poštnina plačana v gotovini* Štev. 25. V LJubljani, dne 22. junija 1933. Posamezna flev. Oln 1«— Leto XVI. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek NaroCnlna ia tnzemihro: četrtletno • Din, polletno IS Din, celoletio St Dli; ta lM* zemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerika letno I dolar. — Radon poštne hranilnice, poiroinlee t LlnDljaal, H. 10.711. Pred velikim sokolskim praznikom Glavna dneva prvega pokrajinskega sokolskega zleta bosta Vidov dan in praznik sv. Petra in Pavla O nastopu telovadeče srednješolske mladine kot prvem dnevu pokrajinskega sokolskega zleta smo že poročali. Vreme je bilo prireditvi naklonjeno, a žal, da je neurje preteklo nedeljo onemogočilo nast6p naraščaja, dece in vojaštva. občin je vodilno načelo, da je treba združiti kraje, ki imajo že po prirodi nekakšno središče. Ta središča so po večini že podana delno kot sedeži občin, delno kot sedišča župnij, šol, pošt in železniških postaj. Tako se ni bati, da bi novi zakon poslabšal delovanje naših občin, temveS je nasprotno prav gotovo pričakovati od njega, da bo dal novih pobud in moči za napredek občin, teh osnovnih edinic vsake države. Dalje je nekaterim v spotiko tudi člen 13. ob- mar Pirkmajer, češkoslovaški konzul g. inženjer Sevčik, podstarosta Češkoslovaške sokolske činskega zakona, ki se glasi: »Vsaka občina zveze g. Truhlar, podstarosta Sokola kraljevine mora imeti v svojem sedišču na pripravnem ia Jugoslavije g. Gangl in drugi. Zvečer potem se je dostojnem kraju zgradbo za občinsko upravo. vršila v veliki dvorani Sokolskega doma na Ta-1 Zgradba mora imeti naslednje prostore: občin- Okrog 10.000 dečkov in deklic je prispelo z boru akademija. Velika dvorana je bila zasedena' sko pisarno, čakalnico, posebne sobe za seje ob-vseh strani naše države v Ljubljano, okrašeno do zadnjega kotička. Spored je obsegal devet činskega odbora in za občinsko stražo in zapor z zelenjem in zastavami, da bi manifestirali za j točk, ki so bile vse vzorno izvedene in zato de-j (posebej za moške in ženske).« Ker imajo večje sokolsko misel, ki ji je glavni smoter narodovo ležne viharnega ploskanja. V sredo se je v na- občine že tako po večini lastne občinske hiše in telesno in duševno zdravje. Na prireditev je prispelo tudi nad 200 bratskih češkoslovaških na-raščajnikov in naraščajnic, ki so se pripeljali že v soboto popoldne in bili na železniški postaji nad vse prisrčno sprejeti. Ko je v nedeljo strašna nevihta besnela nad Ljubljano, je sokolsko vodstvo v očetovski skrbi za zdravje mladih Soko-ličev in Sokoličic moralo odpovedati slavnostni sprevod in javno telovadbo. Velika žalost je zaradi tega zavladala med mladino, to^a ni šlo drugače. Ko je bilo odločeno, da na prostem ne bo ni-kake prireditve, se je naraščaj Sokola Ljubljane zbral v telovadnici Narodnega doma in po lepih nagovorih pripel češkoslovaškemu naraščaju v spomin na 701etnico, odkar obstaja prvo jugo-slovensko sokolsko društvo, Sokol Ljubljana, na prapor tri krasne trakove z napisi: »Naraščaj Ljubljanskega Sokola češkoslovaškemu naraščaju v jubilejnem letu 1933.» Slovesnosti so prisostvovali med drugimi odličnimi gosti tudi minister g. dr. Albert Kramer, minister za telesno vzgojo g. dr. Lavoslav Hanžek, minister za socialno skrbstvo in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban g, dr. Drago Marušič, podban g. dr. Ot- domestilo priredil nastop ljubljanskega in okoli- ker določa zakon za ugoditev te določbe rok škega naraščaja in vojske s sodelovanjem češkoslovaških naraščajnikov in naraščajnic. Glavna zletna dneva pa sta še pred nami. To 15 let po uveljavljenju občinskega zakona, so vse bojazni odveč. Kdor je imel kdaj opravka na naših podeželskih občinah, ve na primer, da je sta Vidov dan 28. in praznik sv. Petra in Pavla prav nerodna okolnost, ako nimajo občinski 29. t. m. Ljubljana se na to veliko manifestacijo uradi čakalnic, zaradi česar se vrši vse urado-za Sokolstvo pripravlja z veliko vnemo, saj bo vanje vpričo številnih poslušalcev. Prav tako je prišlo takrat v mesto na desettisoče Sokolov,1 treba pozdraviti odredbo novega zakona glede Sokolic in drugih gostov iz vse države. Ljub- J zapora, ker bo tako mogoče spravljati na varno ljanski sokolski praznik bo tem svečanejši in po- [ razgrajače in potepuhe, ki so se zdaj nenW°no membnejši, ker se bo proslavil obenem z Vido- klatili po občinah. vim dnem, praznikom spomina na žrtve "ašo svobodo. Že dosedanji dnevi so pokazali, da je sokolska misel globoko vkoreninjena v našem narodu. Zanimiva je določba novega zakona, da vrši nadzorstvo nad občinami državna uprava in ne kakor doslej višje samoupravno oblastvo. Sreski načelnik lahko prisostvuje sejam občinskega Kljub onemogočenemu nastopu v nedeljo je so- odbora in nadzira delo občinskih organov ia kolska mladina vtisnila Ljubljani svoj pečat in ji uslužbencev. Vsaj enkrat na leto mora pregle-pripravila lep praznik, kakršnih Ljubljana ne po- dati občinsko blagajno in občinske račune. Ob-zna mnogo. Sokolstvo vrši visoko poslanstvo za| čina mora v osmih dneh predložiti sreskemu na-zdrav rod in zato mora sokolska misel prodreti čelniku Prepis zapisnika vsake seje občinskega do zadnje ,.ske vasi. Ako narod ni zdrav, ne odbora. Sreski načelnik kot nadzorno oblastvo pomeni ničesar v svetu. Sokolska dneva 28. in lahko v osmih dneh po sprejemu zapisnika raz-29. t. m. ne bosta samo manifestacijska dneva, I veljavi sklep občinskega odbora, ki je protiza- nego bosta tudi pokazala, da Sokolstvo vzorno vrši svojo nalogo. Še nekaj določb iz novega občinskega zakona Najprej moramo zavrniti trditev, ki smo jo čitali v «Domoljubu» o združitvi občin, češ, da se še nič ne ve, kdaj se bodo majhne občine združile v velike. V tem pogledu je vendar novi zakon prav točen, ko določa v členu 138.: Občine, ki imajo manj kakor 3000 prebivalcev, se morajo spojiti. V ta namen mora zahtevati nadzorno oblastvo (sresko načelstvo) od občin mišljenje, odnosno predloge, ter mora na osnovi teh ban predložiti v roku šestih mesecev predloge ministru za notranje zadeve, ki bo odločal o spajanju ter bo svoje sklepe objavil v «Uradnem listu». Tiste občine, ki sicer nimajo zadostnega števila prebivalcev, pa morejo ostati še nadalje samostojne po sklepu občinskega odbora z dvotretjinsko večino glasov samo, če odobri ta sklep minister za notranje zadeve. Kakor smo poučeni, je nadzorno oblastvo že zaslišalo vse občine in tudi izdelalo predloge za spojitev občin v tem pravcu, da dobimo večje občine, ki konit ali je pa z njim prekoračeno nndrneie občine. Ban lahko odstavi predsednika občine, člane občinske uprave in odbornike, če ne izpolnujejo pogojev, ki jih zahteva zakon, ali če ne vršijo redno svojih dolžnosti. Ako je raspuščen občinski odbor aH odstavljena večina odbornikov, se morajo izvršiti volitve najkasneie v dveh mdsecib bodo zmogle naloge, katere jim stavi novi zakon,' po razpustu. in mogle nositi bremena za šolstvo, za pospe-| Občinarji se lahko proti sklepu občinskega Sevanje kmetijstva, za zdravstvo, za preskrbo odbora pritožijo nadzornemu oblastvu, proti od-siromakov in druge sodobne socialne naloge, ločbam predsednika občine ali občinske uprave kar je povsem neznosljivo za majhne in denarno pa občinskemu odboru. onemogle občine. j Ta zakon velja samo za podeželske občine in Drugo vprašanje še prestaja: kako se bodo izvzema 75 mestnih občin v državi, od teh v združile majhne občine v večje enote. Tudi v Sloveniji Ljubljano, Maribor Celje in Pcuj. Za tem pogledu so priprave že dovršene. To vpra-1 mestne občine bo izdan poseben zakon. Po no-šanje namreč v resnici v največ primerih ni vem občinskem zakonu torej pienehajo vse ugod-tako zamotano, kakor je videti na prvi pogled, nosti in odredbe glede drugih mestnih ali tršk'h če se rešuje ob izločitvi nestvarnih, osebnih in občin, ki so zdaj povsem izenačene z osta'imi drugih malenkostnih ozirov. Pri združevanju podeželskimi občinami. Državni kongres JKRD Predsedništvo JRKD sklicuje po pooblastilu, redom: otvoritev kongresa, verifikacija manda-začasnega glavnega odbora v Beograd kongres j tov, poročilo začasnega glavnega odbora stranke, stranke za 20. in 21. julija z naslednjim dnevnim I razprava in odobritev programa stranke, raz- prava ln odobritev pravil stranke, volitev predsednika stranke in sestava glavnega odbora stranke. Začetek kongresa bo 20. julija ob 9. dopoiune. Prostor, v katerem se bo vršilo zborovanje, bo objavljen pozneje. Po dosedanjih začasnih pravilih so odposlanci za kongres stranke: narodni poslanci, senatorji in člani banovinskih svetov, vsi člani predsedništva banovinskih odborov, odposlanci sreskih organizacij stranke, in sicer na vsakih pet krajevnih organizacij po eden. V zvezi s kongresom stranke se bo vršil 23. julija v Beogradu velik manifestacijskl zbor JRKD, ki je s sklepom predsedništva stranke preložen od 2. na 23. julija. Enako so odgodena tudi napovedana manifestacijska zborovanja na Cetinju, v Banja Luki in v Kragujevcu, medtem ko se bodo manifestacijska zborovanja za ostale banovine vršila po že objavljenem razporedu. Dajte kruha lačnim Mnogo skrbi in težav dela letošnje mokro leto našemu kmetu. Kakor je suša huda šiba za vso deželo, tako je moča še hujša. Resničen je zato stari kmečki rek: Suša vzame en kos kruha, moča pa dva. Ječmen že gre v zor in sta sklasovani rž in pšenica, toda redke so bilke in klasje je prav kratko. Malo se bo namlatilo iz tega snopja. Premalo bo zrnja za toliko lačnih ust, premalo za krmo živini. Že več let smo naglašali, da kupuje dobra polovica naših srednjih in malih kmetov večino leta krušno žito. Dokler se je dal kupiti kruh z izkupičkom za les, živino, hmelj in vino, je še šlo. Danes pa ne nese nobena kmetijska panoga toliko, da bi mogel naš kmet dobiti iz izkupička za prodane pridelke dovolj denarja za nakup krušnega žita. Poudarjali smo iz leta v leto, da bo treba pač povečati v naši banovini pridelek žita, če hočemo obvarovati sebe in otroke gladu. Kako pa naj povečamo pridelek žita, ko je lanska suša prisilila našega živinorejca, da v škodo odproda svojo živino, in ni denarja za nakup umetnih gnojil. Kakor je važno gnojilo za množino pridelka, vendar pa ni poglavitno za obilno letino. Zavedati se moramo, da živi rastlina v 90 % svoje gmote iz tistega dela zraka, ki mu pravimo ogljikova kislina, in iz vode in svetlobe, kar je vse zastonj. Le desetino dajemo v gnoju zemlji, ki nam povrne stotero naš trud. Glavno je potemtakem, da gleda vsak kmet, da ima čim več tistih najcenejših tovarn, ki jim pravimo žitne bilke. Pri večini naših kmetij pa je obseg njiv prav omejen, saj je velika večina takšnih njiv v naši banovini, kjer rase komaj po mernik posejanega žita. Njive se ne dado nategniti, ker stoje po mejah mejniki in čuvajo strogi zakoni posestno stanje vsakega državljana. Da se pa ukreniti nekaj drugega. Podaljšati se da z majhnim trudom klas ter »ovečati množina klasja in teža posameznega zrna. Že večkrat smo priporočali odbiranje ali selekcijo semena, ker le tako se dado dobiti rastline z boljšim donosom in se ta donos podeduje od rodu do rodu. V zvezi s tem smo lansko leto priporočali tako zvani kitajski način obdelovanja žita s sajenjem, presajanjem, okopavanjem in ob-sipanjem žita. Kakor pa rade padejo še tako dobre besede na kamnita tla in ne obrode sadu, tako smo se prav bali, da bo tudi z našim novim naukom enako. Zavedali smo se namreč, da je težavno verjeti v samo pisano besedo. Tudi bi naš kmet prišel že davno na boben, če bi poslušal vsakogar, ki mu kaj kvasi o novotarijah pri kmetovanju. Toda že v jeseni smo bili veselo presenečeni, ko smo dobili od raznih strani vprašanja, kako je to, kako je ono razumeti pri kitajskem načinu obdelovanja žita. Vendar zgledi vlečejo, zato nas še bolj veselijo pisma, ki jih prejemamo zadnje čase. Tako nam piše naročnik gospod Viktor Robida iz Braslovč v Savinjski dolini: «Gotovo so vam še v spominu članki o sejanju in sajenju žita, ko je g. J. K. poučeval v ,Domovini' in ,Jutru', kako bi bilo koristno, če bi mali posestniki sadili in oskrbovali tudi druga žita tako, kakor oskrbujejo koruzo. Pa sem tudi jaz poizkusil in res se mi je prav dobro obneslo. Obsuto žito požene po 30 do 55 klasov iz enega zrna. Na vsakem klasu pa je za polovico več zrn kakor običajno. Jaz sem posadil ječmen. Če pride g. J. K. v tem času domov, bi mu rad pokazal uspehe, da ne bo mislil, da se mi Savinjčani prav nič ne zanimamo za nje« govo pisanje.> Ali glas z Gorenjskega: Andrej Grilc iz Cerkelj pri Kranju je posadil v jeseni rž na kitajski način. Zdaj ta rž krepko rase in vzbuja z mogočnim klasjem že od daleč pozornost Takšna in podobna pisma nam nalagajo dolžnost, da še enkrat pojasnimo ta uspešni način, kako priti do več kruha v naši banovini. Kitajski način obdelave žita je prav enostaven^ saj je povsem sličen obdelavi koruze. Z riževni-kom (markerjem) potegnemo po dobro prebra-nani njivi po 20 cm vsaksebi podolgem in počez. Na križišča posadimo kakšne 3 cm globoko po tri zrne najlepšega žita, ki smo ga po klasih zbrali že na njivi, čas setve je kolikor mogoče pospešiti. Najbolje je sejati v pognojeno krompirišče, kamor se seje navadno ječmen. Ker porabi na ta novi način sejano žito le eno četrtino prostora za isto količino pridelka, vzamemo lahko polovico krom* pirišča za ječmen, drugo polovico pa za pšenico ali rž. Kdor more, naj potrosi pred vlako še po 50 kg superfosfata in kalijeve soli na mernik po-setve (eno osminko ha). Po preteku 3 do 4 tednov zrase žitnim rastlinicam že tretji list. Tedaj populimo odvišne bilke iz šopa vse do ene, to pa prigrenemo toliko, da obsujemo rastline za kakšne 3 cm visoko. V treh tednih se obsuta rastlina tako obrase, da požene že kakšnih pet obrastnikov iz obsute bilke. Ko dobijo leti tretji list, jih spet obsujemo za dobre 3 cm. če je jesen topla, lahko obsujemo žito še tretjič. Kadar pa je neugodna jesen, jih obsujemo v zgodnji pomladi, dokler se žito še ne premakne in To je vsa umetnost kitajskega obdelovanja žita. Pri koruzi na primer nas ne straši sajenje, ivakratno okopavanje in obsipanje, čemu bi nas strašilo pri žlahtnejših žitih! Poglejmo, koliko dela vzame ta reč! Mernik posetve (ena osmin-ka ha) nam da za 20 ur dela pri sajenju in 60 ur pri poznejšem obdelovanju. Skupaj torej 80 ur ali osem delovnih dni po 10 ur, kar bi zneslo v denarju 160 Din (če računamo 20 Din za delavca na dan brez hrane). Dva delavca torej nasadita žito na mernik posetve v enem dnevu, trikrat ga pa obkopljeta in obsujeta v treh dneh. Kolik je pa dobiček? Na dosedanji način je dal mernik posetve največ šest mernikov pridelka. En mernik je šel spet za seme in jih je ostalo le pet za rabo. Na novi način pa se posejejo na K. M.: 1 Črni mož Povest iz preteklih dni. Prvo poglavje. Golijat. Visoko v gorah, kjer se godi naša povest, je vsak dan postaval pred pošto voz, ki je vezal te od sveta oddaljene kraje z mestom. Njegov prihod je bil za vaščane važen dogodek. Vselej se je okoli desetih dopoldne nabralo precej ljudi, ki so nestrpno čakali, kdaj se pokaže voz izza ovinka. Danes pa je bilo še posebno dosti ljudi. Čakala je tudi neka kočija in to je bilo že nekaj izrednega. Močan, čokat hlapec je stal pri iskrem konju, ki je nestrpno hrzal in udarjal s kopiti ob tla. Na vozu pa je sedel moški, ki je takoj zbudil pozornost vseh navzočnih. Bil je naravnost orjaške postave, ki je dajala slutiti, da mora biti silno močan. Vsaj za glavo večji je bil od vseh drugih; široka ramena, močan tilnik in močne prsi so bile kakor živ opomin, da se z njim ne sme nihče šaliti. Toda temu opominu je ugovarjalo nekaj drugega, kar | je zbujalo v vseh ljudeh sočutje. Možak je bil slep. Dvoje velikih očes brez bleska je strmelo izpod košatih obrvi. Nekdaj bela roženica je po- temnela, kakor bi bila s prstjo pomazana. Tudi po drugih delih obraza je bilo vse polno čudnih višnjevočrnih madežev, ki so mu dajali skoraj strašen videz. Eden izmed obeh poštnih uradnikov je slepil iz veže. Kdo pa je ta orjak?> so izpraševali ljudje, ki so stali okoli voza. Ali ga ne poznate?> se je poštar začudil. cSlišali ste pa o njem že prav gotovo! Golijat iz Smrečja je...» "Golijat ?» «Da, Potočnik, ki mu pravijo Golijat, ker mu ni bil nihče kos. Črni mož na ca ie oslepil.> •cčrni mož? Ohb Povpraševalec je sočutno pogledal orjaka in potem odšel. Poštni rog je zatrobil v daljavi in sporočil, da se bliža pošta. Voz je zavil izza cestnega ovinka in malo nato obstal pred hišo. Potočnik je ostal na vozu. Vzlic spačenemu obrazu se mu je videlo, da z nestrpnostjo nekaj čaka. «Ali ga še ni, Jernej?> je vprašal hlapca. «Saj ga še nisem nikoli videl. Ne poznam ga», je dobil v odgovor. «Takoj ga boš spoznal: kodraste lase ima, rdeča lica, žameten suknjič in črne lakaste čevlje. Na glavi nosi zeleno dijaško čepico.» «Oh, tamle je eden, ki je skoraj tako močan I kakor vi. Kodraste lase ima in lakaste čevlje. Samo tisto z žametnim suknjičem ne bo res in take čepice, kakor ste rekli, tudi nima. Zdajle gre naravnost proti nama > fladi mož, ki je Jernej o njem govoril, je malo prej stopil s poštnega voza in radoveden pogledal po trgu pred pošto. Ko ni zapazil nobenega znanega obraza, je krenil proti poslopju in zagledal tam voz, na katerem je sedel slepi Potočnik. Za trenutek se je njegov obraz zmračil, potem pa je prebledel, kakor bi ga bil pobelil neizmeren strah. In v nekaj korakih je stal pred Golijatom. «Očeb je vzkliknil. «Pusti to, Rajko! Pozneje se bova pogovorila!) Čelo se mu je zvilo v globoke gube. «Kaj ne da nisi nikoli mislil, da me boš takega dobil?» «Ne, oče. Ne morem ti povedati, kako hudo mi je pri srcu, ko vidim to, kar si mi pisal. 0, ko bi dal Bog, da bi ti mogli zdravniki še kaj pomagati b je dregnil sina v komolec. «Kaj pa je bilo?» Jože ni gledal na grič in ni ničesar opazil. «Lučko sem videl... Nastala je in izginila ... Poglej, že zopet ena ...* Fant se je obrnil proti griču, od katerega ni bilo več ko pol ure. Pobočje se je pričenjalo v dolini ter je lezlo navzgor počasi in previdno. Pohlevni bregovi so se v sredini celo zravnali v ravnino in dali prostora prijazni gorski vasici, Bukovje imenovani. Šele tamkaj nad vasjo je pričela rasti strmina, ki se je dvigala navzgor proti vrhu griča. Vrh je bil znan pod imenom cGrča* zaradi pritlikovega in grčavega drevja. «Ali jo vidiš?* je opozoril Murn ponovno svojega sina. cče ni kresnica...* Jože je ugledal drobno lučko nad Bukovjem, tam, kjer štrli pečina nav-pik proti vrhu. cAli veš, kaj pomeni ta lučka?* «Pravili ste mi že o veščah, česar pa ne verjamem.* cZakaj ne verjameš?* je vznejevoljilo očeta. «Hooeš li vedeti več kakor naši izkušeni pred- niki, ki so nekaj doživeli?* «Ni verjetno, da bi se čarovnice izpreminjale v lučko ... Take moči jim ne prisojam.* «Ako so pa v zvezi z rogačem.. .* Murn nt rad imenoval peklenščka s pravim imenom. Mladenič se je upiral praznoverju. Oče mu je našteval zgodbo za zgodbo, kakršnih je vedel dolgo vrsto. Po njegovem mnenju so imele vešče silno moč do človeka. Jože pa jo je trdovratna odklanjal. «No, pa ti povej, kaj so vešče.. .* mu je na* posled dal besedo. «Nič drugega ko slepilo.* — Fant mu ni mogel natančno pojasniti. «Vidiš, koliko veš?* se mu je posmehnil oče, «Zato pa ne verjameš.* Pustila sta vešče in%e lotila griča. O Grči je vedel Murn zopet dokaj zanimivega. V davnih časih je stal na njenem vrhu gradič, čigar sledovi se komaj še poznajo. Ako hodiš po griču* čuješ, da nekam votlo odmevajo koraki. To bobnenje izpričuje, da je pod gričem votlina. Vhoda pa dozdaj še niso našli. Jožetu se je pričelo svitati. Ako je pod gričem votlina, tedaj ima kakega neznanega pre-bivalca. Morda se skriva tamkaj kak vojaški begunec. Tudi o roparjih je že slišal, da životarijo v gozdnih duplinah. O svojem mnenju je fant previdno molčal. Očeta ni hotel motiti; starcu ni bilo prav, ako mu je segel v besedo. Baš ta večer je bil njegov spomin izredno čil in jasen. Dolge starodavne žavno oblastvo v Ljubljani, da bi mešetarila 9 temi gozdovi. Komisije, ki so bile odposlane za ugotovitev razlaščenih gozdov, so se začele namreč pogajati z namenom, da bi od razlaščene zemlje ostalo še nekaj veleposestnikom. Zveza mora svoj boj nadaljevati, čeprav je borba za socialne pravice huda. Tajniško poročilo je podal .poslanec g. Milan Mravlje in je ostro nastopil proti vmešavanju županstev in občin v agrarno reformo. Zdaj je položaj tak, da bo drugo leto večina agrarne reforme že izvedena. Šele v zadnjem času pa se opaža preokret v tolmačenju zakona o agrarni reformi v prid agrarnih interesentov in ne le zgolj veleposestnikov. Ker so bile v zakonu iz leta 1931. nekatere določbe, ki so finančno oteževale izvedbo agrarne reforme in ker je med tem znatno padla cena zemljišč, se ni moglo dopustiti, da bi se odkup zemlje vršil po določbah tega zakona. Prejšnji minister za kmetijstvo Juraj Demetrovič je imel za to zahtevo popolno razumevanje. Prav tako novi minister za kmetijstvo, ki pa je sprejel v celoti načrt prejšnjega ministra. Tako je bilo pred dnevi sprejeto v narodni skupščini na podlagi takega razumevanja dopolnilo k sedanjemu zakonu o likvidaciji agrarne reforme, ki prinaša znatne olajšav? agrarnim interesentom. Glavna izprememba obstaja v tem, da se bo zemlja odplačevala 30 let s petodstotnimi obveznicami. Odškodnina se bo preračunala na podlagi čistega katastralnega donosa in znatno zmanjšanega količnika. Kakor je preračunano, bi po prvotnem znašala odškodnina za oral zemlje 167 Din, po novem zakonu pa bo znašala 107 Din. Druga važna določba v novem zakonu je ta, da bo razlaščena tudi dolga vrsta samostanskih in cerkvenih veleposestev. Poslanec g. Mravlje je nadalje obrazložil, kako se bo vršilo izvajanje agrarne reforme v prihodnjem letu ter je naposled svaril agrarne interesenta, naj se ne spuščajo v svoboden odkup zemlje in naj ne sklepajo z veleposestniki pogodb. Mnogi so že sedli na lep zastopnikom veleposestnikov in bodo morali plačati kvadratni meter zemlje po 1-50 Din, medtem ko bi ga zdaj plačali najve? po 30 par. Nato je govoril o poslovanju zveze še g. dr. Janže Novak, ki je predlagal obširno resolucijo, katera je bila soglasno sprejeta. Resolucija vsebuje zahteve in predloge, ki so bili ©črtani v poročilih. Blagajniško poročilo je podaj epet poslanec g. M r a v 1 j e. V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnico g. L u k a n. Pri volitvah je bil zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Stražišarjem na čelu. * Hude preizkušnje brezposelnih rudarjev. Iz Zagorja pišejo: Brezposelnost naših rudarjev je huda zadeva občin, ki nimajo mnogo sredstev. Zato si rudarji pomagajo sami, kakor pač morejo. Meseca aprila je bratovska skladnica po nalogu glavne bratovske skladnice v Ljubljani obvestila brezposelne rudarje, da lahko dobe delo v rudnikih ob bolgarski meji. Bratovska skladnica jim je preskrbela vožnjo in so se 24. aprila odpravili na potovanje. V Učjem dolu so dobili zaposlitev. Zaslužek je bil od 32 do 38 Din za osemurno delo. Meseca maja so napravili 31 šihtov. A velika težava je s prehrano, ker rudniški konsum razpolaga z majhno količino življenjskih potrebščin, a še te so drage in se dobivajo le na bone. Denarja so le enkrat dobili od 30 do 40 Din, sicer pa samo bone. Ako so hoteli dobiti živeža, ki ga konsum ni imel, so morali druge reči vzeti na bone in dati polovično ceno. Rudarji so zahtevali plačilo, a vodstvo rudnika jim je vedno obljubo-valo, da kmalu dospe denar od osrednjega ravnateljstva iz Beograda. Naposled jim ni kazalo drugo, kakor da so službo zapustili, posebno še, ker je zaloga konsumu pošla in bi ostali bref hrane. Nekateri so se odpeljali z vlakom do Beograda, drugi jo mahajo peš. V Beogradu so jim obljubili, da bodo zaslužke od 500 do 600 Din, kakršne zneske imajo na dobrem, poslali po pošti, kadar družba dobi denar za premog. Dne 16. t. m. je prišlo šest rudarjev v Zagorje, drugi pridejo peš kasneje. Povedali so, da je dela dovolj in bi zaslužek ne bil slab, samo če bi dobivali plačo v denarju, da bi lahko sami kjerkoli kupovali življenjske potrebščine. Družba, ki je lastnica ta-mošnjih rudnikov, ima baje tudi več drugih tovarn, tako da drobni premog porabi za svoje tovarne, a drugega drago proda državi. Podjetje glede rudarskega zaslužka pač ne postopa prav. Res čudno je, da nima denarja v gotovini. Koliko časa bodo čakali na izplačilo, bi naši rudar;i kaj radi vedeli. * Naše stavbinsko delavstvo v bednem položaju. Glede na hud položaj stavbinskega delavstva je bil za nedeljo dopoldne sklican v dvorano OUZD v Ljubljani shod, na katerem se je razpravljalo o težavah tega stanu in kako izboljšati položaj stavbinskega delavca. Zborovanje je otvo-ril predsednik g. Galjot, nato pa je g. Juvan govoril o stiskah stavbinskih delavcev, o brezposelnosti, ki'stalno narašča med njimi, o plačah, ki jih delodajalci stalno znižujejo in raznih zlorabah. Stavbinsko delavstvo tudi vztraja na zahtevi glede uvedbe osemurnega delavnika. Govornik je dalje obširno razpravljal o podporah stavbinske-mu delavstvu, ki naj bi jih prejemalo pri borzi dela. Zaključil je govor s pozivom na delavstvo, naj bo složno in se krepko organizira, saj je le v slogi moč. * I. društvo za zaščito vlagateljev se je konstituiralo ter posluje vsak ponedeljek in vsako sredo in soboto (razen ob praznikih) od 10. do 12. ure v Ljubljani, Resljeva cesta št. 5/1 (desno). Članarina znaša letno 20 Din. Pristop se lahko javi z dopisnico, nato se članu pošljejo pravila, program in članska izkaznica. Članarina se plača po priloženi položnici. Organizacija vlagateljev bo imela ugled in z ugledom tudi uspehe za svoje člane, če bo močna in bo podpirala stremljenje in delovanje odbora. To stremljenje naj velja predvsem radikalni reformi našega denarništva. Zato pozivamo vse vlagatelje, da vsak v svojem krogu agitira za društvo ter pridobiva člane kakor tudi agilne in strokovne sodelavce na tem polju. — Predsednik: dr. Vinko Gregorič s. r. Tajnik: Ernest Vargazon s. r. * «L}udska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo dne 11. t. m. v Gambrinovi dvorani v Mariboru svoj redni letni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, znak velikega zanimanja za to važno socialno napravo. Občni zbor je vodil njen načelnik g. notar dr. Šorli, ki je uvodoma orisal trud in skrbi zaradi novih pravil, ki bodo potrebna na zahtevo oblastva. Tajniško poročilo je podal tajnik g. F. Zinauer, ki je omenil, da slavi letos «Ljudska samopomoč« svojo petletnico. V tem razdobju je narasla v mogočno napravo, ki je imela ob koncu lanskega leta 37.222 članov in je izplačala 6.960.292 Din podpor. Umrljivost je znašala pri članih pod 50 leti 3*6 odstotka, pri starejših do 8'52 odstotka, povprečna umrljivost iz vseh oddelkov pa znaša 5'04 odstotka. Blagajnik g. F. Leskovar je poročal o blagajniškem prometu, ki je znašal lansko leto okoli 22 milijonov dinarjev, in o bilanci, ki izkazuje 1,166.669 dinarjev in 71 par aktiv. Imovina «Ljudske samopomoči« se je od prejšnje bilance zvišala na 160.000 Din. Posebno burna je bila razprava o novih pravilih, ki se morajo sestaviti na zahtevo oblastva. Člani so ogorčeno protestirali proti previsokim mesečnim prispevkom, potrebnim pač za zavarovalnice, ki morajo svoj delniški kapital Bgodbe je pripovedoval tako gladko, kakor da jih čita iz knjige. Mnogo je doživel sam, drugo pa je slišal od svojega rajnkega očeta. Mož je bil še graščinski podložnik; dajal je desetino in delal tlako. Spominjal se je kuge, lakote in vojne <— žalostnih in revnih časov. Prav on je našel siromaka s travo v ustih, ki je umiral od gladu. Završnikov grunt s Potočja je bil takrat prodan za pet hlebcev kruha. Murn se je naposled utrudil; iztrkal je pipo in šel počivat. Tudi Jožetu je dejal, naj gTe spat, da bo zjutraj prej na nogah. Fant ga ni ubogal, čeprav je bil utrujen. Dolgo je ostal na klopici pred hišo in zrl proti Grči. Tega, kar mu je pravil oče o veščah, ni mogel spraviti v soglasje s svojim razumom. In vendar — nekaj je moralo biti. Luči, ki jo je videl pod strmino, ni mogel utajiti. Gledal jo je s svojim bistrim očesom. Ali naj gre pogledat? Do Bukovja nuna več ko pol ure. Tam bo zavil po stezi in čez četrt ure bo pod strmino. Stisnil se bo za grmovje in poslušal. Ako se mu prikaže lučka, si jo bo natančno ogledal. Tiho pojde za njo po njenih tajnih potih. Potem se bo oglasil pri Babniku in pozdravil Minko. Te navade ne sme opustiti. Nikdar še ni bil ponoči v Bukovju, da bi se ne bil ustavil pod njenim oknom. Opravičil se bo, zakaj je prišel tako pozno. Opozoril jo bo na vešče, ki obletavajo Grčo. Slišati mora tudi njeno mnenje. ireia se udarila nedavno v Karbovo hišo i Kamenščaku, pokvarila streho in zadela še mlado domačo gospodinjo, ki je zunaj pripravljala solato za večerjo. Žena se je mrtva zgrudila na tla. Zapušča štiri otročiče. Nepričakovana smrt uboge žene je pretresla vso sosesko. * Požar po streli. Te dni je bilo spet neurje nad Ptujem in okolico. Lilo je kakor iz škafa, vmes pa je udarjala strela. Usoden je bil udar strele v hiši posestnika Janeza Petroviča na Mestnem vrhu nad Ptujem. V trenutku je bila Vsa hiša v plamenih, ki so zajeli tudi gospodarsko poslopje. Požar se je razširil tako naglo, da ni bilo mogoče misliti na gašenje in reševanje pohištva iz hiše. V zadnjem trenutku so domači rešili živino iz hleva. Zgorela pa sta vseeno ena svinja in eno tele. * Žrtve strele v Beli Krajini. Te dni ob silnem neurju se je črnomeljski mestni grobar pravkar odpravljal v cerkev zvonit proti hudi uri. Njegova hčerka pa se je mudila v kuhinji in pristavljala lonec na ognjišče. Zdajci se je strašno za-bliskalo in obenem počilo. Hčerki je vrglo lonec v kot, sama pa je padla omamljena na tla. Šele po dveh urah se je zavedla. Strela je predrla strop na petih mestih. Dr. Malerič, zdravnik v Črnomlju, je imel radio spojen z anteno. Strela je udarila v anteno, zdrobila aparat, polomila ( omaro in ožgala stensko sliko. Istočasno je strela mojstra Jakoba Pristova v Kranju. Šlibar je pred rogovilila po trgovini g. Šterka v Črnomlju, po dvema tednoma neznano kam izginil. Po pismu, Cenjenim naročnikom «Domovine»! Le še teden dni in potekla bo polovica leta. Zato opozarjamo s priloženimi položnicami one naročnike, ki za letos še niso poravnali naročnine, da store to v teku tega meseca in tako opravijo svojo naročniško dolžnost. Kar je še starejših zamudnikov, pa fih opozarjamo, da čakamo na plačilo naročnine le še do konca meseca — tega roka nikakor ne moremo podaljšati —, nato pa jim pošiljanje lista ustavimo. Vsak naročnik naj se zaveda, da brez plačila naročnine ne more izhajati noben list. Naročniki za «Domovlno», »Domovina« za naročnike, to je staro naše geslo! Kdor je položnico izgubil ali komur se ie pokvarila, naj zahteva od uprave drugo. Uprava «DOMOVIN£». * Požar pri Poljčanah. Pred dnevi je nastal v Hošnici pri Poljčanah požar pri posestniku Franu Strmšku. Ogenj se je razširil od stanovanjskega tudi na gospodarska poslopja in kmalu je bilo vse posestvo v plamenu. Na pomoč so prišli gasilci iz Poljčan in Slovenske Bistrice. Vsa poslopja so pogorela do tal, uničene so bile vse zaloge krme, prav tako je pa postalo žrtev ognja tudi vse kmetijsko orodje. Rešili so le živino. * Samomor pekovskega pomočnika. Te dni so našli pri Prašah v Savi truplo utopljenega moškega. Truplo je moralo biti že kakih 14 dni v vodi. Pozneje je bilo ugotovljeno, da gre za truplo Antona Šlibarja, pomočnika pekovskega ki ga je pisal očetu v Moravče, je sklepati, da Je skočil sam v vodo. * Strela je udarila r hišo. Te dni je udarila strela v novo hišo Antona Kosmača, tovarniškega delavca na Javorniku. Porušila je dimnik in p<* škodovala streho, strop v kuhinji in steno v sobi in kuhinji. V kuhinji je bilo ta čas devet oseb, vendar pa razen gospodinjinega brata Franceta Mlakarja ni bil nihče prizadet. Mlakar se je onesvestil, ko pa je prihitel poklicani zdravnik gospod dr. Schvvab, so ga z umetnim dihanjem spet spravili k zavesti. * Otrok je utonil. Usodna smrtna nesreča se je pripetila na Telovo opoldne na Teznu pri Mariboru. Ko je šla mati klicat petinpolletnega Punčuha Alojza k obedu, ni bilo dečka nikjer, dasi se je malo poprej igral na dvorišču. V zli slutnji je pogledala v nepokrito betonsko jamo, napolnjeno z vodo, ter našla sinčka, ki se je vtopil v poldrugi meter globoki vodi. * Strela je ubila mladeniča. Nenadna smrt je i doletela komaj 27letnega Franca Nunčiča iz Jaz-j bine pri Šmarju pri Jelšah. Nunčič se je pripeljal j skupaj s svojim svakom v Maribor po opravkih, j Vozila sta se s kolesi. Na povratKU ju je pri I Teznu ujela huda nevihta. Oba ko'esarja sta pospešila vožnjo, da uideta dežju. Zdajci pa je udarila strela naravnost v Nunčiča. ki je padel na tla. Ker se je dogodila nesreča poleg mestnega vodovoda, so bili pri žrtvi strele takoj ljudje, ki so izkušali nesrečnemu Nunčiču nuditi pomoč. Vsaka pomoč pa je bila zaman, ket je bil Nunčič na mestu mrtev. * Smrt v vodi. Pri postaji Sv. Lovrencu na Pohorju je našel brodar Bobič v Dravi truplo neznane utopljenke. Telo je bilo že napol raz« padlo ter se ni dalo ugotoviti, odkod ga je Drava prinesla. Zagrebli so ea na pokopališču pri Mariji v Puščavi. * Smrt na meji. Pri Pernicah nad Muto je naš obmejni stražnik naletel ponoči na skupino tihotapcev, ki so gonili čez mejo čredo volov. Stražnik je tihotapce ustavil. Ko pa so izkušali spraviti sebe in živino na varno, je pričel streljati. Zadel je enega tihotapca v vrat in ranil dva vola. | Ostali, ki so odgovorili s streli, so pustili živino in padlega tovariša ter pobegnili čez mejo. Ranjen tihotapec je kmalu izdihnil. Strahovi «Kdo je?* Nič odgovora. Čuvaj ne vidi nikogar. Vihar tuli v drevju. Vendar sliši, da hodi nekdo po drevoredu. Oblačna, siva, mračna noč pokriva zemljo in čuvaju se zdi, da se stapljajo noč, zemlja, nebo in on sam v neizmerno črno crmo-to. Le s težavo, tipaje se pomika dalje. «Kdo je?* ponovi čuvaj in zdajci se mu zazdi, da čuje šer»etanje in pridušen smeh. «Stoj! Kdo je?* «Jaz, očka*, odvrne starikav glas. "\do si, povej!* 'opotnik.* »Kakšen popotnik?* zakriči jezno čuvaj, kakor bi hotel z glasnim govorjenjem zadušiti svoj notranji strah. «Ali te je hudič sem privlekel? Kaj se goniš, zli duh, ponoči po pokopališču?* «Ali sem na pokopališču?* «Kje pa! Seveda na pokopališčul Ali ne ■"vidiš?* cO, jej! Nebeška kraljica!* zakruli neznanec starikavo. «Nič ne vidim, očka, prav nič! O, ta tema, očka! O, fej!» «Kdo pa si?» «Romar sem, očka, popoten romar.* cHudiči in volkodlaki, mesečniki so tudi romarji. In pijanci...» godrnja čuvaj, ki ga je neznančevo stokanje in jadikovanje pomirilo. «Človek z vami greši. Ve9 ljubi, dolgi dan pi-jančujete, ponoči vas pa hudič nosi. Zdi se mi, da nisi sam. Tako se mi vidi, kakor bi bila dva ali celo trije ...* Sem, sem, očka, sam, docela sam... O. jej, gorje nam, grešnikom ...» Čuvaj se spotakne nad neznancem in obstane. «Kako si prišel sem?* ga vpraša, tlzgubil sem se, ljubi očka. V Mitrijeski mlin sem se namenil, pa sem zgrešil pot.* «Ha! Ali je to pot do mlina? Tele! V mlin moraš iti bolj na levo, naravnost iz mesta čez poljsko cesto. Zdaj pa si prehodil v pijanosti tr; vrste brez potrebe. V mestu si se ga nalezel, kaj?* «Da, grešil sem, očka, da ... Odkritega srca sem in svojega greha ne maram prikrivati. Kam naj se pa zdaj obrnem?* t Pojdi naravnost med drevjem, dokler ne prideš do zidu. Potem se obrni takoj na levo in pojdi čez pokopališče do malih vrat. Vratca zakleni in hodi z Bogom! Pazi samo, da ne te-lebneš v jarek. In potem kreni za pokopališčem na polje in korakaj naravnost, dokler ne prideš na poljsko cesto.* «Bog ti daj zdravje, očka. Božja mati naj te varuje in naj ti bo milostna. O, če bi me spremil, ljubi očka! Bodi tako dober in pokaži mi vratca!* «Če bi utegnili Pojdi sam!* «Bodi usmiljen in molil bom zate. Ne vidim, očka. Temno je kakor v mišji luknji. O, tako temno! Spremljaj me, očka.* «Kaj misliš, da čas kradem? Kam bi prišel, če bi vsakega pijanca vodil?* «Pri Kristovih ranah, spremi me. Tema je in strah me je, ko sem sam na pokopališču. O, hudo tesno mi je, pri srcu me tišči, očka, ljubi očka.* Kakor klop se obešaš name*, je zastokal čuvaj, t No, pa pojdiva v božjem imenu!* Čuvaj in popotnik sta šla. Korakala sta drug za drugim in molčala. Vlažen, dušeč veter ju je mrazil in bičal v lica. Nevidna drevesa so ječala in pokala. Debele kaplje so padale z vej. Na tleh so bile luže do gležnjev. «Ne razumem, kako si prišel noter*, pravi čuvaj po dolgem preudarjanju. «Vrata so vendar zaprta in zaklenjena. Čez ograjo si zlezel, kaj? Če si res lezel nanjo, nisi prav storil. To ni za starega moža.* «Ne vem, očka, res ne vem. Sam ne vem, kako sem zašel sem. Menda so me vešče nosile. Izkušnjavec. Božja kazen. Da, izkušnjavec me je zapeljal. In ti, očka, si čuvaj, kaj?* «Da.» sin sam na vsem pokopališču?* Vihar je divjal s tako silo, da sta morala oba za nekaj časa obstati. Počakala sta, da se je poleglo, potem pa je čuvaj dejal: «Sicer smo trije, toda eden ima vročico, drugi pa spi. Menjavamo se.* «Tako, očka, tako! Jej, kakšen veter! Saj ga morejo še mrtvaki slišatL Tuli kakor divja zver, o, jej!* cln odkod prihajaš?* «Od daleč, očka. Iz Vologde. Po božjih potih! hodim in molim za dobre ljudi. Tu spe, mrlaki ljubi moji*, je zamrmral popotnik s pridušenim stokom. «Bogatini in siromaki, pametni in norci, dobri in hudobni. Vsi podpirajo z nosom * Muhasta strela. Pred nekaj dnevi je v Gornji Bistrici med hudo nevihto treščilo v hišo posestnika Tomažiča. K sreči ni bilo nikogar doma. Strela sicer hiše ni zažgala, pač pa je povzročila precejšnjo škodo. Predrla je zid, razbila eteno, odbila eni postelji tri noge in zdrobila veliko stensko zrcalo. Posestnikova hčerka je nekaj minut poprej odšla iz hiše in ušla gotovi smrti. Seveda so bili Tomažičevi zelo presenečeni, ko so prišli domov in videli razdejanje muhaste strele. * Uboj. Janez Kocjan, posestnik v Zagradu, je kopal v vinogradu Ruparja v Starih vinah. Zvečer se je vračal v družbi Pavla Markelca in Janeza Dulca. Na križpotju so se poslovili in nadaljevali vsak svojo pot. Markelc in Dulc skupaj, Janez Kocjan pa sam. Ko napravijo kakšnih trideset korakov, že zaslišita Markelc in Dulc neko pokanje. Hitro se vrneta in najdeta Kocjana nezavestnega ležati na tleh. Na glavi je imel veliko rano kakor tudi več ran po telesu. Odnesla sta ga domov, kjer je po treh urah umrl. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Sam je še povedal, da sta ga napadla dva moška, ki jih pa ni spoznal. * Zaradi tatvine, ki sta jo izvršila na Prekopi v škodo trgovca Cvelbarja, sta se morala zagovarjati pred novomeškim sodiščem Janez Sirotka in Aoljzij Cekuta, oba s Prekope. Prvi je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora in na eno leto izgube častnih pravic, drugi pa na štiri mesece strogega zapora in na eno leto izgube častnih pravic. * Zaradi svinčnika je razbil otroku lobanjo. Pred mariborskim malim senatom se je obravnaval žalosten primer iz mariborske okolice. Oče je v pijanosti pretepel svojo devetletno hčerko, ker se je otroku zlomil svinčnik, za katerega je dal oče dinar. Udarjal je otroka s pestmi po glavi, ga vrgel na tla in ga suval z nogami, da je deklici počila lobanjska kost. Jožef Z. iz Studencev je bil obsojen na tri mesece strogega zapora pogojno za dobo treh let. * Odkrita kovnica srebrnikov. Pred dnevi so v Konjicah odkrili pravo kovnico denarja. Urar Škorjanc je ponarejal dvajsetdinarske srebrnike. Možak se je s kovanci napotil nedavno v Savinj sko dolino in se je mudil v Žalcu. V neki gostilni je naročil nekaj malega in plačal z dvajsetdinar- skim srebrnikom. Nato je odšel dalje in poizkusil srečo drugje Nekdo pa je le pogledal denar malo natančneje in poizkusil, kako zveni. Ker se mu je videl sumljiv, ga je šel kazat na bližnjo orož-niško postajo. Tam so ugotovili, da je denar iz zasebne kovnice. Žalsko orožništvo je šlo takoj na lov za razpečevalcem. Po kratkem iskanju so škorjanca zalotili. Pri zaslišanju je priznal, da ima v Konjicah kovnico denarja. Orožništvo ga je oddalo nato takoj v celjske zapore, na njegovem domu pa je izvršilo hišno preiskavo, ki je presenetljivo uspela. Zaplenili so dobro izdelan stroj,ček in srebrnikov za 2000 Din. V zvezi s tem so bile v Konjicah prijete še nekatere druge osebe, ker so bile osumljene, da so vedele za Škorjančevo početje, ki pa so jih po zaslišanju spet izpustili na svobodo. Preiskava se seveda še nadaljuje. * Hlače vzrok uboja. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 27letni Anton Valant od Sv. Jerneja na Pohorju. Obdolžen je bil umora Antonije Ribičeve, ki jo je ustrelil 18. aprila. Valant je bil pri zakoncih Ribičevih pri Sv. Jerneju najemnik sobice in kosa zemljišča, za kar je moral dajati najemnino v delu. Ko je letos aprila od Ribičevih odhajal, je bil na dolgu še deset delovnih dni. Da se od-škoduje, mu je Ribičeva zaplenila nove hlače. To je Valanta tako razkačilo, da je zgrabil puško, jo nabil ter sprožil strel v Ribičevo, ki je kmalu izdihnila. Valant je bil obsojen na osem let robije in na trajno izgubo častnih pravic. * Nevarnega zlikovca so spravili za zapahe. Čitatelji se gotovo še spominjajo drzne tatvine, ki je bila izvršena na Bregu pri Ptuju, kjer je bila odnesena z vrta vrtnarja Vincekoviča celotna škropilna naprava, vredna 15.000 Din. Tatvine je bil takrat osumljen brezposelni mehanik Sen-čar Martin iz Podvincev, katerega so zasledovali orožniki z avtomobilom ter ga izsledili v Mariboru. Senčar pa je bil takrat toliko spreten, da je pobegnil preko meje v Avstrijo in ni bilo od takrat o njem nikakega sledu več. Dne 16. t. m. okoli 7. zjutraj pa so orožniki v Remšniku v občini Kapli naleteli na pobeglega Senčarja. Orožniki iz Remšnika so privedli Martina na ptujsko orožniško postajo, kjer je zlikovec priznal tatvino škropilne naprave, ki jo je bil ukradel, kakor je izjavil, v noči 21. oktobra lani. Motor je odpeljal v Maribor, medtem ko je vlomilsko orodje, montirske plošče in aluminijaste škatlice skril v neki grm ob potoku Studenčnici. Teh predmetov orožniki zdaj niso mogli več najti. Senčar je bil oddan v ptujske sodne zapore. Ni pa izključeno, da ima ta že stari znanec ohlastev še več grehov na vesti. * Zagoneten uboj. V dobrniškem gozuu so kmetje našli mladega človeka, ki je ležal preko gozdne poti nezavesten, s prebito glavo. Kmetje so mladeniča z vozom pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji kjer je umrl, ne da bi se zavedel. Kakor se je dognalo, je nesrečnež, nad katerim so neznanci izvršili zločin, 231etni dninar Kmet Feliks iz Podlipe, občina Ajdovec. * Vlom pri belem dnevu. Te dni dopoldne se je neki v modro obleko napravljeni moški pripeljal s kolesom v smeri proti Ljubljani v vas Plusko pri Trebnjem, kjer je vlomil med odsotnostjo domačih skozi majhno okno v hišo posestnika Josipa Zukovca, po domače Svečevega, odprl s sekirico omaro za obleko in odnesel iz nje novo moško modro obleko, srebrno moško uro z zlato verižico, žensko zapestno zlato uro, dva zlata poročna prstana in 1000 Din gotovine v srebru. Vzel je pa tudi nekaj drobiža iz ženske denarnice. Nekaj tednov prej se je isti moški pripeljal s kolesom v Plusko, se tam ustavil in se pogovarjal z ljudmi. Menda je zbiral že takrat potrebne podatke, da je zdaj mogel tako hitro izvršiti vlom pri belem dnevu sredi vasi in tako rekoč pred očmi ljudi. Orožniška patrulja iz Trebnie, zastopnik vladarske rodovine, ki že 2000 let nepretrgano vlada na - Japonskem, je prvič v japonski zgodovini sprejel preprostega poročevalca. Ta izredna čast je bila naklonjena Wardu Priceu, poročevalcu «Daily Mailai. Isti dopisnik je pred desetletji govoril s cesarjem Hirohitom, ko je bil ta še prestolonaslednik in i je potoval po Evropi. Zdaj je ustregel cesar sta-I remu znancu, ki je želel izjavo o dogodkih na : Daljnem vzhodu. Sprejem se je vršil v tokijski palači, ki je prava trdnjava. Straže, ozidje in jarki ločijo vladarja od navadnih smrtnikov. Spre-!jem je seveda vezan na prastaro navado. Dvorni obrednik je dan poprej pripravil Angleža na sprejem, mu pokazal, kako mora narediti tri predpisane poklone, kje mora stati in kaj sme povedati. Cesar je prišel v zgodovinsko Feni-ksovo dvorano, kjer stoji japonski prestol. Soba je okrašena s pozlačenim lesom, ki je poslikan z zmaji, sicer pa sestavljajo ves okras samo dragocene vaze. Cesar Hirohito z maloštevilnim spremstvom je obstal ob prestolu in prijazno pozdravil Angleža. Razgovor je seveda opravil tolmač. Mikado obvlada angleščino, a ne sme govoriti z navadnimi zemljani. Rekel je samo to, da je angleškemu tisku hvaležen, če poizkuša kljuh zadnjim dogodkom obvarovati dosedanje prijateljstvo med Japonsko in Anglijo. Ko je zvedel, da potuje Priče v Džehol, mu je želel srečno pot in 'ga prosil, naj Evropi razloži pravi pomen japonske vojne, ki vrši zgodovinsko poslanstvo v korist domovine. X Zvit tat. Tovorni avtomobil, ki je peljal denar iz neke londonske banke, je obtičal v gneči j na prometnem križišču. Nepoznan tat je izkoristil priliko in sunil platneno vrečo z bankovci v vrednosti 300 funtov šterlingov. To se je zgodilo podnevi. Velika množica ljudi je začela, zasledovati begunca. A tat si je znal pomagati. Vzel je iz vreče sveženj bankovcev in jih pričel metati v zrak. Vsi so hiteli pobirat denar in tat je srečno pobegnil z večino plena. X V objemu kače kobre. V Brokkenhillu se j je pripetilo nekaj izrednega. Robertu Lyonsu, sprehajajočemu se v vrtu, je padla z drevesa na | glavo velikanska kobra, ki sc mu je takoj ovili , okoli vratu in sikala okoli negovega obraza. Lyons je pokazal nenavaden pogum. Zgrabil je kačo za vrat in jo skušal odplesti. Toda kača je skrčila mišice in ga hudo stisnila. Teiaj je poslal Lyons svojega slugo po puško, da bi na kačo streljal. Ko je sluga prinesel puško in poizkusil kačo ustreliti, se puška ni sprožila. Lyons, čigar življenju se je bližal odločilen trenutek, je napel zadnje sile, odvil naposled kačo od vratu in ?r> zagnal daleč od sebe. X Mož i dvema nosovoma. Pariški zdravniki so izvršili na nekem Bretoncu nenavadno operacijo. Na desni strani nosu mu je zrasel čuden tvor, ki je njegovo lice zelo kvaril. Zdravnik mu je svetoval, naj si ga da odrezati. Na pariški kliniki so med operacijo opazili, da je tvorba nekakšen drugi nos, ki pa je na koncu zaprt. Operacija se je posrečila tako, da ie odšel bolnik vesel domov. X Jezero 7500 m nad morjem. Vodja nedavne letalske skupine na Mount-Everest, polkovnik Etherton, se zdaj vrača domov. Vozi se na parniku «Rajputani», ki prispe skoro v London. Razprava o usipehih skupine, ki je preletela dvakrat najvišjo goro na svetu, se še vedno ni zaključila. Nekateri listi so celo poročali, da skupina ni preletela Mount-Everesta, pač pa neko drugo nižjo goro v njegovi bližini. Ta vest se zdaj odločno zanika, češ, da ni nikakega dvoma, da bi angleška letala ne bila preletela pravega Mount-Everesta. Angleški učenjaki so se glede tega pomirili, najnovejša izjava polkovnika Ethertona pa pomeni, da so z letal opazili v pogorju Mount-Everesta velikansko jezero. Izjavo je podal polkovnik še na ladji, a so jo takoj brezžično sporočili v London. Domače prebivalstvo pod Mount-Everestom je prepričano, da je visoko v gorah ogromno jezero, ki mu pravijo cbožje jezero. O tem jezeru govorijo razne ljudske pripovedke. Toda resni raziskovalci doslej niso verjeli, da božje jezero res tudi obstoji. Pogansko ljudstvo je nazvalo to jezero božje, ker mu ustno izročilo pripoveduje, da hodijo bogovi v to jezero zajemat vodo, ki jo potem spuščajo na zemljo, ko dežuje in ko nastopijo povodnji. Polkovnik Etherton je izjavil, da so letalci pri drugem poletu čez Mount-Everest nenadno zagledali velikansko jezero v višini 7500 metrov. Po barvi vode so sklepali, da mora biti silno globoko. Letalci so bili prepričani, da gre za jezero, ki ga opisujejo ljudske pripovedke. Domače ljudstvo govori tudi o snežnih ljudeh, o nekem čudnem plemenu, ki naj bi prebivalo v snegu in ledu pod Mount-Everestom. Letalci jih seveda niso opazili, ker tudi sami ne verjamejo, da sploh žive ljudje tako visoko. Kljub temu nekateri raziskovalci menijo, da ni ljudska pripovedka o tem ljudstvu popolnoma brez podlage; izključeno ni, da živi visoko v gorah pleme, ki je mešanica mongolskega in indskega izvora in ki se skriva v gorskih duplinah. Z vsemi temi vprašanji se ukvarjajo radovedni Angleži, ki jih je zadnja vest načelnika letalske skupine o božjem jezeru zelo razveselila. X Jezero, ki izloča plin. Skupina učenjakov je dve leti raziskovala in vrtala na ozemlju Trans-bajkalije. Iskala je nafto in odkrila tri kraje z obilnimi ležišči nafte. Našla je tudi zaloge premoga, ki se raztezajo vzdolž transbajkalske železnice. Te zaloge so velikega industrijskega pomena. Skupina je tudi rešila drugo uganko. V Bajkf lskem jezeru so se večkrat pojavili ostanki olja, ki si jih zemijosiovci niso mogli razlagati. Skupina je postavila na dno jezera svedre in vrtala v globino. Ugotovila je, da se od dna jezera izločajo ogromne množine plina. Še to leto bo skupina nadaljevala svoje delo. Na Bajkal-skem jezeru bodo p< stavili stolpe za vrtanje, s katerimi bodo iskali nafto. Sedem stolpov bo lahko skupno vrtalo rose, ki bodo dosegli skupno dolžino 4650 m. En sam stolp bo lahko vrtal 1200 m globoko. X Kolikšno starost dosežejo ribe. Kakor se starost dreves šteje po letnih kolobarjih, tako se ribam lahko preštejejo leta po številu plasti, ki jih kažejo posamezne luskine. Te plasti so tako tenke, da se lahko vidijo samo pod drobnogle- dom. Število plasti pa seveda še ne pove, kolikšno starost riba lahko vobče doživi. Pri kopnin-skih živalih se ravna najvišja starost po dolgosti mladostne dobe. Ko postane žival spolno godna, je že dorasla. Poslej rase le še prav malo ali pa sploh nič. Ribe pa nasprotno rasejo, dokler živijo. Neka riba, ki je s petimi ali šestimi leti spolno godna, je s 25 leti dvakrat tako velika in petkrat težja kakor takrat. Sto let stare ribe, na primer krapi, ne kažejo nikakih starostnih znakov, kakršne poznamo pri drugih živalih. Morda ribe vobče ne umirajo naravne smrti zaradi starosti. Morda postanejo samo plen sovražnikov, ali pa jih trebijo bolezni in prirodne nezgode. Neumrljive tudi ribe niso, dvomljivo na je, če katera doseže naravne starostno mejo. X Milijonar umrl v bedi. V londonski bolnišnici, v oddleku za siromake, je umrl te dni zapuščen in pozabljen Horatio Bottomley, mož, ki bi bil lahko nekoč postal angleški ministrski predsednik in ki je imel milijone v angleških funtih. Še na smrtni postelji je 731etni starec upal, da bo ozdravel in da znova zavzame svoj prvotni položaj v angleški javnosti. Dvakrat v življenju se mu je posrečilo spraviti skupaj milijonsko premoženje. Bil je ve'ik bogatin, politični vodja, izdajatelj listov, gledališki podjetnik, lastnik dirkalnih konj in odličen pravnik, čeprav nikoli ni študiral prava. Če javnost še zdaj omenja njegovo ime, velja ta spomin v prvi vrsti zloglasnemu sleparju, ki je bil obsojen na sedem let hude ječe. Od leta 1890. do leta 1922. je ustanovil BottomIey nešteto podjetij, ki so pa vsa brez izjeme propadla in ljudje so izgubili v njih mnogo denarja. Sam za sebe je pa znal tako spretno ravnati, da je ostal vedno čist in da je kmalu spravil skupaj denar za novo podjetje. Leta 1922. je objavil po njegovi krivdi hudo oškodovani tiskarnar Bigland proti njemu sramotilen opis, ki ga je v njem dolžil sleparstva. Bottomlejr ga je tožil, toda obtoženec je bil oproščen. Bottomlejr je predlagal potem proti sebi preiskavo, kar je postalo zanj usodno. Preiskava je namreč pokazala, da je porabil Bottomley zase dober milijon iz denarja, ki ni bil njegov. Obsojen je bil na sedem let ječe, toda že leta 1927. je bil zaradi vzornega vedenja izpuščen. Najuspešnejše njegovo podjetje je bila ustanovitev tednika cjohn Bulb. Ustanovil je tudi glasilo denarnikov cFinancial Times*, ki izhaja še zdaj in je zelo razširjeno. Ko je prišel iz ječe, je ustanovil list