prednu tui oglasi z natančnejšimi pogoji sa v pisarni Trgovske iu obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.