! PRIMORSKI DNEVNIK L ——-----------------GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje «^VL- Stev. 278 (1966) J°ŠEXŠŽZIr!Ž TRST, sobota 24. novembra 1951 Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 lir zanimiv Članek „timesa" o trstu —DEEECilT/l FLRJ PRED ZflČflSUIIM POLITIČHIM ODBOROM 0XMpjjyj|j ZAČETEK Sklenjena Ustanovitev podkomisije ATLANTSKE KONFERENCE «Popolo» se jezi na «Times » gg nadzorstvo miru na Balkanu ^poslanik Srdjan Priča je zahteval razveljavljenje smrtnih obsodb rodoljubov obsojenih d Zadniih nnlltinnih nimnooSl, wr U„l^ 51! .• P • v I . ........... I »ari ,y sl 9------------------------------ lUUUIjUUUl uuaujt«uiu *aflnjih političnih procesih v Bolgariji in Grčiji in vprašal, ham je izginil general «os in haj je z mnogimi preganjanimi bolgarskimi voditelji odporniškega gibanja 23- — V nadaljeva- o.* razrvraTm — t —____ Ni verjetno, da bi na tem zasedanju prišlo do dokončnih sklepov o katerem koli vprašanju - Dnevni red konterence ijjTazprave v posebnem polili . odboru_ o vprašanju ki Politične neodvisno-teritorialne neokrnjenosti Va !e govoril med drugimi ^legat. FLRJ in velepo- !e jT.v Parizu Srdjan Pr-ca. ki M^-j^azil v prid načrtu re-le, ‘ e-ki so jo predložile de- .■Wl]p T\/T L« • 1— n *: ;e vi,e-,Franciig. Mehike, Grči-?rir e Britanije in zn a Je pot ' fcSna B «a_rod ni mir in da bi po- folwJe Poudaril, iaS na Balkanu lahko ogro- in ZDA. da splošni bifi^gan OZN, kateremu bi rebno zaupati opazova- lk lem ° 2aia na .Balkanu in o slutil vSf^ti’ lahko koristno tosti °“ranitvi miru in var- »ostj, , Pri •atislSL dodal, da je bila na *Hp^_ V-_zasedanju glavne z veliko večino *W;itSPrejeta resolucija za u- C6y komisije opazoval- ial 2.lru- “Ta komisija — je de. toltioA ~~ ima ntl°gO- ki P°- E*°ložajla Ogovarja sedanjemu tno, na 'Balkanu. Mi meni- io'da* ,,e popolnoma upraviče-*®®Van-* potrebno nalogo nad-toioža.nia nuru jn poročanja o tiM.Ju’ W bi lahko ogrožal ""'■ajj m*r In varnost na °Hisiii1’ ,zauPati posebni podili^ ji komisije opazovalcev opazovalcem bi bilo obiskati katero koli •lih ortil napetosti v mednarod- ^ttvn j?0?**1 na Balkanu na za-Ratere koli zainteresirane ,«Vo (rja t°ča samo ozemlja tistih ‘ ' k* na to pristanejo in da A fu ali komisiii vŽM a„ Pa glavni skupščini opazovalcev tovoji^ebna poročila«. Ko ja Grfjii . 0 sodnih procesih v in Ti.i—j, velepo- poudaril ‘Clli ’ fcčJLfV, Sik Bolgariji, je “t je brdkn Priča p tj juftgn^lovanska delegacija Shjer, Ču- da "ie potrebno o-Jfeviti • smrtne obsodbe razve. (elt„a jh da bo jugoslovanska ksoinS5-' glasovala za načrt , • ki jo-je predložil U-v v kateri se Priporo-se zahtevalo od, ored-Wril.Slavne skupščine! naj t ka> pri srški vladi- da bi MišA ni. ki so jih izrekla grška c“. izpremenile, in da se ne izvršijo smrtne obsodbe so jih ta sodišča izrekla. «Toda — je poudaril Priča — želel bi poudariti, da mi ne bomo podpirali tistih, ki predlagajo svoje resolucije z namenom, da življenje in usodo ljudi izkoristijo za izvajanje lastnih hegemcoističnih načrtov, naperjenih proti neodvisnosti balkanskih narodov«, in je pokazal na načrt sovjetske resolucije, ki skriva za zahtevo po osvoboditvi grških obsojencev svoje demagoške cilje. Priča je - poudaril, da je ironično, da prav tisti, ki so počenjali vse kar so mogli, da bi grško demokratično gibanje izpremenili v orodje svoje politike zasuž-njevanja, sedaj predstavljajo kot zaščitniki demokratov in demokracije v Grčiji. Priča je postavil vprašanje: «Ako pristaši te resolucije, ki jo je predložila Sovjetska zvezsa, v resnici tukaj skrbijo za usodo 12 rodoljubov, ki jih je vojaško sodišče v Atenah obsodilo na smrt, kako je potemtakem mogoče, da se sploh ne brigajo za usodo voditelja in organizatorja partizanskega odpora proti fašističnemu in nacističnemu napadu v Grčiji, generala Markosa o katerem se sploh ni nič slišalo po porččilu, da je bil na Madžarskem«. Jugoslovanski delegat je nato govoril o negotovi usodi cele vrste oseb, med katerimi je omenil Petka Kunina. bivšega ministra v bolgarski vladi in njegovih tovarišev, katere so tajno sodili v aprilu in maju t. 1.; dalje Ivana Maslarova, člana CK KP Bolgarije in bivšega ministra Sakelarova in Te-merdžejeva, ki So jih sodili na drugem tajnem sojenju v maju t. 1., in če se sploh ve zakaj so jih sodili. Priča je prečital dve brzojavki, ki so ju poslali šefu jugoslovanske delegacije udeleženci osvobodilne vojne bolgarskega naroda in člani odreda, ki mu je zapovedoval gene. ral Slavko Trrski, znani heroj in voditelj bolgarskega odpora med vojnp general Krum Mi-lf.nov — «Porenicka» kakor tudi bolgarski izseljenci v Jugo- slaviji, udeleženci odporniškega gibanja med vojno. V teh brzojavkah naprošajo jugoslovanskega delegata, naj s tribune OZN zaprosj to organizacijo, da se zavzame in reši živ- ‘ ljenje bolgarskih antifašistič. nih borcev. Začasni politični cdibor je danes popoldne zaključil razpravljanje o poročilu posebne komi. sije za Balkan, z 52 glasovi proti 5 in enim vzdržanim je odbor sprejel grško resolucijo, ki zahteva razpustitev komisije za Balkan v 60 dneh. Sprejel je nato^s 50 glasovi proti 5 in 3 vzdržanimi načrt resolucije ki so jo predložile Franclja, ZDA, Velika Britanije, Grčija in Mehika in ki zahteva ustanovitev podkomisije opazovalcev miru na Balkanu. Ta novi organizem, bi s« sestal v New Yorku in njegova naloga bi bila: 1. poslati na zahtevo vseh prizadetih držav, toda šemo na ozemlju držav, ki na to pristanejo, potrebne opa. zov^ilce, na vsa področja Balka. na, če bi prišlo do napetosti; 2. odpotovati, če bi bilo potreb, no-, v državo, kjer bi izvedli zahtevana opazovanja y smislu prejšnjega paragrafa; 3. proučiti podatke, ki bi jih preskrbeli njeni člani ali opazovalci, in predložiti poročila, ki bi bila potrebna komisiji opazovalcev miru Združenih narodov ter glavnemu tajništvu, da obvesti države članice. To resolucijo so ostro kritizirali delegati Sovjetske zveze in njenih satelitov. Odibor je dalje zavrnil načrt, ki ga je predložila Sovjetska zveza in ki zahteva prenehanje ameriškega vmešavanja v grška vprašanja, splošno amnestijo v Grčiji, ukinitev koncentracijskih taborišč, razveljavijo nje vseh smrtnih obsodb, vzpostavitev^ diplomatskih odnosov med Grčijo, Albanijo in Bolga. rijo ter takojšnjo ukinitev posebne komisije za Balkan. Odbor je zavrnil tudi1 uru-gdajsfci predlog, naj bi predsednik glavne skupščine posredoval pri grški vladi, da bi spre. menila smrtne obsodbe, ki so jih izrekla grška sodišča. RIM, 23. — Jutri se bo v palači na Foro italico v Rimu, kjer ima običajno sedtež itali-■ jamski olimpijski odibor (CONI) začelo osmo zasedanje atlantskega sveta. Sodelovali bodo zunanji, obrambni in finančni ministri dvanajstih držav podpisnic pakta, ki jih spremljajo številni izvedenci. Grčijo in Turčijo bosta, zastopala njuna poslanika v Rimu kot opazovalca. Zasedanje bo ctvoril De Gasperi s kratkim nagovorom, nakar bodo govorili še predsednik atlantskega sveta L ester Pearson ter predstavniki Danske, Bslgije in Anglije. Ta seja bo imela povsem, formalen značaj in pravo delo zasedanja se bo začelo šele v ponedeljek. V ponedeljek bodo poročali Averell Harriman itn generala Eisenhcwer inhGruenther. Konferenca bo končana v sredo zve. čer ali najkasneje y četrtek. V krogih atlantskega pakta ne predvidevajo, t n-’ Razorožitev sama Jijj9 bodQ ,? n^ koristila in .'ai-.,ttlih''c*’'u^je imeli atom-S,‘- aU nabodu borili s pu- ^-aU ;mi ka- ii, - »u „.s pu*‘cami. „ .._ it Ifeba s Pestmi. Uslva-iit.lahlt- nzračje zaupanja in SS4S . ...u j = zaupanja in ivirrn doseže samo *" Prvl b° ko! Vi14 ftiM PriS1° dO ^ *Ul1š6 m so- glede razo- povzročiti omalovaževanje jasnih in konkretnih sovjetskih predlogov« in da je »namenoma potvoril dejstva« pri analiziranju sovjetske teze. Francoska delegacija je da nes zjutraj zapustila sejo skrb. stvenega odbora kot protest proti predlogu iraške delegacl. je, ki je zahtevala, naj se z glasovanjem sklene, ali je odibor zmožen razpravljati o političnih vprašanjih, ki se nanašajo na * neavtonomna ozemlja. Egiptovski delegat je namreč kritiziral francosko upravo v Maroku in tedaj je francosski delegat protestiral preti načinu razpravljanja ter dejal, da je treba najprej določiti, ali je skrbstveni odbor pooblaščen razpravljati o vprašanjih politične narave, in zato odložiti razpravo Tozadevna resolucija je bila zavrnjena in zato je francoski predstavnik zapustil dverano. Številni delegati Latinske A. merike in Srednjega vzhoda so poudarjali, da je treba o tem vprašanju sprejeti dokončni sklep. Angleški, ameriški in norveški delegat pa so zahtevali odložitev razpravljanja in seja je bila odložena na ponedeljek zjutraj. Egiptovska delegacija je danes ponovno odložila izročitev pisma- predsedniku glavne skup. ščine v zvez; z maroškim vprašanjem. Predstavnik egiptovske delegacije je izjavil, da bo to pismo izročeno jutrh Sovjetska delegacija je danes poslala pismo vsem delegacijam OZN, s katerim predlaga kandidaturo Bele Rusije v Varnostni svet. Predstavnik ameriške delega. cije je danes izjavil, da se bo njegova vlada držala dosedanje stalne prakse .in se ne bo uprla, da se vpiše na dnevni red sedanjega zasedanja sovjetski protest zaradi «ameriškega finansiranja in organiziranja oboreže. nih skupin v Sovjetski zvezi, v ljudskih republikah in v nekaterih drugih demokratičnih dr. žavah«. V spomenici, ki je dodana zahtevi za vpis na dnevni red, trdi sovjetska delegacija, da za-kon za vzajemno varnost, ki ga je 10, oktobra 1951 podpisal Truman, določa kredit 100 milijonov dolarjev, katerih nameravana uporaba pomeni napadalno dejanje do Sovjetske zveze in vmešavanje v notranje zadeve določenih držav. Odobritev tega zakona pomenj «grobo kr. šitev dogovora med Litvinovim in Rooseveltom iz leta 1933.» RIM, 23. — Jugoslovanski odpravnik poslpv v Rimu se je danes zglasil na zunanjem ministrstvu in je Tavianiju izrekel sočutstvovanje vlade FLRJ zaradi poplav, ki so prizadele Italijo. Pomoč za poplavi j ence še vedno prihaja iz vse Italije in iz številnih fvžav Francoska vlada je danes ponudila sodelovanje štirih čet pontonirjev, ki bodo pomagali, pri obnavljanju porušenih mostov. Reševanje' s poplavljenih predelov se vedno nadaljuje. Na področju Adrije pa gre z odseljevanjem precej počasi, ker se nekateri branijo zapustiti domove v upanju, da ne bo hujšega. D0 sedaj se je s poplavljenih predelov izselilo okoli 100.000 oseb. Začeli so odvažati tudi živino na posebnih splavih. Toda na tisoče glav je poginilo in odstranjevanje mrhovine že povzroča in bo še bolj povzročalo resne skrbi zlasti iz zdravstvenih ozirov. Na splošno je položaj na poplavljenih predelih nespremenjen in novi val, ki se je približal, je zaradi razsežnosti teh predelov povzročil le majhen dvig vode. Ce ne bo novega deževja ob gornjem teku Pada in njegovih pritokov, se lahko računa, da bo začela voda polagoma upadati. Tudi v Franciji kaže, da se položaj izboljšuje. Reki Rodan in Saona sta začeli upadati. Vendar pa so obsežni predeli pod vodo. Vsa nižina ob Ro-danu_ je spremenjena v veliko površino blatne' vode. ki je na nekaterih mestih široka 20 kilometrov. Kljub upadanju Rodana pa se ■ V”?*8™ OESTf HOKSEUCI *©ntrnavo o HlOfiGl © o fttla ftaonot e •N6UILAB* •fSCCVAiA o LltfUMAftfi J //'u Miesfr C« hrt .'MUSEUA • '1 ^f* 'sne olino ClTKpoit OSoniiUrt tfmtm tiru JDllt __________ riiiilSS Pont*4*M loar« FERRARA COTJ6CS0 P9fmqrvsrt8 Tržaški dopisnik De Gasperijevega rimskega glasila očita tržaškemu dopisniku ugled* nega londonskega časopisa, da so ga ..navdahnili indipendentisti in kominformisti" RIM, 23, — Predsedmk rimske viade ini njen zunanji minister Alcide De Gasperi je danes na Viminalu sprejel ameriškega zunanjega ministra Deanai Achesona in veleposlanika ZDA v Rimu Jamesa Dun-na. Razgovor je trajal točno eno uro Iz dobro obveščenih italijanskih virov se je izvedelo, da sta se pogovarjala 0 raznih vprašanjih, ki sq na dnevnem redu zasedanja Atlantskega sveta; proučila pa sta tudj neka posebna vprašanja, med katerimi tudi tržaško vprašrnje, nadalje vprašanje vključitve Italije v OZN in inozemskih nabav za italijansko industrijo. O tržaškem vprašanju je govoril danes pred «Consulto» bivši predsednik italijanske vlade FERRUCCIO PARRI v predavanju pod naslovom »ITALIJA IN JUGOSLAVIJA«. Kot poroča ANSA. je Parri poudaril. da je potrebno uresničiti sporazum z Jugoslavijo in urediti vprašanje, ki sedaj lahko Italiji samo škodi. Dejal je, da bo moral sporazum z Jugoslavijo sloneti na pravični rešitvi ozemeljskega vprašanja in na izmenjavi točnih jamstev za varstvo narodnostnih manjšin v obeh državah. Parri je omenil tudi važnost, kj bi jo sporazum imel na gospodarskem področju, kjer se Jugoslavija in Italija medsebojno izpopolnjujeta. Končno je izrazil, žel jo, da bi se sedanji pogoji, ki izhajajo predvsem iz obstoječega psihološkega stanja med obema državama, izpremenili. Medtem pa v rimskih politič. nih krogih vzbujajo precejšnjo Pozornost članici, ki jih objavljajo vidni ameriški in angleški časopisi o tržaškem vprašanju. Članek «KRIK IN VIK OKOLI TRSTA« (o tem članku poroča, mo na tretji strani našega dnevnika op. ur.), ki ga je 2. t. m. objavil ((CHICAGO DAILY NEWS» je sicer šel tukaj neopaženo mimo urednikov rimskega tiska, za katere se ne more reči, da ne opazijo prav vse. ga, kar se o Trstu piše. Članek predlaga, naj bi Tržaško ozemlje prišlo pod upravo OZN. Pač pa je vzbudil ne samo zanimanje, temveč pravo razdraženost zlasti v damokristjanskem tisku — članek, ki ga je ctbja- Tržaški dopisnik lista, ki je članek napisal, pravi da bi bil z rešitvijo odstranjen vzrok na-sprotstev z -Italijo in meni, da bi trajanje sedanjega stanja bila najslaoša rešitev. Clankar smatra, da Tržačani ne kažejo več tiste nezaupljivosti do rešitve tržaškega vprašanja, kajti danes ni več tiste nevarnosti, ki je obstajala, dokler je bila Jugoslavija še sovjetski satelit in bi bila danes neodvisnost Tržaškega ozemlja lahko zajam. čena. Clankar pravi tudi, da so takšnega mnenja tudi nekateri predstavniki tržaškega meščanstva. V nadaljevanju članka je re. čeno, da je nemogoče začrtati točno etnično črto in zagotoviti mestu možnost tistega dihanja, ki ga potrebuje. Tržaški dopisnik pravf tudi, da so zelo težko uresničljive druge rešitve- kot n. pr. ((status quo» ali pa razde, litgv ozemlja. Po drug; strani je gospodarski peložaj Trsta slab in pristanišče ne dela v takšni meri, ki ti jo lahko pri. menjal; n. pr. z aktivnostjo pristanišča v Genovi. Bivše zaled. jie Trsta pa usmerja svoj promet drug-m in celo Avstrija, ki zagotavlja 70 odst. prometa, bi se rajši posluževala nemških pristanišč. »Spričo teh gospodarskih težav — pišd «Times» — in spri. čo izkustva, ki ga imajo Tržačani z rimsko birokracijo, mnogi med njimi čutijo, dia sc prepuščen: s?»ni seb; in da bi, ko bi jih Italija prijateljsko podprla, lahko laže rešili svoja vprašanja.« Najbolj se je v Rimu razjezil na ta članek demekristianski «Fcpolo», ki piše, da je «Times» časopis, ki. je ((pripravljen preveč pogestoma podpirati stali-šča, ki so nasprotna italijanskim interesom.« De Gasparijevo glasilo obtožuje’ nato vplivni ln ugledni londonski list, da zastopa indiperdmtističnc tezo, ki jo podpira tudi sovjetska vlada, ki je nedavno v tem smislu izročila tudi posebno noto trem za. padnim silami. Končno obtožuje ((Ponolo« tržaškega dopisnika ((Timesa«, da so njegov članek navdihnil: keminformisti ali pa krinitokorounjsti. Članek v «Popolo» je napisal njegov tržaški dopisnik, ki pra- ški dopisnik še ((atlantske zaveznike«. izjave glede Trsta, ki so jih dale tri zahodne sile v Sant; Margheriti. v Londonu in Washingtonu, kjer so potrdile tristransko izjavo, in se sklicuje na znameniti Sforzov govor v Milanu, v katerem je dejal, da bi bila Italija pripravljena prepustiti Jugoslaviji neke koncesije. Kot ie znano, sestoji jo te koncesije v nekakšnih ((zvonikih« Ln ((dolinah«. Nekateri politični opazovalci so mnenja, da je pojava podobnih člankov v londonskem in ameriškem tisku morda v zvezi z dejstvom, da so nedavno prišli na oblast v Angliji konservativci na čelu s Churchillom in Edenom. A. P. Proces v Lucci Nič važnega 1 včera|šnj,h izjavah prič vil londonski ((TIMES«, glasilo,I™- da je «pravo mnenje Trža- i • . . onnAtr,. i -», 1 Z.___ — ki je znano kot poluradni glasnik mnenja angleškega zunanjega ministrstva in je morda prav v tem dejstvu vzrok ogorčene rimske jeze. V članku «Timesa» je najprej rečeno, da se danes zdi, da je pravična rešitev tržaškega vprašanja morda bliže, kot je bila kdaj koli v zadnjih šestih letih. čanov« izrazil tržaški župan Bartoli v svoji brzojavk; sovjetskemu pomočniku zunanjega ministra Jakobu Maliku, v‘katerem je .rečeno, da Tržačani ne poznajo drugega imena kot — Italija, in pravi, da Malik pač ni pričakoval, da bo našel svojega zaveznika v dopisniku «Timesa». Končno omenja trža- NEMŠKI SOCIALDEMOKRATI niso zafloioilHi z rezultati Adenauerja 11 Parizu je položaj v Sauveterre, 50 kilometrov od Nimesa, znatno poslabšal, ker je reka porušila neki jez in voda je poplavila na tisoče hektarov obdelane zemlje. Gasilci so prišli na pomoč ogroženemu prebivalstvu. Vreme se je danes obrnilo na bolje in vlilo obupanemu prebivalstvu nove tolažbe. Mosadekov povratek TEHERAN, 23. —- iranski ministrski predsednik Mosadiek je irogl danes po povratku v pre. stolnico šestumi razgovor s ša hom, kateremu je poročal o svoi jem potovanju v Ameriko Po odhodu iz cesarjeve palače'Mo-, sadek ni hotel dati nobene iz. jave. Podpredsednik vlade Husein Fatemi, ki se je danes skupno z Mosadekom vrni; ;z Kaira, pa izjavil, da bo vlada ostala na krmilu in organizirala' splošne volitve, k; se bode začele 18. decembra. Dodal je da bo Mo-sadek v nedeljo zahteval od parlamenta zaupnico, «če mu bo zdravje dovoljevalo«. Fatarn: je nato dejal, da bi bil petrolejski spor že rešen, če n« bi v Angliji prišel na vlado Churchill. Izrazil, je upanje, da to Perzija dobila od ZDA zaprošeno posojilo 120 milijonov dolarjev. Končno je Fatemi izjavil, da se Perzijci morajo zavedati, da ogromne petrolejske industrije ni mogoče spraviti v pogon v 6 mesecih i-n zaključil: ((Sčasoma si bomo preskrbeli odjemalce in petrolejske ladje, pri čemer bomo' premagali tudi morebitne gospodarske težave.« "Politika” o "zakonitem” razlaščanju sioienske zemljiško posesti na STO Govor Svetozara Vukmanoviča v Sremski Mitroviči • Italija vrnila FLRJ parnik «Vranic» - Posadka izgubljenega ameriškega letala je baje živa v Romuniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Nocojšnja «PoliUka» objavlja članek, v katerem obravnava odvzemanje zemljišč tržaškim Slovencem. V članku se poudarja, da predstavlja to samo eno od oblik poitalijančevanja- cone A, da bi na ta način podprli svoje geslo o (dtalijanstvu Trsta« in vsega STO ter temu geslu dali neko podlago. Poleg najrazličnejših načrtnih ukrepov tržaških italijanski oblasti, katerih cilj je potujčevanje slovenskega življa, se v zadnjem času dela na tem.'da slovenska zemljiška posest na tem področju, še prav posebej pa tisti del angloameriške cone. ki leži med samim mestom Trstom in italijansko mejo, preide v italijanske roke. Clankar našteva nato številne primere te raznarodovalne akcije in zaključuje: riško letalo, ki je — kakor smo že poročal; — izginilo pred nekaj dnevi, padlo na romunsko ozemlje in da so člani posadke ostali živi, To se sklepa na podlag; izjave nekega potnika, ki ((Dejstva govorijo dovolj prepričljivo o tem, kakšnim pritiskom in prikritim nasiljem so izpostavljeni tržaški Slovenci in kakšen je ta rafiniran način. s katerim b. hoteli spremeniti demografsko sliko Trsta m vse angloamenške cone STO na škodo slovenskega prebival, stva jn na škodo njegove zemljiške posesti«. Na podlagi najnovejših vesti, ki prihajajo z Dunaja in ki‘še I niso potrjene, se-zdi. da je ame- je prišel na Dunaj jz Romunije. Novinarska agencija «United Press« pa javlja, da je romunska vlada sporočila, da se na romunsko ozemlje ni spustilo nobeno letalo. V Beogradu pričakujejo jutri prihod skupine sedmih finančnih strokovnjakov, zastopnikov ameriške vlade in kongresa, med katerimi je tajnik Eksport-import banke. Sidney Sher-wood. ki bodo z-jugoslovanski mi finančnimi strokovnjaki razpravljali o kreditih, ki so bili dodeljeni Jugoslaviji v letih 1949-50 za nabavo opreme za rudnike in surdvin v Ameriki. Po dvodnevnem bivanju v Beogradu bodo strokovnjaki odpotovali v Benetke, kjer se bodo sestah z ostalimi člani skupine, ki so že obiskali Anglijo, Nemčijo in' Avstrijo. Ta skupina proučuje sedanje poslovanje kakor tudi bodočo vlogo Exporf import banke v zunanj,em gospodarstvu programa vlade ZDA. Skupna vsota kreditov te benke znaša 55 milijonov dolarjev. Clan CK KPJ Svetozar Vuk-msnovič — Tempo ie govoril danes na množičnem zborovanju v Kosovski Mitroviči ob priliki 10. obletnice osvoboditve. S. Vukmanovig je poudaril med drugim, da je narodnoosvobodilno gibanje v sosedni Albaniji dobilo svoj razmah med vojno šele po pomoči iz Jugoslavije, beda j pa borce osvobodilnega gibanja v Albaniji preganjajo, a albanski vo-ditelji vodijo hu-jt;vala, da je predstavljala iz-streljeng raketa dogovorjeno znamenje med ozopovci in ga-rifaaldiinci. Na čisto drugačen način pa je obrazložil izstrelitev rdeče rakete Angelo Martini, ki ga je javni tožilec na lastno pest po. vabil v pričanju. Martini je bil oaopovee in zatrjuje, da- je bilo to dogovorjeno znamenje z zavezniki, Na dlan 4. decembra bi namreč morah podpreti zavezniško aviacijo pri napadu na nekatgre važne objekte v Vidmu. Ozopovci so se na to pri. pravili, izstrelili domenjeno znamenje, vendar o zavezniških letalih ni bilo sledu. O nemškgm napadu pred1 ali po istrelitvi rakete priča ne ve ničesar določnega. Bivš; garibaldinski komisar Ardito Fomarini je priča] v korist obtožencu Ostiljiu Mode. rti ju, poudarjajoč, da se je Mo. desti trudil pritegnit; čim več ljudi v partizansko gibanje. Za. slišani so bil; nadalje Guerrino Franchii in Daniele Sgcl-oo, v obrambo obtoženega Longa ’pa Federico Maurich, ki je izjavil, da je februarja 1945 srečal Obtoženca v Brdih, kamor se je bil vrnil pred dobrim tednom 'iz Jugoslavije. Razprava sg bo nadaljevala v ponedeljek ob 9. dopoldne. Kratke vesti VVASHINGTON, 23. — Predsed. n.ik Truman je sklenil ukiniti vse gospodarske ugodnosti, ki so jih ZDA dodelile ZSSR in Poljski na podlagi gospodarskih pogodb. Ta sklep odpravlja vse gospodarske prednosti, kj sta jih te dve deželi uživali na podlagi določila o največji prednosti. PARIZ, 23, — Zunanji minister ZSSR Andrej Višinski je v prostorih sovjetskega veleposlaništva v Parizu priredil sprejem, ki so se ga udeležili številni delegati OZN, med njimi predsednik glavne skupščine Padiijla Nervo in in. dijski delegat Sir Benegal Rau. Navzoči sta bili tudi dve hčerki Trygve Liea. Med sprejemom je Višinski napil miru in borbi za mir. PARIZ, 23. — Pariški tisk že dalj Časa napoveduje podaljšanje roka vojaške službe ob 18 mesecev na 2 leti. PARIZ, 31. — Tristranska komisija za pomiritev v Palestini Je opustila poskuse reš.tv« arabako-izraelskega spora in bo v enem tednu predložila poročilo OZN. DUNAJ, 2;. — pp poročilu lista «Die Tat« so se na Madžarskem začela nova preseljevanja prebivalstva iz predelov zahodno od Donave. DUESSELDORF, 23. — Mednarodna porurska oblast je znižala izvozno kvoto premoga iz Zahodne Nemčije za zadnje tromesečje t. 1. od 6.200.000 ton na 6.000.000 ton, medtem ko bo kvota za prvo tromesečje 1952 5.900.000 ton. MILANO, 23. — Karabinerji so danes zvečer odkrili v tovarni lsotta Fraschini veliko skrivališče orožja In municije. Našli so 30 zabojev z 80 tisoč naboji raznega kalibra, protiletalsko strojnico s podstavkom, strojnico, 50 pušk, okoli 100 ročnih bomb itd. Tudi v Vedanu so odkrili precejšnje skrivališče municije in orožja. HONG KONO, 3i. — Dv* tisoč lesenih barak v nekem begunskem taborišču je zgorelo. Deset tisoč ljudi je brez strehe. VVASHINGTON, 21. — Pravijo, da je Truman odobril načrt glavnega stana, naj se suhozemska vojska ZDA v letu 1953-1954 poveča na 3.800.000 mož, letalske sile pa na 126 borbenih skupin. i PRIMORSKI DNEVNIH == 2 ■=» 24. novembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, sobota 24. novembra Janes od Kr. Jeca Sonce vzide ob 7.15, zatone ob 16.27. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 1.39, zatone ob 13.47. Jutri, nedelja 25. novembra Katarina, Kolomir DELOVANJE OF NA PODEŽEL1U ..DOPIS S KOLONROVCA Cini več hnllHrnlh, gospodarskih in zdravstvenih predavanj V četrtek sta bila dva sestanka Osvobodilna fronte, in sicer V Nabrežini ter Saležu. V Nabrežini je imel tov. dr. Jože Dekleva politično poročilo. v katerem je podal zunanjepolitični pregled s posebnim o-zirom na STO v zvezi z zadnjo sovjetsko noto. V svojem govoru je zavrnil klevete domačih kominformistov, češ da )s vodstvo -jugoslovanskih narodov pripravljeno izročiti Trst Italiji. Po referatu se je razvila diskusija o teh vprašanjih, nato NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo imela v PONEDELJEK 26. novembra cb 20.30 v Ul. Roma 15/11 SVOJE DRUGO PREDAVANJE IZ umetnoslno-zooiIovinskeDa cikla Predaval bo dr. Fran Šijanec Vabila se dobe v knjižnici, Ul. Geppa 9/IV. pa so prisotni poudarili, da mora postati nabrežinski kulturni dom «Igo Gruden« resnično središče Nabrežincev. V zimski sezoni fe treba dom temeljito izkoristiti in prirediti čim več predavanj o kulturi, gospodarstvu. zdravstvu . in o kmečkih vprašanjih. V Saležu so se zbrali člani O-svobodilne fronte, da pregledajo delovanje OF v svojem kraju, da si_ na podlagi lanskoletnih izkušenj postavijo pestrejši program dela. Da bo delovanje res uspešno, so si zbrani izbrali nov krajevni odbor. Na sestanku so 2e tudi izdelali nekak program za zimsko sezono. Do izraza je prišla potreba po čim širšem delovanju OF na gospodarskem, kulturno - prosvetnem področju, posebno pa še na tistih vprašanjih, kj so občinskega značaja. Da bo delo takoj in dobro steklo, so na sestanku sklenili, da bodo pripra. vili 14-dnevne sestanke s kulturnimi, gospodarskimi predavanji jn onimi iz kmetijskega področja, tovarišice pa so izrekle posebno željo za predavanja zdravstvenega značaja. Na sestanku je bil tudi izvoljen krajevni odbor za novoletno jelko. Sklenili so, da bodo takoj pričeli z delom, da bo praznik otrck tudi letos najbolje uspel. Starši otrok so tudi izrazili željo svojih najmlajših, da bi jih obiskal kaj kmalu tov. Maršič s svojim lutkovnim odrom. , Oba sestanka v Nabrežini in Saležu sta dobro uspela. Prepričani smo. da bodo zadane naloge tudi izpolnjevali, da bo letošnje leto plodno, kar bo v korist vsem Slovencem po naših vaseh. O tatinskih beguncih in podrtih hišah Na Kolcnkovcu, pri Sv. Mariji Magdaleni Spodhji, v Rov. tali in piri Kobcih smo večinoma mranderjerji, to je, pečamo se s pridelovanjem zelenjave. Ponekod pa gojimo tudi trto. Zato je naravno, u. Pi\ Kaeunu je na primer ena hiša podrta dfo tal, druge pa so mečno poškodovane. Lastnik podrte hiše je seveda ni mogel zaradi pomanjkanja sredstev ponovno sezidat; in si je napravil barako, kar pa je le zasilna rešitev. Drugi so svoje hiše nekako zakrpali, na Kclonikovcu je na primer ena hiša neuporabna za bivanje. Za tiste, ki imajo denar, ni tako težko. Če so popravili oziroma sezidali podrto hišo, so po končanih delih dobili povrnjenih vsaj 50 odstotkov stroškov. Pogoj pa je, dr, je treba hiše sezidati, nato šele dajo o. men j e rt denar. Cemu ne dajo ljudem, ki dlenarja nimajo, vsaj nekaj odškodnine, preden začnejo popravljat] poškodtovane ali podrte hiše? Mislimo, da bi na ta način izginile omenjene ruševine To krivično razlikovanje o-pažamo zlasti pri nas, saj gradijo okoli in okoli rjove h'iše za tujoe, ki so se pritepli od kdo ve kod. Mislimo, da ibii morali imeti prednost predvsem mi in da bi ne' smelo biti samo od naših žepov odvisno, ali bomo vsi podi dostojno streho ali ne. STRELSKE VAJE AMERIŠKIH CET V TRSTU Strelske vaje ameriških čet v T/stu bodo ob naslednjih dnevih, in urah ter na naslednjih streliščih: Na bazoviškem strelišču za puške: 24.. 25., 30. novembra in 1. ter 2, decembra 1951; od 7.00 do 18.00 ure. Na 1000 palčnem strelišču na Opčinah: od 26. novembra do 2. decembra 1951; od ^-OO do 18.00 ure. Na strelišču za pištole na Opčinah: od 24. do 27. novembra 1951; od 7.00 do 18.00 ure. Na možnarskem strelišču na Malem Repnu: od 26. do 29. novembra 1951: od 7.00 do 18.00 ure. Trs! bo imel novo občinsko menzo Ifif menzo zo diahelične bolnike Pred nekaj več kot tremi le- tične bolnike in vegetarijance, ti je bila ustanovljena na občinske stroške v Drevoredu XX. septembra občinska menza; ustanovljena je bila torej prav v času, ko se je gospodarski položaj na našem ozemlju znatno poslabšal in ko je postala razlika med plačama in življenjskimi stroški še bolj občutna in velika. Z ustanovitvijo omenjene menze je hotela občina nuditi srednjemu sloju tržaškega prebivalstva možnost, da za primerno ceno dobi, v kolikor mogoče udobnih prostorih, dobro kosilo in večerjo. Da je bila takšna menza v Trstu zelo potrebna, je bilo videti že iz dejstva, da je število njenih gostov nenavadno hitro narastlo. V zadnjem času je omenjena menza izdajala dnevno že okrog 1000 kosil io večerij in število bi se bilo še zvišalo, če bi ne bili prostori nekoliko tesni. V občinski menzi se navadno hranijo razni uradniki, delavci ter sploh ljudje srednjega sloja, pa tudi mnogi tujci so se radi v njej ustavili, saj niso za takšno ceno (kosilo 170 lir), mogli dobiti nikjer v Trstu tople hrane. Ze pred časom je bilo sklenjeno, da bodo menzo začasno zaprli ter da bodo izrabili to obdobje za vsa potrebna popravljalna dela v jedilnici kuhinji in drugih prostorih. Izvršitev tega načrta se je zavlekla' prav zaradi tega, ker je občina nameravala zgraditi prostore za novo občinsko menzo, ki bi odgovarjala današnjim potrebam tržaškega prebivalstva. Ta nova občinska menza bo na Trgu Liberta ter bo verjetno otvorjena že 15. decembra. Da bi pa Trst ne imel naenkrat kar dveh občinskih menz (kar bi po naše prav nič ne škodilo), je občina sklenila preseliti menzo iz drevoreda XX. sep. tembra v novo poslopje na Trgu Liberta, obenem pa ustanoviti v starih prostorih menzo za diabetične bolnike in vegetarijance. Prizadeto tržaško prebivalstvo je z zadovoljstvom sprejelo vest o preselitvi menze, saj bodo prostori v novem poslopju na Trgu Liberta mnogo bolj primerni, udobni in lepši. Prav tako je pa tudi zadovoljno, da bo naše mesto končno dobilo tudi primerno menzo za diabe- ki so jo slednji že zelo pogrešali. Nekaj nezadovoljstva je morda vzbudilo dejstvo, da je Trg Liberta precej oddaljen od centra; je pa vsekakor povezan 2-raznimi tramvajskimi linijami, kar boi stvar do neke mere rešilo. Sicer pa ne moremo trditi, da bi bil tudi kraj, kjer je doslej menza delovala, v centru mesta, zaradi tega mislimo, da bodo tudi poslednji pomisleki odpadli ter da bodo Tržačani radi obiskovali novo občinsko menzo. Trstzapoplavljence Rdeči križ je ustanovil na glavni postaji center za razmeščanje pcplavljencev Center je začel delovati takoj včeraj zjutraj ter je že poskrbel za razmestitev velikega števila beguncev iz poplavljenih krajev. Danes zjutraj bo odpotovala kolona z veliko količino svežega kruha, živil in drugih predmetov v Rovigo, Padovo, Pieve di Sacco in Castelmassa. V nedeljo zjutraj je šla na pomoč prebivalstvu skupina 17 padalcev, ki so jih dodelili gasilcem iz kraja Stanghella. Doslej so ti padalci v okolici Ca-varzere, Villa Dose in Barri-cette nudili pomoč okoli 900 ljudem. Ljudstvo je tudi teplo sprejelo člane upravne policije, ki so spremljali kolono vozil, katero je odbor za pomoj poplavi >en-cem poslal na pref-kturo v Ro-vigu. V skladiščih tržaškega velesejma pridno pospravljajo razni material, ki je bil nabran za poplavljence. Pripravili so ga nad 400 zabojev. Včeraj do 19. ure so nabrali naslednje vsote: blagajna odbora za poplavljence 17.385.647 lir. Zveza industrijcev, Trgovinska jn druge ustanove so izročile neposredno 6.474 000 lir, težaški radio Da 19.230.000 lir; skumo 43.089.647 lir. Begunci, ki imajo pravico do zdravljenja v bolniški blagajni, se lahko-obračajo za zdravljenje na to ustanovo \r Trstu. Upravni odbor Tržaške Posojilnice je sklenil, da bo dal 5 milijonov lir za poplavljence. SLOVENSKO NARODNO GlEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMlJE LETO 1951-52 SEZONA M [~KR ŠT N ^TTedItaVaJ PREMIERA DANES 24. NOVEMBRA 1951 OB 20. V AVDITORIJU V TRSTU DESETNICA ALENČICA Vesela mladinska igra v 4 dejanjih Spisala: Danilo Gorinšek in Franjo Roš Režiser: Jože Babič — Scenograf: Jože Cesar Mati - Lelja Reharjeva; Oče - Stane Raztresen; zla starka - Ema Starčeva; Zabko, njen vnuk - 1,0 5 -sir0 keš; Matjaž, njen hlapec . Julij Guštin; Medved -Košir; Zajec - Silvij Kobal; Breda, najstarejša hči_ * 6 Barbičeva; Alenčica, najmlajša hči . Tea Starčeva. Ostale hčerke: Mirjam Cesar, Nora Jankovič, linčič, Eda Klu-n, Anica Martelanc, Majda Novak, ku na Viler, Nadja Benčič. Inspicient: Franc Pertot — Sepetalka: Silva ^azt.rnraea va — Odrski njojster: Ferdo Kokošar — Lasuljarka: U Pahorjeva. Kostumi po osnutkih Marije Benedettijeve izdelani v ! dališki krojačnici pod vodstvom Nevenke Sancmove Marka Dovšaka. Jutri 25. nov. ob 10. uri predpoldne prva ponovite? j Vstopnice so na razpolago v Ul, sv. Frančiška 20 dnevno od 10. do 13. in od 16. dp 19. ure. — Tel. PREDSTAVA GOSPODA GLEMBAJhVl ki bi morala bitii v nedeljo popoldne, je zaradi ovir ODPOVEDANA. Kupljene vstopnice ve-jajo z® nejšo uprizoritev, ki bo pravočasno najavljena' RITMIČNA ŠOLA V ponedeljek 26. novembTa se prične vpisovanje za ritmično šolo na sedežu SHPZ Ul. Roma 15-11. vsak dan od 9. do 11. ure in od 17. do 18. ure. Solo bo vodila Olga Gorjupova. GORIŠKEGA Cedadski zavod in beneški otroci Veliko začudenje je v zadnjem času vzbudilo pri beneških Slovencih ravnanje šolskih in občinskih oblasti z revnimi otroki nadiških dolin. Pred časom so v Ruvaližu pri Čedadu odprli drugi zavod za vojne sirote. Prebivalci Nadi-ške doline so bili prepričani, da bodo v omenjeni zavod sprejeli vojne sirote, ki nimajo sredstev, da bi se šolali. V veliko presenečenje vseh Benečanov pa so v ta za voz sprejeli samo sinove edinčke iz premožnejših družin. Več prošnej za sprejem otrok družin, ki imajo tudi po deset otrok, je uprava zavoda zavrnila. Beneški Slovenci vsi obsojajo to krivico in pravijo, da so v Italiji revežu zaprta vsa vrata. Otroci številnih in revnih beneških družin, ki bi se v takem zavodu lahko izučili rokodelstvu in kot usposobljeni delavci prišli laže do kruha, bodo primorani, kot njihovi očetje, poiskati si v tujini najtežje, ga zaslužka. Uspeh predavanja na zeiczaiu nverco, m -c*- ■ w , . kriva ka/k meter in pol globoko JUZna I IIOlSKa in jamo in ker ta ni zdržala njene te.že, je nenadoma padla v glo. bino pri čemer se je ranila. Po neprevidnosti sostanovalke ranjena v roko Malo pred 9. uro zjuUaj se je oglasila v bolnišnici, kjer so ii obvezali dvojno rano na desni roki, 75-letna Susanna Coen, stanujoča v Drevoredu XX. sep. tembra 27. Zenica je izjavila, da se j« ranila s kosom stekla, katerega je; po nesreči razbila njena sostanovalka, 4B-letna Anna Tiranti. Preveč je dvignil Popoldne se je pojavil v bolnišnici 50-letni strojevodja En-zo Tarocchi iz Ul. Appiani in zdravniku izjavil, da si je med izkrcavanjem premoga za želez, niške pisarne na Trgu Vittorio Veneto zaradii teže bit mena pretegnil mišice. Moža so zdravniki siprejelj na opazovalnem oddelku ter bo ver jetrno okrevaj v 7 ali 10 dnelt. Predavanje pod naslovom »Južna Tirolska in ljudje«, ki ga je imel preteklo sredo novinar Ivo Marinčič, je v dvorano Ljudske čitalnice privabilo mnogo Goričanov. Predavatelj je z izbrano besedo opisal življenje v južnem Tirolu. Delo, šege in običaje ter naravne lepote Tirolske je. poslušalcem pojasneval s skiop-tičnimi slikami Zlasti zanimiv je bil drugi del predavanja o življenju ne-meške manjšine v bocenski pokrajini. S podobami iz vsakdanjega življenja Nemcev v tej pokrajini je jasno prikazal njihovo odločno borbo za izvajanje manjšinskih pravic, njihovo slogo in neomajno narodno zavest. V uvodu v drugi del predavanja je občinstvu izčrpno razložil politične vzroke, zaradi katerih je prišla nemška manjšina do avtonomije., Avstrija s« je leta 1946 odrekla zahtevi po upoštevanju etničnih meja, ki bi ločile bo-censko pokrajino od Italije zato, da se je lahko odrekla upoštevanja istih principov pri določanju jezikovnih meja z Jugoslavijo in si obdržala Sloven- sko Koroško. V izraz hvaležnosti, da se je Avstrija odrekla jezikovnim: mejam, je Italija s pogodbo 1948 podelila nemški manjšini samoupravo. Čeprav ni Italija pri sklepanju take pogodbe mislila najbolj resno, kot ni mislila resno ko je sprejela mirovno pogodbo, v kateri so zajamčene vse pravice slovenski manjšini, je nemška manjšina sama poskrbela za njeno dosledno izvajanje. Pot do izvajanja zakona o samoupravi ni bila lahka. Saj se nad Nemci, kot nad nami, še vedno znaša italijanski šovinizem. Kljub temu pa imajo Nemci 'voje šole, dvojezičnost tudi v državnih uradih, sorazmerno so udeleženi pri vseh javnih in državnih službah in •e nikomur nitj ne sanja, da bi na občini, sodišču in po dru-gih uradih spregovoril v italijanščini, čeprav jo vsi dobro obvladajo. Poslušalci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in njihovo navdušenje je najboljše priznanje predavatelju. Draginjska doklada nameščencem javnih obratov Po prizivu sindikalnih organizacij je bila odrejena draginjska doklada nameščencem javnih obratov (kavarn, re stavracij. pivarn, gostiln, slasči, čarn itd). Omenjeni nameščenci bodo na ta način dobili draginjsko doklado kot oni, ki spadajo v druge kategorije industrije in trgovine, brez vsakega znižanja, kot je bilo predvideno. SEJA občinskega upravnega odbora Na sve-ji seji v četrtek zvečer je občinski Odbor odobril vzpo. stavitev luči na vogal prehoda pri cerkvi sv. Srca, izdatek za nabavo zimskih oblek mestnim stražam ter načrt, po katerem bodo dokončno uredili kanalizacijo v UL Angliolina. Manzo-ni in Pitteri. Načrt kanalizacije nameravajo izvesti prihodnje leto in ga bodo predložili v proučitev občinskemu svetu. Po poročilu odbornika dr. Po. lesija, ki je odbor seznanil s potekom javnih del, so odborniki odredili pospešitev sledečih; ureditev pločnika, v Ul, Briga- ta Re, popravilo Ul. Ristori in Ul. sv. Mihaela do Standreža. V zvezi z omenjenim načrtom je odbor odredil, naj občina pripelje zaloge peska na omenjene in druge ceste. Pred zaključkom so še sklenili. da bodo sklicali drugo sejo jesenskega zasedanja občinskega sveta za prihodnji četrtek 29. t. m. Terjatve nasproti Nemčiji Finančno ministrstvo sporoča, da je treba prošnje za izterjatev kreditov, ki jih imajo posamezniki nasproti Nemčiji, nasloviti zakladnemu ravnateljstvu (Direzione generale del Tesoro). v njej je treba navesti vsa potrdila ter število nemških bankovcev že vloženih na banke ter datum, kdaj so postali krediti, v primeru vrednostnih papirjev pa datum njihove izdaje. Prošnje je čas vložiti do 30. novembra 1951. Izplačilo je predvideno samo za one kredite, ki so nastali pred 3. septembrom 1943. . Nesreča v Livarni Satog Rešilni avto Zelenega križa je moral včeraj popoldne v livarno Safog po 20-letnega Vec-chiato Alfreda iz Gorice, Ul. Colombo 32. ki se je ponesrečil na delu. Ko je prenašal debele droge, železa, mu je eden zdrsnil iz rok in padel na desno nogo. Ponerečencu so ostali prijatelji takoj pritekli na pomoč. V bolnišnici Brigata Pavia so zdravniki ugotovili, da si je Vecchia-to zlomil palec na desni nogi. OJh IZLET II. OKRAJA Okrajni odbor OF za II. 0-kraj pripravlja izlet članov in prijateljev v Skocijansko jamo za nedeljo 2. decembra 1951. Izlet bo z vlakom do Divače in nazaj. Cena za člane 700 lir, za nečlane 800 lir. V ceni so vsi stroški razen hrane. Vpisovanja se sprejemajo na okrajnem sedežu Korzo Garibaldi 4, III. desno, vsak dan od 16. do 18. ure ter v gostilni «Trat-toria alla Nuova Trieste« pri Maksu v Ulici Crispi 33, vsak dan od 20. do 22. ure. Vpisovanja se zaključijo danes 24. t. m. Otroci do 14. leta plačajo polovično ceno. Priporočamo našim članom ta izlet, ker je jama prav sedaj zelo zanimiva zaradi, velikega dotoka vode. IZLET IV. OKRAJA IV. okraj OF Skedenj priredi dvodnevni izlet v Kanal, Sv. Lucijo in Tolmin 8. in 9. decembra. Vpisovanje na sedežu v Skednju in pri tov. Pregarcu na Kolonkovcu vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra. SEJA OKRAJNEGA ODBORA OF ZA NABREŽINO Danes dne 24. t. m. ob 19. uri bo na sedežu OF v Nabrežini seja novoizvoljenega odbora OF za nabrežinski okraj. PARTIZANSKA ZVEZA IV. okraj, sekcija partizanov STO Skedenj organizira za 9. decembra izlet za člane in sim. patizerje v Gabrovico pri Črnem kalu v Istri. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra. Slovensko narodno gled^5^ Uprava Slovenskega n^r°roča, ga gledališča v Trstu s? ,\t. da bo Slovensko narodn dališče dovoljevalo sre.?nf) ce- cem vstoonice za polovi^110 ireditva«; Dijaki se no pri svojih prireditva ’ jz. vzemši premiere. DijaKii z kažejo pri nakupu vstop ^ dijaško knjižico. P°PU aaleri-v Avditoriju v Trstu ^ ni jo, drugod za stojišče a1’’ stojišča, za drugi prost«- Gledališče DRUGA PREDSTAVA «turandoT» Jutri popoldne bodrug^ju-stava Puccinijeve oper randot« za abonma “Upr0dai8 stava se prične ob l6- . jjljt' vstopnic od danes zjutr J KONCERT f ZA POPLAVLJEN011 »»• Pri gledališki, blagajn £ H Skofi& daljuje prodaja vS| današnji koncert v vs> plavljencev, ki bo ob piavijencev, ki bo ,:t(,iji K, Solisti, ki so jih prir.e c0 r*“l NOVE ZNAMKE V prihodnjih dneh bod6 dali v prodajo tri nove spominske znamke Verdija, in sicer po 10. 25 in 60 lir, ter znamke po 10 in 25 'ir za proslavo praznika drevja. . Te znamke bodo veljale v poštnem prometu do 30. junija 1952, zamenjavali pa jih bodo do 31. decembra 1951. IZLETI PDT PDT priredi dvodnevni izlet v Kamniško Bistrico 8. in 9.*de. cembra. Izlet je samo za člane. 8. in 9. decembra bo tudi enoinpoldnevni izlet na Nanos. Prenočevanje v Vojkovi koči. Vpisovanje do vključno 28. novembra v Ul. Machiavelli 13. prosili za sodelovanje ueodili. Program je n ‘ Beethoven: «Leonora»’ ^o-tura; Grieg: ((Koncert s0|iSJ lu», za klavir in orkes • jj* i Antonin Votta; Verd;- basis opere «Ernani», P?r ' Stefanoni in zbor; arU» gutte’' cinijeve opere «Madarn ,^0-fly», sopran Rosetta ^ arjjo ' rist Ken Neate zapole soPr; opere ' Dne 23. novembra . unir« se v Trstu rodili ^ 0 pa je 9 oseb. . $a£ Umrli so: p9‘!?!L 8l-te^ Gratton por. Martm'’r|ja -ja Caterina Angela B f F* j Battistutta, 1 leio'„ ki obravnavajo tržaško VafcSa^?i brez dvoma naj-^anek, ki ga je obja-vOnevnik «Chicago Daily od 2. novembra t- 1. pod «Krik in vik okoli a članek je napisal ured-jj j^anje politične redakci- Shn: s * , MViiuitaic icuaivv-i- Bart, ki pravi med Ulivanje krvi ln° obračun. in tnedse-a vanj e bi bil odgovor na razdelitev bi Se to zgodilo na [t; Angleški % »m'ed dalijo in Juigosla- fu^V. -^gieski in ameriški 'oči Cl0Ilarjf> ki upravljajo pod' jrJe Pravijo, da so nesmiselni !|«ii? Čni izbruhi, ki so po-Ca diskriminacijske politi-6 Py°ti Slovencem, privedli ssAa’-*" - ~ •°vni takrat‘ ko P° Pr%,i -sve-Tlst Italija prevzela v jj.’ je bil pod Avstrijo, so razvili močno protiav-■'ko rf° in kasneje protisloven-,£ propagando. V dvajsetih le. j« št ■ utso^ni premestil več-slt0 ®Vll° Siciljanov na slovenil 2Zern^e *n na ta način vo-litjj.. anCf diskriminacijsko po-iljlj. geslom «Italija za !!iUBiane>>- Obe narodnostni telo*,.1 Tržačanov sta sedaj š!(, f °. Pomešani. Zavezni-Jo, d,Unkci°narji v Trstu meni-Do „5 v primeru razdelitve lig; rtx^iiosti — vedno na pod- stJr sD°razuma — izbruhnila fi, & ^vraštva v še večji me-® ^i 10.000 zavezniških vo- ^ ■ zapustilo področje. ®° tržašk‘ega vprašanja V kočljivem položaju, ^ .tanaj pred tremi leti, ko polo* še neprijateljstvo raz-fi5la2eni Proti Titu, je vlada iz-oo 2nZ,lan° tristransko izjavo Vjg^ • marca, v kateri se za-za vrnitev vsega pod-fejjj “aliji. Vsi,-tudi Jugoslo-Voijj’-fi0 tej potezi pripisovali k( n ! oianever zapadnih sil, Clfjs ^i De Gasperiju dale j5an adut za volilno borbo, tuj,er je Jugoslavija postala hjj^n, nasprotnik Moskve, bi v2el 1 veseI’ Titu od- L 1 Področje (ki ga je dobil ^ ^veznik) in ga dali Italiji, ttim nevtralnim položajen*. To - pravi «Chicago Daily News» — pomeni priznanje tržaškega državljanstva, prenos nekaterih vodilnih pisarn OZN v Trst, dati pobudo za investicije tujega kapitala in vključitev tiso-čev beguncev, k; živijo v Trstu, v tržaško življenje. Italijanski kakor tudi slovenski politični voditelji v Trstu skušajo na poseben način omiliti napetost, ki vlada med obema državama, ter dokazujejo, da je Švici uspelo združiti tri različne narode v eni državi in bi se zaradi tega moralo dovoliti, da bi Tržačani vsaj poskusili napraviti isto stvar«. List zaključuje svoj članek z ugotovitvijo: «Tržaški politični krogi nimajo to samo za reši tev vprašanja, temveč tudi za edino možnost za OZN, da v praksi izvede eno izmed svojih teorij«. Motiv s poti, ki vodi iz Ricmanj v Boršt IZ gfAJJfOVEJŠE KNJIGE „TBST-PBOBLEl DJHEVA“ Vloga vatikanskega lainika Montinija in kardinala Snellmana Nekako teden, dni pred odhodom De Gaisperija septembra 1951 y ZDA, jfej tja odpotoval monsignor Montin'-, prvi vatikanski tajnik, to je prvi človek: ža pspežen, človek; -ki se ukvarja s tako imenovanimi »zunanjimi vprašanji« Vatikana, to se prav-'1, z zunanjo pot litiko in diplomacijo. Ni bilo javno objavljeno, zakaj j!e šel Monttoi v Ameriko, potovanje so prikazali za «priva.tno». Tov da v.Italaiji j)e krožilo mnenje; ki je prišlo iz dobro obveščenih krogov, da je njegova misija v najožji zvezi z vprašanji, ki naj bi jih De Gasperi tam rc;&&. Ta so poleg vrste gospodarskih in finančnih vprašanj, tudi tista okrog revizije mirovne pogodbe in Trsta. Montini je bil gost kardinala Spellma. na in z njim pripravljal akcijo za cilje, ki so iizven verske in cerkvene’ oblasti. Ko' je pozneje De Gasperi priišel v ZDA, mu je Mia ena izmed prvih skrbi, da sie sesta- ( POKRAJINA, KJER POZNAJO ZAKAJ SLOVI RAMEN ROT Rfl POZNAMO PRI MAS NA KRASU ) BELA ItllA.IIVA »ka nekdanjemu sovražniku. sluj ’ res zelo čudna akcija ie 1 samo temu, da bi ustvarili MetVe^° zmedo v že tako za-svetovni diplomaciji. i^-^i funkcionar mi je dejal: zunanje ministrstvo se ii^J želi znebiti izjave od 20 ne da pri ^em oča prestiža med Italijani, 'iin 5,10 želi podpreti Jugosla- v*io N, podpreti Jugosla-njeni borbi za obstoj agresivni politiki in go-blokadi Sovjetske le 'Jev tržaškega vprašanja Vkr° Mišljenju omenjenih !°narjev y tem, da bi % ^1°s*a^0 ozemlje Organiza-,ruženih narodov s sial- Bela krajina ni premožna dežela, kamen, kot je pri nas doma na Krasu, je tudi v Beli krajini- Zato jo tudi uvrščajo med gospodarsko šibke slovenske pokrajine. Toda Bela krajina je prepolna dragocenih zakladov in njeno ljudstvo je go-stoljubno* kleno in junaško. Bo-lokraj inska mati je dala že nešteto znamenitih sinov, da omenimo samo velikega pesnika Otona Zupančiča. Belokrajinskj fantje, možje in dekleta so bili junaški borci med narodnoosvobodilno "borbo. Komaj je .okupator stegnil svojo nenasit-nn krvavo šapo po teh krajih, se mu je ljudstvo uprlo. Ze v prvih dneh okupacije se je tod razplamtela cgorčena borba za svobodo. Mnogo borcev Bele krajine je že ieta 1941 dalo svoja življenja in s svojo smrtjo razplamtelo ogenj osvobodilne borbe, ki je prinesel zmago In svobodo ter Belo krajino ovenčal slavo. Zp v iuliju 1941 leta je bila ustanovljena prva partizanska četa v Miklarjih. Stela je dvanajst partizanov in postala Skozi deželo, kjer so ljudje najprej osvobodili svojo zemljo * Belokrajinske narodne noše - Domače pletenine in vezenine uživajo poseben sloves strah in- trepet okupatorjev. Ta mala skupina borcev je dvignila borbeni duh Bele krajine in čedalje več Belokrajinčev se je pridruževalo partizanom. V oktobru 1941 je bila na Smuki pri Semiču ustanovljena večja partizanska četa, ki je močno razgibala oboroženi' upor v Beli krajini. Okupator je podivjal. Moril in pobijal ter zapiral je najboljše sinove, toda ljudstvo Bele krajine je 'prvo v Sloveniji pregnalo okupatorje s svoje zemlje. Sledovi okupatorjevega divjanja so ostali, Samo v okolici Adlešičev je biJo med vojno do tal porušenih več vasi. "Toda ljudstvo se je takoj po svobodi združilo v. obnovitvene zadruge ter Si s pomočjo oblasti in s svojimi lastnimi rokami samo Belokrajinski fantje in dekleta v svojih značilnih nošah pri plesu obnovilo svoje domove, ter začelo novo življenje. Na prelomu, kjer prehaja čez gorske stopnice gozdnatih predgorij in nižjih hribov alpski svet v kraškega, se razprostira Dolenjska z Belo krajino. Kot smo že v začetku povedali, je tudi tu doma kamen in še več drugih znanilcev krasa; številne podzemeljske jame, male okrogle vrtače in drage, poni-kajoče vode, v ostalem Pa p-re-prezajo Belo krajino zeleni travniki in prostrani gozdovi. Tod ni strmih gora, toda kljub temu se tiudi tu lahko povzpneš čez tisoč metrov nad morjem. Vzemimo pot pod noge v to pisano pokrajino. Do Novega mesta nas popelje vlak. od tu pa se napotimo naprej ob vijugasti zelenkasti Krki. Bela cesta se vzpenja vedno više v zelene, z gozdom porasle Gorjance. Ko prideš na vrh do prelaza na Vahti, se ti odpre krasen pogled čez čudovito dolino, vse tja do Kamniških planm Se kratek skok skozi mali zeleni gozdič in pred tabo je vsa Bela krajina v vsej svoji pestrosti in slikovitosti. Tu na severovzhodni strani io zastirajo gozdnati Gorjanci s 1.181 metrov visokim Trdinovim vrhom, proti zapadni strani se le. no vlečejo dolgi grebeni Metli-ško-Crnomeljskega gričevja vse tja do Zupančičeve Vinice nad sinjo Kolpo. Na južni strani pokrajine pa je čudovit pogled na hrvaške in dalmatinske vrhove ter znameniti Klek, kjer so nekdaj imela zborovanja čarov- eveta in deseta številka „Razgledov“ p ®«t| ef*Je bil tu natisnjen pre-H .Atijih Razgledov, ob steviikah "Si bilkah mu v sploš-mogoče doda- Matej Bor spada po rodu med Primorce, zraven tega j? danes ena izmed najbolj živih slovenskih pesniških osebnosti Zato je bilo prav, da je Miro Ravbar obdelal njegovo pesni-iko delo. Marsikatere označbe ne samo tržaška, ne sa-1 30 dobro zadete in vredne po-^hxi^l0rs^a’ ampak tudi I zornosti; tako o besedišču Bo- 1 rove zgodnje partizanske pre- rno'- ^a se k° morala še Za^me čim širše h,J P0sebnega. Revija se trti- J" -i v* vl>e>^0Vens,<:a vprašanja. Vse hm CC mora opozarjati na ta Si ZaPieteni narodnostno N; sin P°*ebe ogroženi pri- j . d°mačine pa se-® slovensko celoto, s i *Upie Trst krvno-in duhov-an- s Splošna slovenska v a Problematika mora bi- »lj iv tako znana kot kjer !S) ja Slovenskem. Pravza-li? tu ^čdsih še več- .Nnoi0ril' ker ie tuia oblast i *i na~ Pretrgala uspevajočo V 'n n6 kulture na tem ozem-'e ,,ler>e najtesnejše in pri- ^ e5* 2 našim zaledjem.. I *eviia še enkrat na- a ^tristoletno izročilo iige. To pot s Tru-> • tgi.1 ^overiskimi pričeva-l'°®čenoa vez bi tudi bilo u P°r°čilo o ljubljanski 5,' ki _ anskeTn delovnem ča-h^ki i napisa! priznani *ritik Vladimir Kralj. HM°*OrnoC,!ne so vselei zbuja' V ^ilcer zaradi poznamnja V rPllh °?vetljav. Zato je *Qnirnlv^sveta’ zadetih sodb ti J1'1!! !^}' . da je ta pregled 'u * ilovek- Poročilo 1 »a to ker mora v politični borbj pristati na razne kompromise, katere mora papež iz oportunističnih razlogov toleri., raiti, ne more jih pa vedno prikriti s svojo avtoriteto. Stranka si mora prizadevati, dia pridne z raznimi sredstvi do c-lja (ki je vendlarle tudi cilj Vatikana)), težiti mora, da zbira pristaše ne glede na verske odnose itd. Katoliška akcija pa je izrazito verska organizacija, ki vključuje izključno le do. sledne vernike. Članstvo v Katoliški a/fcciš je v znamenju ta. 'ko imenovanega »laičnega apo. stolata». V njenem programu je — po papeževih formulacijah — da brani interese cerkve in vere. Pij XI. je 1934 dejal, dim ima Katcliiško akcijb za «zenuco svojega očesa«. Pra. vi, da mora Katoliška akcija ((rekrutirati pomočnike cerkve-)). Katoliška akcija nima1 direktne polctilčnej funkcije, temveč mora svoje pristaše samo navajati, da se v politiki ((pravilno« orientirajo. Na ta način vendarle Katoliška akcija močno podpira demokrščansko stranko. Mnogi voditelji te stranke1 so pomembni člani Ka. toliške akcije. V času volitev dieluje Katoliška akcija za stran ko s svojo organizacijo in cerkvijo. Ob poslednjih volitvah v Italiji je Katoliška akcija organizirala nekakšne «mestne od.-bore» (Comiitati civici),- k?- so pomagali demokrščanski stran., ki pri agitacij.^ med verniki. Javno pa Katoliška akcija po svojih pravih, ne sme politično nastopati. «Osservatore Romano)) je 6. junija objavil govor papeža Pija XII, v katerem je bilo posebno poudarjeno, da Katoliška _ akcija «ni piciklica. nas, da bi predstavljala silo na podiročju bombe političnih strank. Papež je ob tej priliki dejal, da je želeti, da bi člani Katoliške akcije sodelovali v političnih organizacijah, ki so najbližje katoliškim načelom, tod'a «ne sme se dovoliti, da postane Katoliška akcija organizacija s političnim značajem ali stranka». Papež je omenil, da bi to bilo v nasprot. . , , —’. ju tudi s členom 43 konkorda- ‘trvmil ^Lp, 1 n ? tem aktoir-: ta med Vatikanom in italijan-Inoma iz ozadja,, in sko državo. Kpnkordiat je nam. v prvi vršiti -podložena samemu jo, kolikor vdnejiše so težave opustil vse obzire. Vatikan razpolaga, v Italiji z dvema silama; Demokrščansko stranko m Katoliško akcijo. Na videz je prva neodvisna, druga pa tesno povezana; s cerkveno hierarhijo, to se pravi; rsč - .potrdlil; da je Katoliška akcija organizacija pod' direktno upravo Vatikana in škofov, to bj zato njeno vključevanje v politično življenje Italije bilo v nasprotju z nevtralnostjo Vatikana. Nota Katoliške akcije v Trstu — branijo upravičene težnje in, vse italijanske potrejbe, o katerih ni treba niti razpravljati to ki se ne moroio nJti zmanjšati.* Milanski list, ki je sprejel to s simpatijo, dodaja precej značilno ;n va sto za oceno tega diejanjia Katoliške akcije, to se pravij papeža: ((Videti je, da uporabiia Kate liska akcija pai tem enak odL kriti in odlični način izražanja, katerega se poslužuje neki nacionaln; tisk, ki je prav zato, ker lahko govori odkrito, označen za nacionalističnega, včasih celo tudi E o predstavni ^uh derraokrščanske stranke.)) V komentarju poudarjajo na. dalie «višji», «rta Boscolo bo igral v moštvu „B" Tajfun na Filipinih MANILA, 23. — Strahovit tajfun je divjal na otoku Višaja v osrednjem delu Filipinskega otočja. Veter je povzročil ves kot 20 smrtnih žrtev in za 400 tisoč dolarjev škode. , i___ Morilec po načrtu SALZBURG* 23. — Avstrijska policija je aretirala 19-let-nega Jožefa Srebreja, ki je 14. novembra po lastnem priznanju umoril 44-letno Mario Peter. prodajalko časopisov in kriminalnih romanov. Srebre je izjavil, da je hotel postati »demon iz Zella«, svoje rojstne vasi, in da je hotel izvrševati «popolne zločine«. Ob aretaciji so našli pri njem seznam z imenom štirih žensk in nekaterih agentov domače policije. Prva je bila na seznamu napisana Marija Peter; njeno ime je bilo že prečrtano. Srebre je priznal, da je nameraval ubiti vse ženske, s katerimi je imel razmerje. Policija je ugotovila, da je mladi morilec noč pred zločinom prebil s svojo žrtvijo. Trčenje v'akov v New Yorkir NEW YORK, 23. — Dva vlaka. na katerih je bilo pribl žno 1100 potnikov-sta trčila v predoru pod Parit Avenue, Sedemindvajset oseb je bilo ranjenih. Smrtnih žrtev ni bilo, vendar so trije ranjenci v nevarnosti. Promet je bil prekinjen za tri ure. MARSEJ, 23. — Ze 23 dni v Marseju ne izhajajo časopisi, ker stavkajo tiskarski (Jelavci. Stavci zahtevajo povišek plače 10 odst., medtem kp ponujajo delodajalci 7 odst. Pogajanja so na mrtvi točki. MILAN. 23. — Tehnična komisija je končno določila sestavo italijanske reprezentance, ki se bo v nedeljo v Luganu srečala s švicarsko. Tehnična komisija bo izstavila na igrišče popolno ožjo obrambo (razen vratarja) in krilsko vrsto «Milana». medtem ko‘ je napad precej heterogen. Splošno mnenje je, da je napad nekoliko bolje sestavljen kot za tekmo proti Švedski, ker bodo vsaj razen Lorenzija vsi igralci igrali na svojem običajnem mestu. Bojijo se pa. da tudi ta napad solidni švicarski obrambi ne utegne biti kos. Sicer pa je ob poplavi tujih napadalcev v najboljših italijanskih moštvih naloga sestavljalcev reprezentance nikakor ni lahka. Italijansko prvo moštvo bo nastopilo v naslednji postavit Moro - Silvestri, Bonom i -Anncvazzi, Togrnon, Grasso -Lucenlini, Lorenzi, Boniperti, Gel, Burimii. Rezerve: Buffon, Cervato. Ca. stelli. Boscolo je bil nujno poklican v Rim. od koder bo jutri z letalom odpotoval v Cagliari in se •pridružil igralcem B reprezentance. ki bo v sardinskem mestu igrala s švicarskim drugim moštvom. Fontanes. je namreč zbolel in ga bo na levem krilu nadomestil Boscolo. v kolikor se v zadnjem trenutku ne bo Combi premislil, saj B reprezentanca še ni dokončno sestavljena. Combi bo izbiral med sledečimi igralci: Viola. Bugat-ti, Bertucelli, Manente, Giaco-mazzi, Mari. Parola. Piccinini, Armano. Broccini, La Rosa. Gi-mona, Galli in Boscolo. Popoldne so se izbranci za A reprezentanco skupno z rezervami z avtobusom odpeljali preko meje v Lugano, kjer jih čaka v nedeljo težka tekma s požrtvovalnim švicarskim moštvom. Se bo Italijanom v Luganu posrečilo popraviti prestiž. ki je z zadnjimi neuspehi mnogo utrpel? Tudi Švicarji so že sestavili svoji moštvi. Prvo moštvo bo igralo v sledeči sestavi: Corrodi - Neury, Bocquet -Kernen, Eggimann, Neukom -Ballatnan, Antcncn, Huegi II, Riva IV, Fatton. Moštvo B pa bo v Cagliariju nastopilo v sledeči sestavi: Preiss; Maillard I. Fluehmann. Schmiedhuber. Lusenti, Thom-men; Morand Meier, Hagen II.. Bader, Thalmann. Rezerve so: Parlier, Sutter in Huegi I. Krilec Stoli, ki je bil določen v reprezentanco B. je bil poškodovan in je moral ostati doma. Motociklistična hitrostna dirka na Trajanovem nabrežju V nedeljo popoldne točno ob 14. bo na Trajanovem nabrežju (pri kopališču Ausonia) hitrostno motociklstična dirka za vse kategorije motorjev. Tekmo organizira »Gruppo Cemtauri Trieitmi«, ki si je zagotovil sodelovanje najboljših tržaških dirkačev. Pričakovati Je torej zelo napetih in razburljivih dirk. Med prijavljenci so Piero goslaviji. Opazilo se je, da je zanimanje doseglo višek med najhujšimi prvenstvenimi borbami nogometnih klubov, in da le-to upade takrat, ko so na stavnem listku tekme inozemskih klubov. V enem letu je znašal promet okoli četrt milijarde dinarjev. Od te vsote so debili tisti, ki so zadeli ~ 5Q odst., kar pomeni nekaj nad 100 milijonov dinarjev, medtem ko so ostanek razdelili med fizkultume organizacije, in sicer takole: 10 odst. Fizkultumi zvezi Jugoslavije. 10 odst. Nogometni zvezi Jugoslavije, 20 odst. republiškim zvezam, 10 odst. pa je porabio vodstvo športne stave za organizacijo dela. Najbolj je športna stava napredovala v Beogradu, pa tudi na Hrvatskem. Počasnejši kot drugod je njen razvoj v Sloveniji. Po višini prometa bi podružnice razvrstili^ takole: Beograd, Zagreb, Ost umi, ki je v zadnjem času i Hrvatska, Vojvodina, BiH, dosegel vrsto zmag po vsej Jugoslaviji, Zadnik, De Marchi, Zoll, Slavec, Tamburini in mnogi drugi. Eno leto športne stave v Jugoslaviji BEOGRAD. 23. — V ponedeljek, 26. novembra, bo poteklo Srbija. Makedonija, Slovenija. Cma gora. Za Beogradom in Zagrebom so imela največji promet naslednja mesta: Novi Sad, Sarajevo, Skonlje. Reka, Ljubljana. Split, Osijek, Subotica itd. V Ljubljani je torej zanimanje za športno stavo precejšnje. BEOGRAD, 23. — Bivši član nogometnega kluba Borac iz eno leto. odkar se je začelo I ZagTeba Zebec jg postal član prvp kolo športne stave v Ju-' beograjskega Partizana. CRVENA ZVEZDA gre- v Zahodno Nemčijo Jugoslovanski nogometni prvak se pogaja i več inozemskimi k ubi za gostovanje v Beogradu,med njimi tudi i italijanskim moštvom Juventus BEOGRAD, 23. — Nogometni državni prvak Crvena zvezda bo prihodnji mesec gostovala v Belgiji in Zahodni Nemčiji. V Bruslju bo 25. decembra nastopila proti Anderlechtu. 26. decembra v Hamburgu proti domači ekipi, 30. decembra v Saarbruecknu ali Koelnu. 1. januarja pa proti enajsterici Muenchen 1860 v Muenchnu. Crvena zvezda se tudi pogaja z nemškim nogometnim prva- kom, francosko ekipo Olimpi-que in italijanskim moštvom Juventus, za gostovanje v Beogradu, ŠAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Vodilni skupini se je pridružil Rabar SARAJEVO, 23. — Današnje peto, kolo šahovskega prvenstva Jugoslavije ni prineslo večjih presenečenj, razen poraza svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je premagal Ka-rakljajiž. ki se na sedanjem prvenstvu kar dobro uveljavlja. Vodilni četvorici se je pridružil še peti - hrvatski prvak Braslav Rabar. Longar in Kin-dij sta še vedno brez točke. REZULTATI PETEGA KOLA: Fuderer - Matanovič remi, Tot - Nikolac 0:1, Bajec - Nedeljkovič remi, Trifunovič -Gligorič remi, Kindii - Longer prek. Udovčič - Puc remi, Bertok Milič remi, Ivkov - Ka-rakljajič 0:1, Janoševič - Andric 1:0, Germek . Rabar 0:1. Prekinjene partije, iz prejšnjih kol so se končale takrie: Andrič - Udovčič 1:0, Karaklja. tič - Kindij 1:0. KaraklGjič -Bertok 1:0, Milič - Udovčič remi. STANJE PO PETEM KOLU: Matanovič, Nedeljkovič, . Rabar, Fuderer, Bajec 3.5 Puc, Milič. Janoševič, Karakljajič 3, Gligorič. Ivkov, Andrič 2.5, Tritonov'* 2 (1). Tot. Bertok, Udovčič 2, Germek, Nikolac 1.5, Longer 0 (2), Kindij 0 (1). ZAGREB, 23. — Po dveh zmagah v Ljubljani je bito avstrijsko i okornetno moštvo «Post-sportverein« z Dunaja premagano v Zagrebu. Vodilni klub ............. na lestvici zvezne rokometne 1L I turnirju v” Somboru. ge «Zagreb« ga je premagal za 17. Mojster kandidat Milan 10:8 (7:1), j Longer (Vojvodina) je edini Udeleženci prvenstva (Naidalj. iz prejšnje štev.) 13. Mojster Mijo Udovčič (Hrvatska) je bil gost tudi le na dveh šampionatih: na IV. je delil 14.—16. mesto,’na VI. pa 5.-6. nagrado. Za VII. šampio-nat se je kvalificiral na prvenstvu Hrvatske. 14. Mojster Dragoslav Andrič (Srbija) je bil tudi že dvakrat na šampionatu: na IV. je delil 14.—16. mesto, na VI. pa 16.— 17. mesto. Z drugim mestom na enem izmed dveh finalnih turnirjev za prvenstvo Srbije, se je uveljavil že tretjič v šam. pionat. 15. Mojster Bora Ivkov (Srbija) je igral le na V. šampionatu In delil 4.—7. mesto. Pomemben mednarodni uspeh je dosegel z zmago na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu. Z drugim mestom na ne-danem polfinalnem turnirju se je uveljavil v VII. šampionat, 16. Mojster Mario. Bertok (Hrvatska) je igral prvič na VI. šampionatu in delil 14.—15. mesto, letos pa se je v šampionat uveljavil na polfinalnem novinec letošnjega šampionata, kamor se je uveljavil z osvojitvijo tretje nagrade na nedavnem polfinalnem turnirju v Somboru. t * * # Ker je mojster Kozomara odpovedal udeležbo, So povabili na turnir tudi rezervo iz Som-bora - devetnajstletnega Iva Bajca. Bajec si je priboril I. kategorijo leta 1949 v Ljubljani in jo potrdil istega leta na zveznem turnirju I. kategorni-kov v Ohridu. Na propagandnem turnirju v Makarski je bil tretji. Kot nameščenec Poštne direkcije v Ljubljani se je udeležil prvenstva PTT uslužbencev in dosegel drugo mesto za Velemojster GLIGORIČ - najresnejši kandidat za prvo mesto zmagovalcem Milanom Germe-kom. Na letošnjem klubskem prvenstvu Krima je delil 6.—8 mesto in se uvrstil v zaključni turnir za prvenstvo Slovenije, na katerem je dosegel 6. mesto. Pri žrebanju so igralci dobili številke: 1. Nedeljkovič, 2 Nikolac, 3. Fuderer, 4. Tot, 5 Bajec, 6. dr. Trifunovič, 7. inž. Kindij, 8. Udovčič, 9. Bertok, 10. Ivkov, 11. Janoševič, 12. Germek, 13. Rabar, 14. Andrič, 15. Karaklajič, 16. Milič, 17. Puc, 18. Longer, 19. Gligorič, 20. Matanovič. Iz Nicosije poročajo, da je egiptovski konzulat sporočil tisku, da bodo «zaprli in kaznovali vsakega tujca, ki bo prišel v Egipt, ne da bi imel za to predhodno egiptovsko dovolje. nje«. Nadalje je iz istih krogov prispela vest. da je 4.000 ljudi zahtevalo, naj jih preselijo v predele Sueškega prekopa, da bodo zamenjali Egipčane, ki nočejo več delati za angleške vojaške sile. Senator Firki Abaza, ki je obenem predsednik egiptovske novinarske zbornice, je v Kairu imel ob priliki sestanka nacionalistične stranke govor, na katerem je med drugim dejal, da je bil doslej Sueški prekop povzročitelj velikih nezgod egiptovskemu prebivalstvu in zahteval, naj bi v skladu s celotno borbo za osvoboditev države pregledali tudi možnost, da bi prekop zasuli. Medtem pa se s pospešeno naglico izvaja evakuacija angleških družin, ki povzroča v vrstah arabskega prebivalstva precejšnjo mero nervoznosti. Arabsko prebivalstvo prevzema strah, ker misli da bodo Angle. ži, ko bodo vse svoje ljudi odstranili s področja Sueškega prekopa, maščevali svoje padle. Iz krogov okoli britanskega poveljstva je nadalje prišla vest, da bo Ismailia ostala za angleške vojake «of limits«. Iz Vellette sporočajo, da bo v ponedeljek prispela v pristanišče Port Said torpedovka »Chivalrous«. ((Odbor za okrepitev obrambe« je v zvezi z vladno odredbo sporočil, da je treba prevzeti vodstvo vseh »osvobodilnih fa. lang«. Ko trdi, da je odločitev sprejeta v načelnem vprašanju za tistih pet ali šest skupin, ki pripadajo političnim skupinam, «ki bi lahko imele neljube posledice«, sporočilo protestira zaradi vladne odločitve, da se bo zanimala za delovanje ((osvobodilnih falang«, kot da bi le-te bile državna vojska. Iz Port Saida sporočajo, da je angleška vojaška policija obvestila egiptovske oblasti, da so v sredo neznanci pričeli KINO V TltSTl Rossettl. 16.00: »Totd, tretji “H Excelsior. 16.00: «Sobarica zunanjosti išče službe«, t- ‘ lini, De Filippo. Nazlonale. 16.00: «MaIopri®° angleškem dvoru«. ., Fenice. 16.30: »Achtung! B*"? teni«. G. Lollobrigida, Cbew Filodrammatico. 16.00: »Nenvai no srce«, K. Del Poggi°- -he, Arcobaleno. 15.30: «Karolina v rie«, M. Carol. Astra Rojan. 15.00: »Trije: tirji«, G. Kelly in J. Alb«?-Alabarda. 16.00: «Muhava sr«^ Armonia. 15.30: »Crni kaf^n* Aurora. 15.15: «Morski zakon«, i Garibaldi. 15.00: «Krvna Pr5“ Ideale. 15.30: »Ceiad Al Jolso« Impero. 16.00: «Bikoborčevs u bica», J. Paye in G. k®!?, 'g, Italia. 15.30: »NevestloOM«. Kino ob morju. 16.00: »Vsi krau Moderno^ H6.00: «MUŠketWl V zraku«. ntoku* Savona. 15.00: «Mavrica na o . Viale. 16.00: «BonzO, ca«, R. Reagan in D. Vittorio Veneto. 16.00: «Preks na devica«, J. Gabin. .^b|. Azzurro. 16.00: ((Indijanska u ca«, J. Stevvart. . , tre* Belvedere. 16.00: «Pristava S mi zvonci«. jsM" Marconi. 16.00: «Ukročena conka«, J. Lessie. J. Massimo. 15.30: «Rdeča D"" ^ Novo Cine. 16.00: «Roman«P> vanturist«. . Odeon. 15.30: «Nočni jn. Radio, 16.00: «Stari =an cisco»- j-iitt Vittoria. 16.00: «La citaoeua* MOSKVA, 23. — Na turnirju za sovjetsko prvenstvo so bile odigrane prekinjene partije prvih 5 kol. Botvinik je premagal Bronštejna, Tajma-nov Kopilova, Petrosjan pa Bondarevskega. p0 5. kolu je stanje: Botvinik, Tajmanov 4. Keres 3 1/2, Kotov 3 (1), Aro-nin 3 itd. Dvoboj Bogoljubov - Pilnik na 8 partij se igra v Zuerichu. Vodi Bogoljubov s 2 1/2 : 1 1/2 Kranjski Korotan nogometni prvak Slovenije LJUBLJANA. 23. — Ugibanju in ugotavljanju o novem slovenskem nogometnem prvaku je napravil konec v torek zvečer Izvršni odbor. Nogometne zveze Slovenije, ki je na svoji seji proučil protest Branika in ga zavrnil ter obenem potrdil, da je letošnji slovenski prvak kranjski Korotan. Z — ^ •. i . v aiCAjv/ ucž.uam.1 ui 1GC1J Brankom lmata sicer ena- streljati proti petim angleškim ko število točk 26. medtem vojakom, ki so se peljali na ko ima Korc.an bob si količnik, jeppu blizu finančne ograje v Borba za prvo mesto je bila Port Saidu Pri tem sta dva vo-torei borba med dvema enako-, jaka izgubila življenje, dva pa vrednima enajstericama, ki ka-1 sta bila ranjena. žeta razen Odreda in Rudarja, | --------- najvišjo stopnjo razvoja nogometa v Sloveniji. Tretje, četrto in peto mesto so zasedli celiski predstavnik Kladivar. Nafta iz Dolnje Lendave in mariborski Železničar. Njihova uvrstitev ie sicer zaslužena, vendar Pa so letos v splošnem pokazali slabšo formo, le nekateri posamezni igralci so tehnično nekol.ko napredovali. Najbolj disciplinirano moštvo slovenske lige je prav gotovo Mura iz Murske Sobote. Kaj predstavlja in kako zna igrati ta enajstorica, smo čitaU o njenem nastopu v dveh tekmovanjih za Jugoslovanski pokal, ko je prvič premagala Tekstilca s 4:3 in je kot edini slovenski, predstavnik nastopila v drugem kolu. y katerem jo ie zaigrebška Lokomotiva, sicer premagala, s svojo igro pa je pri gledalcih vzbudila prav deber vtis. Novega slovenskega prvaka Korotana pa čaka v nedeljo že huda »preizkušnja. V kvalifikacijski tekmi za' vstop v II. zvezno ligo se bo pomeril z letos izpadlim slovenskim predstavnikom Rudarjem na domačem igrišču. Lestvica slovenske lige RADIO JIdOSLOVASf*! C O KI K TB«1* SOBOTA, 24. novembra Poročila ob 7.00. 13.30. l j4j 23.05. 7.15 Jutranja gw?40O Glasba za harmoniko. * ' u , gias-zvoki. 22.00 Lahka ln Ple„ giasb* ba. 22.45 Nokturni. 23.1" za lahko noč. nlove«iH c 12.00 Iz arhiva !&■ glasbe. 12.40 Zabavna. * je vmes objave. 13.00 P0Pul? gcliU-la Mozarta, Beethovena ‘‘ » it-berta (plošče).* 14.00 r oeVaf' ing. Svego Natanovič: u ■< nosti električnega toka. poldanski koncert lanK,asa P5 (plošče). 15.00 Napoved "“Ji5.1« ročlla in vremenska naP"v Zabavna glasba, vrneS^:iu5»i. 15.30 Želeli ste - »K 16.00 Ce šelite biti krit»‘ ,7,3« šče). 17.10 Igra Kmečki Problemi našega z3L 17.40 Blaž Arnič: Slike »._d|r*K sti. Matija Bravničar: -, 18^ klavirske skladbe (P1'ploO1! Urednikova beležnica ™ „jrb" Ska pošta. 18.20 HrvatSH2' raB»’; na 'glasba (Prenos U "E J*f 18.40 Igra ansambl Fia5portuie koviča (plošče). 19.00 O k" [» športnikih. 19.15 in valčki (p’ošče). l9’noO veSJl glasba, vmes objave. 2"' 40 »L večer. 20.40 Od milo®).' pota^ lodije (spored znanih za®) ljenih skladb). 1.30 W J2- } • orkester Radia Ljubija Napoved časa in Por^nio5ČeV>d' Za ples in razvedrilo (P, 0 na valovih 202,1 in 21 1 ja JUL daje za inozemstvo 2j.i5 0v slavi ja na valu 327.1 m. 0ddaF daja v mekšč ni. 22->" jn •* italijanščini. 22.45 Za P vebrilo (nadalj). -I K ST 1 i' o«e. 7.15 Napored časa fel, 7.30 Jutranja glasba1" 0WL 8.30 Zaključek J^fcO 11.30 Lahki orkestri. 1* vsa*/A be in dejstva. 12-15 * jn 1 nekaj. 12.45 Napoved « vmtet ročila. 13.00 Šramel « ,a*z * pevski duet. 13.30 daz pr> sed.be. 14.00 Poročila- * fwnJ« „k ni pregled tiska. 1,V*0 za*& černega sporeda.. Iš3 30 PifJiJ opoldanske oddaje. * riK«. *4s glasba. 18.00 Gias A^'‘ave. !2n8 Musorgski: Slike ‘Je Dvorak: Slovansk1 _ v-iasba \.y Kraji In ljudje. 19.1!^ ^ nih narodov. 19-30 K«£fZ-ba. 19.45 Napoved caf.otoeg^ns51 čila. 20.00 Komentar v ležaja na Koreji. 20-»“ rtna.V narodni motivi. 20.30 iriri. < ;3 nika. 20.40 Lahki S.3° Svejk; nato Slaaba ‘ A-durl!ii S1*’’ Brahms: Serenada v A ve Pestra operetna %>asbf 2A 1,1 vanski in ogrski T*1* yed J*’ černi ples. 23.15 Napo" ^ poročila. 23.30 Kaj trišnji spored? •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ »Gospa, jaz sem zrel, zrel!« To sem brž nato dokazoval Se naši kuharici. In sem objel in poljubil tudi brivca. Kajti po prvih manifestacijah veselja ln razburjenja sem se domislil tudi prve maturantske dolžnosti, da se dam obriti. Meni tega sicer še nikakor ni bilo treba, toda britje je tiste čase veljalo v mojih očeh in v očeh vseh maturantov za nekak vnanji dokaz zrelosti. »Mladi gospod se želi ostri-Ci?» me je prestregel brivec s hudobijo, ki je lastna temu poklicu. «Ne, obriti se želim!« sem ponosno odgovoril ln sedel na stol, pri čemer me je grizlo, ker nisem mogel z nogami doseči tal in so mi obvisele v zraku. Z besedami: «Obnti se želim !» sem hotel izreči nekaj velikega, kakor da sem opra. vil prelom v življenju; kakor da sem po mučnih napo. rih odprl težka železna vrata, skozi katera bom zdajci stopil v nove neznane prostore; kakor da sem stopil na prag. za katerim se pričenja življenje. Besede: »O-briti se želim!» so ml bile tisti čas pomembnejše in u-sodnejše od Cezarjevih besed: «Kocka je padla!« Ko me je brivec obril in mi spral milnico, se ni nič spremenilo ne na mojem obrazu ne v moji duši- Tisto nepričakovano, tisto nepoznano, ki je bilo pred menoj, tisto življenje, v katero bi bil moral vstopiti. Je zdaj bi. lo še daleč, zelo daleč. Edini občutek, ki sem ga imel, ko sem zapustil brivnico, je bil ta: da sem obrit in da imam dokument zrelosti v žepu. , Doslej še nisem povedal vsega o šolanju. Pred menoj je bilo še’ vseučilišče, toda vseučilišča nismo imeli za šolo, v kateri poučujejo, marveč kjer samo »študirajo«, m to s« nam Je videlo nekoliko laže. nekaj takega, kar se da prebresti. Četudi bi ostal kakšno leto dlje na vseučilišču, bi to ne bilo nič hudega, kajti z vstopom na vseučilišče postaneš državljan - in biti državljan kakšno leto več ali manj. ni huda reč. Pogostokrat pa je bolje biti državljan vseučilišča kakor policijski pisar v Arllju ali suplent v Brzl Palanki. MOJA A tudi o šolanju na srednji šoli, kjer človek zapravi svoja naj lepša leta, še nisem povedal vsega in ne zadosti. Sola in zakon pomenita dve poglavitni obdobji v človeškem življenju. Kajti, pravijo, kakor jiobro dovrši šolo in se srečno oženi, je pre- _______________________ skrbljen za vse življenje. Se i 12. hlllilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllli več, šola in zakon imata tu- 1 ! di polno skupnih lastnosti. Tako postavim: v šoli kakor tudi v življenju se učiš, dokler si živ, brez upa, da bi se česa naučil; v zakonu kakor tudi v šoli so strogi in blagi profesorji, težki in lahki predmeti; v zakonu kakor v soh tl ocenjujejo tudi obnašanje. V zakonu kakor v šoli lahko padeš pri izpitu- V zakonu kakor v šoli se veseliš počitnic- Edina razlika bi bila ta. da pravda za ločitev od žene traja prav dolgo, ločitvena pravda s šolo pa je ena najkrajših procedur na svetu. In še ta razlika je: kadar človek pririne v soli do kraja tedaj šele kaj velja: kadar pa v zakonu do kraja pririne, ne velja nič več Po vsem tem ln takem moram še mnogo strani te knji- BRANISLAV NUŠIČ tfolanie iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii ge posvetiti šolanju. Ob neki priliki sem mislil, da bi šel po vrsti od razreda do razreda, toda ko sem se spomnil, s kolikšnim trudom sem se vlekel skozi razrede, me je minila vsa voljsf, da bi se še enkrat vrnil vanje. Zato bom rajši pregledal šolanje po predmetih. Tako bom vsaj imel priložnost, da se posameznim predmetom, s katerimi sem bil v sovraštvu, maščujem za vse tiste muke. ki so mi jih zadajali. Pa pojdimo po vrsti od ljudske šole dalje! b liucibUl itoli Otrok gre v ljudsko solo z .nekovim občutkom, da bo večkrat tepen. Zaman ga prepričujejo starši, da nika- mi, najslabi pa v zadnji kor ne mora biti tako, toda slutnja je tako globoko vsajena v otroško dušo, da se gotovo vselej izpolni in da zbledijo vsa prepričevanja staršev kot zmota. In vendar je bil učitelj ljudske šole, ki sem mu jaz.prišel v pest, do-ber kakor dober dan, tako da je bila tista palica, ki je visela pod podobo sv. Save, zgolj vzgojni okrasek in le redkokdaj vzgojiteljski pripomoček. Ko smo prišli v razred, nas je učitelj razvrstil po veliko, sti m nas nato posadil po klopeh. Najmanjši so zasedli prve klopi, večji pa so pri'H v zadnje- Sele pozneje nas je ocenjeval po znanju in so najboljši učenci zasedli prvo kiopi, slabši so sedeli za nu- ki se je Imenovala oslovska klop. Tisti čase, ko sem jaz obiskoval ljudsko šolo, je veljala tudi oslovska klop za vzgojno sredstvo, kajti učitelj je vanjo posajal vse tiste. ki res .liso prav nič znali. Sodim, da je bila to prav pametna misel, kajti neved-nežl so se le tako privajali ternu, da so oslički. Odkar 1° to odpravljeno, se nevednežl nikakor nočejo pominti s tem dejstvom in tako sede v življenju osli po navadi v prvih klopeh. Razvrščeni v klopeh po ve-llkosti smo bili podobni semenju v buči. Vsi enolični, vsi brezizrazni, vsi tepčkasti pa vendar - kdo bi bil tedaj rekel — da so tu drug ob drugenj sedeli: bodoči mini- ster in bodoči razbojnik, bodoči škof in bodoči bankir, bodoči kaznjenec in bodoči borzni milijarder! Kolikšni, sreča bi bila za človeštvo, če bi že pri tako majhnih otro-kih videli, kdo bo kaj, in če že ne bi mogli drugega, bJ vsaj tisti čas, dokler smo otroci, do sitega pretepli bo-dočega ministra, škofa ln borznega milijarderja. Izpočetka se nismo ničesar učili, učitelj nas je samo Izpraševal po imenih ali Še rajši po poklicu naših očetov. «KaJ je tvoj oče?« »Kočijaž«. «Dobro, sedi! Pa tvoj?« »Klobasar«. «A tako, klobasar? E, pa pozravi očeta! In tvoj?« «Branjevec». «Branjevec, res? Pozdravi tudi tl očeta!« Mi izpočetka nismo razu meli teh in takih pozdravov; Sele malce pozneje, ko smo si že vsi zapomnili pomen ljivo zgodbico o dobrem in slabem otroku, smo opazili, da učitelj pri vsakem novem pripovedovanju zamenja poreklo Junaka pripovedke, pač po tem, kakor so dotičnl starši vračali njegove pozdrave. Tako na primer, ko mu je klobasarjev slh nekoč prinesel štiri pare klobas, se je zgodba glasila: «Bila sta dva dečka, Sima in Nenad- Sima je bil sin nekega kočijaža, hudoben, neubogljiv, neumen in poreden, Nenad pa je bil sin nekega klobasarja, zelo spodobnega človeka, uglednega in spoštovanega meščana in je seveda tudi sin bil kakor oče, priden in dober otrok-..» Ako, vzemimo, branjevčev sin ni znal naloge in mu je d&nes, včeraj ali katerega koli teh dni prinesel dvajset zeljnatih glav in trj vence čebule, ga je učitelj takole poučil: «Vidiš, sinko, ti imaš spodobnega m spoštovanega o-četa in je treba, da se na njem zgleduješ. Danes tl ne zamerim, ker ne znaš, toda glej, da se do jutri naučiš. Pozdravi očeta!« Ako pa grobarjev sin ni znal naloge, ga je učitelj ta-kole pokaral: »Iz tebe, sinko, ne bo nikdar nikoli nič prida. Niti tvoj rodni oče ti ne bo mogel 11111111»""" t)0Š goP' izkopati groba, ker čal na vešalih!« ^ Po očetovem fHo je učitelj tudi odre) učenju in obnaša nfljb°t£l. je na primer bi 5i». ^ učenec klobasarjev koj za njim mesa« p3 g* sin nekega trgovca -i. njevčev (in slcf5n(ave P? 10 ko Je poleg ze'® rnšfaI, ^n)i oče pošiljati tudi v 23 ari0n klopi pa so sedel in sP j, godčevski. kočij a^edoo^ sinovi očetov poklicev. poRl^if Med nedonosn s{et t ^ bil izpočetka PyeC pi moj o"e kot trg^ ?0lari v;r?,r -s« nekaj v mali beli kuvHo v man bf v Prj# »cm »n,,£”«£<&» se ’ klop m tista . glasila: dečka.,*’«* «B'.la sta dva d wl slfl ^ ln Nenad- Sima J pen kega kočijaža. n m nfgd ubogljiv. ne . pa Je doben. Nenad P, nekega trgovc (Sad*V'var,i' UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI 8t. 6, III. »»U. — Telefon 8tev. »3-808 ln 94-638. PoStnt predel 902. — UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 15 - 18 Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco HI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 301a-I Tel. 70 <30 ' esečno ^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: trvod 6, m*sKets Dnčtnl tnl/nAl Pri^iln 95 STfj 7\rrt. r? „ 1 ».inii.... tlclro Tret 11 •______.... »....tl* rl*mokr3tlčneg3 »7. •* ^ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ‘''"pgoZ-Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tls ^