UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo UdruienJa Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30' — Din, za naročnike v inozemstvu 40"— Din letno. Posamezna številka po T— Din.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Za oznanila je plačati od eno če se tiska enkrat za nadaljnja uvrščenja pi Oznanila sprejema npn
wuy.
II
Telefon uredništva štev. 812.
Članstvo ljublja^__
UJU ima s članarino tudi že placanu naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Licealna knjižnica
q	Ljubljana
Stfossmayerjeva „llca. „. dfi ^
,i. vse administrativne imo na naslov:
eljskega Tovariša ianska ulica 6./I.
•ad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
II. Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana.
Tajniško poročilo za čas od 3. septembra 1922 — 4. septembra 1922.
Poročal strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal na Bledu dne 3. septembra 1922.
Cenjena delegacija! Dragi tovariši in tovarišice!
Iz preteklosti v delu za bodočnost.
Minilo ie poslovno delo naše organi-zacije. minilo v podrobnem delu našega članstva, naših okrajnih društev, v delu pokrajinskega poverjeništva. Stojimo v četrtem ¡letu naše svobode, ko nam tujec več ne ukazuje. Doba robovanja je za nami. Ostal ie le še spomin temne preteklosti težavno nalogo sedanjosti in bodočnosti pa bo reševalo izmed prvih poklicanih činiteljev iugoslovensko učiteljstvo.
To učiteljstvo uči v širokih plasteh naroda dvigati ljubezen od rodnega brata, ki ga ie učil tujec skozi stoletja sovražiti in zametavati čustva, ki so najlepša, najplemenitejša. najblažja. Dvigati te zaklade temeljne, državne misli bratstva in liubavi, to ie dolžnost jugoslovenskega učiteljstva! Vzgojiteljem jugoslovenskega naroda je Poverjena najvažnejša naloga. ki jo more poveriti država državljanom učiteljem. Dragi tovariš! Cenjena tovarišica! Kako vršiš to poverjeno ti nalogo? Tako se izprašujemo vsako leto, tako se hočemo tudi za bodočnost vedno iznova opozarjati na dolžnost stanovsko, državno, narodno jugoslovensko. Težko ie naše stališče. Saj nismo limeli svoje nacionalne države, kot so jo imeli naši bratje Srbi, ki se merijo v zmislu za državo in v pojmovanju narodnosti lahko z drugimi velikimi, kulturnimi narodi. V zvezi z niimi postanemo en narod, ujedi-njen po krvi. mislih, čustvovanju, v delu in ljubezni za našo skupno državo. Da se izvrši potek popolnega ujedinienia čimprej, ni baš najmaniša in najlažja naloga udruženega jugoslovenskega učiteljstva. Da ima to naše skupno delo. ki ga vršimo ramo ob rami. desnico v desnici s srbskimi in hrvatskimi tovariši, uspehe, jasno kaže ta kratka doba. odkar smo se stanovsko ujedinili.
Pregled zadnje naše poslovne dobe.
V nastopnem podajam pregled našega stanovskega sveta, ki ga je vršilo naše poverjeništvo v poslovnem letu. — UJU poverjeništvo Ljubljana šteje 32 okrajnih društev. Pomnožilo se ie od zadnje skupščine za eno. t. j. Dolnje-Lendav-sko društvo. To novo društvo ie nastalo z odcepljenjem od Murske Sobote, kar ie z ozirom na obširni teritorij Prekmurja samo pozdravljati. Nai bi se to najmlajše društvo uspešno razvijalo krepilo in rastlo. združevalo v sebi vse učiteljstvo ; okraia k stanovski zavesti in vztrajnemu delu! Težko je delo. ki ga vrše naši stanovski tovariši in tovarišice v Prekmur-ju, težko tembolj, ker je bila tam madžarska pot še nasilnejša in okrutneiša in ie tako slovensko ljudstvo še boli odtujila narodnemu čutu in zavesti kot tostran germanska nadvlada.
Zato ie treba tamkaj podvojenega dela. da se povrnejo stare tradicije nekdanje Panonije zibeli Slovenstva, da se zopet zbudi še vedno teleča. nikdar zatrta iskra, ki nai vzplamti v mogočen ogenj, zapaljen v oni zgodovinski državi, ki jo
ie vodil mogočni kralj Samo. — V istem zmislu nai deluieio tudi ostala okrajna društva. Poleg splošnega narodnega dela, nai se člani posameznih okrajnih društev intenzivno udeležujejo stanovskih zadev. Se vedno imamo premnogo lovarišev in tovarišic ki prepuščajo stanovske zadeve samo ooedincem. komai da plačujejo organizačni prispevek in še tega neredno, na zborovanjih iih navadno ne vidimo in ako prihajajo, komaj čakajo, da se odstranijo. Toda čim pričakujemo ugodnosti pa bodisi glede zasebnih zadev po-viškov in prejemkov, jih dobimo ravno te prve ki se pritožujeio nad organizacijo.. da ne stori svoie dolžnosti. Zato kličem: Strnite se vsi v eno mogočno falango, da bo močna in trdna naša organizacija. ker le s sodelovanjem vseh sil bomo tako krepki, da si bomo izvojevali častne uspehe.
Skupno število članstva UJU poverjeništva Ljubljana znaša v preteklem poslovnem letu 2517 članov, napram lanskim 2410. kar znači 107 članov prirastka. To članstvo, razdeljeno na posamezne okraje, daje sledeči pregled:
		1921	1922
1.	Brežiško - Sevniški	72	66
2.	Celjski	134	129
3.	Črnomeljski	64	76
4.	Dolnje-Lendavski	—	45
5.	Gornjegrajski	32	28
6.	Kamniški	70	80
7.	Kočevski	58	77
8.	Konjiški	58	56
9.	Kozjanski	27	25
10.	Kranjski	110	114
11.	Krški	129	127
12.	Svetolenartski	40	' 32
13.	Laški	90	101
14.	Litijski	65	75
15.	Ljubljana	212	198
16.	Ljubljanska okolica	108	135
17.	Ljutomerski	71	62
18.	Logaški	55	78
19.	Marenberški	37	35
20.	Maribor	103	124
21.	Maribor okolica	130	117
22.	Mežiška dolina	41	44
23.	Mursko-Sobočki	113	94
24.	Novomeški	81	96
25.	Ormoški	48	49
26.	Ptujski	138	135
27.	Radovljiški	95	108
28.	Savinjski	32	31
29.	Slovenjebistriški	47	50
30.	Slovenjegraški	36	32
31.	Šmarsko-Rogaški	69	67
32.	Šoštanjski	39	41
	Skupaj .	. 2410	2517
Posamezna okrajna društva kažejo znaten padec, ki gre največ na račun izstopa meščansko-šolskega učiteljstva in to kljub temu. da mu gre naša organizacija z vso kolegijalnostjo na roko s tem, da mu še vedno pusti odprte predale našega stanovskega glasila.
Od zadnje skupščine ie imel širji sosvet 2 seji: prvo v Rogaški Slatini, drugo v Ljubljani. Ožji sosvet ie reševal tekoče zadeve v 5 sejah. Poročila v teh se-
iah so se obiavliala v stanovskem glasilu.
Naše gmotno vprašanje.
Trdi so bili boji za poviške. ki so nam bili priznani z veljavnostjo od 1. ja-nuaria t. 1. Od prevrata sem je bil to 3. povišek naših prejemkov. Značilno je. da so prišli po 1. povišku prvi klici po zvišanju doklad čez 1 leto, pri drugem čez Dribližno V2 leta. medtem ko se ie pri zad-nii regulaciji zglasilo prvo okrajno društvo glede nezadostnih preiemkov že čez 14 dni. In to po vsej pravici! Kajti med-jem ko sklepa vlada na dolgo in široko o zvišanju naših prejemkov, že skače draginja s tako virtuoznostjo kvišku, da čim dospo poviški že prejemki več ne zadostujejo tekočim potrebam in izdatkom.
In tako ie stanje javnega nameščenca danes tako bedno, kot še ni bilo nikdar po voini. V družinah so izčrpani zadnji viri. Mesečni prejemki zadostujejo jedva za prvo polovico meseca, potem pa stradaj mož. žena in kar ie najhuiše tudi de-ca. Listi pa o'šeio. da si naši ministri be-liio glave, kako bi bilo odpomoči neznosnim razmeram ki jih povzroča vedno naraščajoča draginia. oziroma kako b': se dalo zajeziti pri nas že v blaznost sega-ioče dviganje cen vsakdanjih potrebščin.
| Vlada si mora biti vendar že enkrat na iasnem, da tako ne more iti dalje. Tri leta že kličemo, da nam ni za poviške. ampak vlada nai namesto ooviškov regulira cene potrebščin in z močno roko tišči veriž-ništyo navzdol.
V tem obupnem Doložaju so se sestal: zastopniki v »Osrednji zvezi javnih nameščencev« udruženih organizacij dne 22. in 23. avgusta v Zagrebu, ter sklenili sledečo resolucijo: Pooblaščeni zastopniki ugotavljajo z zadovoljstvom, da je vlada v zadnjem času osvedočila resno voljo za rešitev vprašanja državnih nameščencev. Dejstvo, da je vlada predložila zakonodajnemu odboru načrt zakona, ki veljaj za državne nameščence vse kralievine. pozdravljajo tem zadostneje, ker bo ta zakon po njih prepričanju na enoten in pravičen način uredil razmerje, ki veže državo z njenimi nameščenci in tako dovede! do popolnega izenačenja dolžnosti in pravic državnih nameščencev vseh treh narodnostnih plemen. — Vendar pa morajo ob tej priliki opozoriti vlado da bi uveljavlienje samo tega zakona državnih nameščencev, koji socijal-ni položaj zaostaja danes daleč za onim manuelnih delavcev, ne zadovoljilo in jim ne prineslo zadostnega in trajnega izboljšanja njih življenskih prilik. Zato zahtevajo. da kraljeva vlada izboljša obupni gmotni položai državnim nameščencem z neodložnim in vsakokratnim draginii odgovarjajočim zvišanjem draginjskih doklad na način ki bo zagotavljal državnim nameščencem stanu primeren živ-Ijenski obstanek. Za najizdatnejši pripomoček za ureditev avtomatično rastočih ali padajočih doklad se smatra takozvana »Glidingskala« ali indeksni zakon, ki zagotavlja tudi nameščencem ostalih modernih držav v vseh draginjskih fazah
redno oreživljanie. V nadaljnem zahteva resolucija da razpravlja narodna skupščina o tem zakonu kot prvi točki dnevnega reda. Zaiedno odločno protestira proti plačevaniu 10% prispevka za Sa-vez nabavljalnih zadrug in zahteva temeljito revizijo uredbe o potnih stroških z dne 30. septembra 1920.
Uverjeni. da se te splošne zahteve popolnoma kriiek) po deianski potrebi z našimi, se iim mirnim srcem pridružuje lahko tudi naša organizacija.
Šolski zakon in pragmatika.
Vprašanje šolskega zakona je še vedno tekoča zadeva. Po prvem vladnem načrtu, ki je bil zavržen, ie nastal Radojevičev načrt, ponatisnjen tudi v našem stanovskem glasilu. Slovenskega dela učiteljstva ta načrt ni zadovoljil, in to deloma po vsej pravici, saj prinaša določbe, ki gotovo niso v skladu z modernim naziranjem ustroia državnega šolstva. K končni redukciji načrta so bili pozvani zastopniki iz pokrajin. Našo pokrajino je zastopal okrajni šolski nadzornik tovariš Pavel Flere. ki je o stališču slovenskega učiteljstva podal svoje odvojeno mišljenje. Šolski zakon bi že prišel pred parlament in mogoče bi ne trajalo predolgo, ko bi postal meso in kri, da ni v zadnjem času stopilo vnrašcvnje službene pragma-tike v ospredje. In priznati moramo da ie težko reči, kateremu zakonu bi dali prednost, temboli. ker službena pragmatika enotno regulira prejemke državnega nameščenca vse države. Naš stan je predvsem zanimalo dejstvo, kam se ga hoče uvrstiti pri razdelitvi stanov v kategorije. Strogo smo stali na straži in pri vsaki priliki .opozarjali pristoine odločilne faktorje na našo zahtevo, da se uvrsti učiteljstvo v kategorijo s srednješolskim zrelostnim izpitom. Tudi naša beograjska centrala se živo zanima za to naše načelno vorašnje kot smo že večkrat dobili tako zagotovilo.
Šolski odri in prosvetno izvenšolsko delo učiteljstva.
Akcija šolskih odrov se je jako uspešno izvedla. Nemalo zaslugo ima »Tovarišev« urednik I. Dimnik, ki je znal spretno zainteresirati našo pokrajino za to vprašanje potom stanovskega glasila. Začelo se ie plemenito tekmovanje in danes ie ni skoro šole. ki bi v preteklem letu ne imela kake prireditve. Tako prosvetno delo ne sme nikdar zastajati, saj si učiteljstvo ravno tem potom najbolj pridobi srca otrok in staršev. Na ta način pridobi šola na popularnosti tudi v onih krajih, kjer ie prebivalstvo šoli sovražno. Tako delo je gotovo najbolj uspešno, zajedno pa tudi hvaležno, kar je učiteljevega iz-venšolskega prosvetnega dela. Trdo je tako delo učitelievo zato pa zahtevamo tudi primerne zaščite pri tem delu; nikdar ne dopustimo, da bi se nas pri prosvetnem delu zunai šole oviralo. V tem zmislu smo se obrnili na višji šolski svet in na pokrajinsko upravo, odkoder smo dobili poziv, naj navedemo konkretne slučaje. No. postregli smo tudi s temi in
navedli najbolj tipične slučaje. Ponovno oovdariamo. da ne zahtevamo nikake milosti najmanjša na je ta zahteva, da se nas ori delu prosvete pusti pri miru. So okraina glavarstva, ki učitelistvu pri tem delu ne gredo na roko, nasprotno je opažati neprikrito averzijo. Kam pa pridemo, ako državna oblastva ne bodo ščitila državnega nameščenca?! V tem pogledu iim stavi za vzgled srbsko iavno upravo, ki podpira svoje učiteljstvo z vsemi pripomočki tudi pri najmanjšem delu za narod!
Sokolstvo in učiteljstvo.
Veličastni dnevi I. jugoslovenskega vsesokolskega zleta so za nami. Bili so tako veličastni kot jih naša domovina po prevratu ni doživela. Minuli so. a zapustili globok neizbrisen utis v naših dušah. Sokolsjd zlet je visoko dvigal plamen nacionalne ideje, zavedne državne misli in narodnega edinstva. S ponosom ugotavljamo, da te pri tem zletu v obili meri sodelovalo napredno slovensko učitelistvo. bodisi v tehničnem oziru kot So-koli-telovadci, kot tudi v administrativnem oziru ori prireditvah. Jugoslovensko sokolstvo čakaio še velike in težke naloge zato ie sveta narodna dolžnost slovenskega učitelja slovenske učiteljice, da posveti vse svoje moči, vse svoie sile, fizične — moralne, temu delu. da dostojno pripravimo naš narod za velike dneve bodočnosti, ki iih pričakujemo. Sai ie naše delo učitelisko popolnoma vzporedno z delom sokolskim.
Naša neodrešena domovina.
In v te' zvezi velja pozdrav naši ne-odrešeni domovini, deželi našega hrepenenja našega velikega pričakovanja, naših končnih ciljev. V dosego teh ciljev hočemo vzgojiti našo mladino, da si priborimo nazai ono sveto zemljo, ki je in mora biti naša. ker je naša po vseh postavah pred Bogom in pred ljudmi. V dosego teh ciljev potrebujemo žive. neomajne vere, potrebujemo trdnega upanja, prepoji nai nas živa žarka ljubezen do brata tam preko. Ena misel, en narod, ena država! Na delo. na delo potroieno vsakega posameznika! V srca dece vsa-dimo kal ki se razraste v mogočno drevo, da bo samozavestno čakal- dokler ne zaplamti na nebu dan vstajenja. Vzgojimo narod junakov kot so ga vzgojili naši bratje Srbi. ki so vršili v dobi osvoboje-nia čudeže. Od Timoka in Egejskega morja pa do sinie Adrije in noter do beneških ravnin, povsod, kjer se čuie jugo-slovenska govorica, naj vlada ena misel, ena želja, ena volja, en cilj!
Upravne zadeve našega poverjeništva.
Poročati mi je še o nekaterih upravnih zadevah, ki se tičejo našega stanu in šolstva, pri katerih je sodelovalo naše poverjeništvo. Predvsem omenjam ono krivično naredbo, ki ie ukinjala draginj-sko doklado dotičnim ki so bili čez 6 mesecev na bolniškem dopustu. Doseglo se je. da je bila ta drakonska naredba o.d-pravliena. Po dolgotrajnih naporih se je doseglo nadalje za učitelje, ki služijo predpisani kadrovski rok. da ga bodo odslej odslužili v dobi velikih počitnic. V tei dobi bodo prejemali svoje polne službene prejemke in se iim bo vštela tudi učiteljska službena doba. Organizacija je storila nadalje svojo polno dolžnost glede krivičnega odbitka polovice drag. doklad z iavnimi nameščenci poročenih učiteljic. Do sedaj se ni dalo v tem oziru ničesar doseči- celo ne ker je to zadeva vseh iavnih nameščencev, ne samo učiteljstva. Zvesto pa hočemo ostati na pažnji zlasti pri službeni pragmatiki, da se ta krivična naredba odpravi. — Omeniti mi ie nadalje zadeve šolskih maš^ in sploh udeležbe pri verskih vajah. Že višji šolski svet ie sklenil v eni svoiih 'letošnjih se.i, da se ukineio šolske maše. Tudi ie ljubljansko učiteljsko društvo sklenilo na svojem zborovanju, da se društveni člani šolskih maš razen ob državnih praznikih in ob začetku ter sklepu šol. leta ne bodo več udeleževali. Ta sklep je bil iavljen višjemu šolskemu svetu. Imamo pa tudi iasno določbo ustave, oo kateri se noben državljan ne mf>re siliti k udeležbi verskih vaj. Zato tudi učitelja ne more nikdo siliti, da bi nadzoroval pri šolskih mašah ali se udeleževal verskih vai. — Glede šolske uprave z ozirom na delitev Slo-veniie v dve oblasti se je tako ožji kot širii sosvet soglasno izjavil za enotno, nerazdelno skupno šolsko upravo za obe oblasti v Sloveniji. — Glede obmejnega šolstva so se napravili koraki pri šolskih oblastih, odkoder imajo baš v zadnjem času zatrdilo da se bo tudi v tem oziru našla odpomoč. V pogledu stališča strokovnega učiteljstva, ki službuje na meščanskih šolah ie organizacija ooetovano opozarjala šolske oblasti in našo centra-
lo v Beogradu na nevzdržno stališče gmotnega položaja. Ako se ni doseglo tozadevne odpomoči. nikakor ne gre to na rovaš naše organizacije, ki ie storila v polni meri svoio dolžnost, kljub temu da ie izstopilo že toliko strokovnega učiteljstva iz nienih vrst. — Si. januarjem t. 1. se je ustanovila enotna uprava vseh listov organizacije ki ima zaiedno z blagaj-ništvom skuoen lokal v Učiteljski Tiskarni. Ne bi bilo to mogoče, da ni šla v tem pogledu Učiteljska Tiskarna na roko, ki ie prepustila organizaciji lokal in pride-I lila k upravi listov dve pomožni uradnici, i ki jih sama izdržuje. Zato pa mora tudi I naše članstvo pri vsaki priliki podpirati to gospodarsko podjetje z naročevanjem tiskovin in vseh šolskih potrebščin. Kar i stori v tem oziru učiteljstvo. vstori sebi v prid. Naša organizacija bi nikdar ne bila j tako močna ne bi imela tako urejenih stanovskih listov, ako ne bi imela svoje tiskarne. In tega se mora učiteljstvo pri vsaki priliki zavedati! — Enako mora učiteljstvo podpirati tudi Slov. Šolsko Matico, ki si je z izdaio pedagoških publikacij priborila nevenljive zasluge za slov. šolstvo. Naj ne bo slovenskega učitelja, ki bi ne bil član te orekoristne pedagoške institucije. Omenjam še glasbeno delova-nie slov. učiteljstva v preteklem letu. Liublianski učiteljski pevski zbor. žal- ni deloval, ker je bilo to jubilejno leto Glasbene Matice in ie večinoma učinek pevskega zbora pri Matici. A za bodoče leto nam obljublja tovariš Juvanec novo po-živlieno delovanie pevskega zbora. Pri tei priliki pa moram omeniti prekrasne usnehe. ki iih ie žel vrli naš tovariš, skladatelj Emil Adamič, s svojim zborom ljubljanskih učiteljiščnikov na dveh nabito polnih koncertih na Vrhniki in v Logatcu. Isto pohvalo čuiemo tudi iz Maribora, kjer vzgaia naš naraščaj v glasbenem oziru tovariš Hinko Druzovič..
Prihajam k sklepu svojega tajnške-ga poročila. Temelj naši organizaciji so naša okrajna društva, zato mora paziti naše članstvo, da bo ta temeli trden. To oa bo edino na ta način, ako se članstvo redno udeležuie društvenih zborovanj, aktivno tam sodeluje, predava in debatira- da se v društvih ustanovi ono živahno življenie ki ie potrebno za njihov uspešen razvoi in procvit. Vsako leto se pa zbiramo na naših pokrajinskih in glavnih skupščinah, ki nai bodo splošerr pregled vrst članstva, ki so. nosilci iugoslovenske in državne misli. Delegati, člani in članice! Ponesite iz tega najlepšega kraia naše ožje in širje domovine plamen iskrene tovariške in stanovske ljubavi v vaše domače kraie in potrdite tam odsotne brate in sestre v veri za našo skupno, stanovsko, narodno in državno stvar..
Potreba in korist propagande na polju slepstva,
(Predaval na produkcijah, ki jih je priredil zavod za slepe s svojimi gojenci v Kranju v Ljubljani in v Celju. Josip Kobal.)
Zgodovina slepstva nain kaže, da so smatrali ljudje nekdaj slepega za mani vredno človeško bitje, ki ni za drugo rabo nego za brezdelje, k večjemu še za prosiačenje. Žal. da so enakega mnenja marsikateri ljudje še danes. Pozneje sOi menili da ie dovoli, če strežejo slepemu le telesno ter ga varuiejo pred raznimi nezgodami. Potrebe vzgajati slepe, niso čutili, ker so mislili, da ie za vzgojo nesposoben. Ta predsodek so ovrgli slep: sami, ko so praktično pokazali da imajo iste duševne zmožnosti, kakor drugi normalni ljudje.
V dokaz bi lahko navedli na stotme zgledov iz vseh časov in vseh narodov. Toda to poglavje je tako obširno, da bi bilo o tem posebej govoriti. Ugotavljam le. da so nastopali slepi v različnih obrtih kot pravi mostri kakor Kleinhans na Tirolskem. oslepel v 4. letu. ki ie kot rezbar delal razne kipe. zlasti razpela, ki so ohraniena v različnih zbirkah in vzbuja-io še dandanes občudovanje. Dalje najdemo slepe kot učenjake in umetnike v vseh stanovih n. pr. kot filozofe, iuriste. zdravnike, jezikoslovce, matematike, pesnike, literate glasbenike itd. Vse pa nadkriljuje Helena Kellerjeva. ki ie oglušela in oslepela že v zgodnji mladosti. Rojena ie bila leta 1880. v Tuskumbiji. Odlikuje se z neizrečeno bistrim umom in velikim darom za jezike. Vsled svoje pridnosti in vztrajnosti ie postala profesorica na vseučilišču, kjer predava moderno literaturo (zlasti angleško, francosko in nemško)- klasično literaturo zgodovino, filozofijo in narodno ekonomijo Ni pretirano, ako trdijo, da je Kellerjeva pravo čudo današnjih dni in živ dokaz, kai zmore moč vzgoje in pouka. Tudi gluhoneme slepe vzgaiaio danes. Prepričal sem se o uspe-
hih osebno v zavodu Nowawes blizu Berlina. Če je torej možna vzgoja gluhonemih slepih otrok, koliko lažje je ta pri otrokih ki imajo drugi glavni čut — sluh.
Anahronizem je torej danes dvomiti nad možnostjo vzgajanja slepih. Saj pobija ta anahronizem na stotine krasnih in velikih zavodov po vseh kulturnih državah. ki se že desetletja- da celo stoletje, pečaio s sistematičnim poukom slepih dobro vedoč. da ie slepi normalno človeško bitje z istimi telesnimi močmi in duševnimi zmožnostmi in je torej popolnoma opravičen zahtevati isto vzgoio in pouk kot vsak videči otrok.
Že Hauv in Klein sta prirejala pred več nego sto leti s svojimi gojenci iavne nastope. Gotovo nista s tem nameravala ničesar drugega nego pospeševati med občinstvom zmisel za vzgojo slepih ter zainteresirati zanjo najširše kroge zlasti inteligenco in šolske oblasti, ki nai bi posvetile temu vprašanju vso svojo pažnjo.
Seveda nista pospeševala slepstva samo z javnimi nastopi, ampak sta prav pridno delovala kot pioniria tudi na literarnem polju. Poleg neštetih člankov po tedanjih časopisih in nekaterih brošur je spisal Klein obširno metodično učno knjigo o pouku slepih že leta 1819. S tem svo-iim temeljitim delom gotovo ni zasledoval Klein samo metodike šolskega pouka, marveč je bil namen knjigi vzbuditi interes sleostva pri višjih krogih ter pridobiti prijateljev in dobrotnikov.
Med raznimi predmeti bogatega mu-zeia n a vzgajališču za slepe na Dunaju naidemo kar celo vrsto programov Iz Kleinovih časov, ki nam iasno pričajo, kako zelo si je Klein prizadeval privabiti občinstvo k raznim glasbenim, gledališkim in drugim Šolskim produkcijam svojih gojencev ter tako pridobiti podpornikov za svoi' zavod.
Upoštevajoč nazi ranic- da potrebuje tudi dobro izobražen slepec po končanem pouku in odpustu iz zavoda naklomcnih svetovalcev i® podpornikov, ni računal ori svojih prireditvah zgolj na materialen, ampak tudi na moralen uspeh. Modra in velika skrb Kleinova za odpuščene slepe se zrcali najbolje v ustanovitvi zavetišča in zaposlovalnice za slepe nas Dunaju, katerima ustanovama ie bil on duševni oče.
Pri nas doslej še nimamo takih posebnih naprav. Obstoji pač Podporno društvo slepih v Ljubljani, ki podpira svoje člane z naklonjenimi darovi in si je postavilo za svoi smoter ustanovitev doma za odrasle sleoe. Nekaj odraslih slepih ie v našem zavodu, nekateri so v hirafiu-cah.. Večina slepih pa ie prepuščena usodi ter vrši svoj obligatni. žalostni posel pro-siačenie. Če namreč primerjamo število slepih ki se uče in vzgajajo v našem, zavodu s statističnimi podatki iz 1. 1910. nanašajočimi se na Slovenijo in izkazujejo okrog 700 slepih, vidimo- da je ostala; velika večina slepih brez vzgoie in pouka, prepuščena svoji bridki usodi. Temu žalostnemu deistvu je bila kriva prejšnja uprava, ki ni hotela kljub tako visokemu številu slepih pravočasno ustanov iti zavoda- za slepe na domačih tleh. ampak ie pošiliala naše slepe otroke v tuje zavode, č«ssar pa ie bilo, deležno le neznatno število otrok. Večina je ostala brez vzgoie in obremenjevala občine ali pa vršila prosjačenie.
Nasprotno trdim, da ie m) sosednilt državah v tem oziru popolnoma drugače, ker že dolgo let sistematično vzgojujejo in poučuieio slepe ter jih tako vsposobijo za koristne člane človeške družbe. Tudi prt nas je treba v tem oziru intenzivnejšega dela ne le poklicanih oblasti, ampak tudi privatnikov ki naj bi vztraino širili propagando za vzgojo naših nevidcev. K temu nam gotovo pripomorejo pogosti iavni nastopi, razstave raznih del. stik s širokimi plastmi narodovimi, da se tako vzbuia zanimanje za zavod jn aiene naprave.
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik meščanskih šol.
—c Opozoritev. Da bi sedaj v pri-četku šolskega leta učenci ne kupovali neprimernih in nepotrebnih knjig opozarjamo vse ravnatelje in druge tovariše, da izidejo do konca tekočega koledarskega leta te-le učne knjige za meščanske šole:
Brinar: Zgodovina za meščanske
šole.
Brinar: Slovenska jezikovna vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole (Slovnica).
Pire: Zeml.iepisie za meščanske šole (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev).
Fink: Zemljepisie za meščanske šole (Ostalo zemljepisje).
Za druge morebitne izdaje ne vem, mislim na. da do navedenega roka ne do-
bimo ničesar drugega. Mesto da bi Si učenci nabavili drugih knjig, ie bolje da počakamo in si te kratke tedne še pomagamo s pisaniem in narekovanjem, saj smo se temu itak že privadili. D. H.
—c Na deški meščanski šoli v Mari. boru je vpisovanje v 1. razred dne 11. in
12.	t. m. vselej od 7. do 13. ure. Učenci nai pridejo po možnosti v spremstvu roditeljev in nai prinesejo s seboi zadnje šolsko izpričevalo, krstni list. domovnico in potrdilo da itnaio cepljene koze. Pripominjamo. da sprejema meščanska šola samo take učence, ki so z obče dobrim vspehom dovršili peto šolsko leto. Učencev iz zunanjih šolskih okolišev bo spre-ietih le toliko, kolikor dopušča prostor. Iste dni in ob istih urah naj se javijo tudi vsi oni učenci, ki so se ob koncu preteklega šolskega leta vpisali v 2., 3. ali 4. razred da bo dne 13. t. m. točno določeno število učencev. — Ravnateljstvo.
— Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zapisuje učence v 1.. 2„ 3. in 4., t. i. nastavni razred v sredo, dne 13. septembra 1922 od 8.—12. ure. Nanovo vstopajoči prineso s seboj izpričevalo V. razreda. ali pa dokončanega 5. šolskega leta na manirazrednih šolah, krstni list ter potrdilo o cepljenju koz. Redni pouk se prične v petek, dne 15. septembra 1922 ob 8. uri s službo božjo. Deški in dekliški nastavni razred pa pričneta Pouk z dovoljenjem višjega šolskega sveta izjemoma v ponedeljek, dne 2. oktobra 1922.. Učenci, ki so se priglasili za vzpreiem v IV. nastavni razred ali v III. iz VII. odnosno VIII. razreda osnovne Šofe. polagaio izpite v sredo, dne
13.	septembra popoldne in četrtek, 14. septembra dopoldne. — Ravnateljstvo,
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t. Državna kmetijska šola v Št. .lurju ob južni železnici. Enoletni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. Jur.iu ob južni železnici začne početknm novembra t 1. in bode traial do konca septembra ori-hodniega leta. Razmeroma kratka učna doba ima namen omogočiti posestnikom, ki težko poprešaio svoje sinove za dalj časa. da se slednii v svoii stroki vendar dobro izvežhaio. V tem. kratkem času se tudi ne odtuiiio domačim razmeram. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stano-vaniem in hrano, pa tudi perilo se iim sna-ži. Za to vse se plačuje po 200 Din mesečno. in sicer v polletnih obrokih naprej. Ako bode rastla draginja se zna zvišati tudi ta oskrbnina. Šolnina 10 Din mesečno olačuieio samo učenci, ki so doma izven Slovenije..— Nekaj mest ie tudi prostih polovico ali cele oskrbnine. Ta se oddajo le sinovom mani premožnih kmetov, ki so take podpore res potrebni in se zave-žeio ostati zvesti kmetijskemu stanu na domačijah. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 16. leto starosti; 21 dobro dovršena ljudska šola: 35. popolno telesno in duševno zdravje ter krepka postava in brezhibnost značaja. — V prvi vrsti se upoštevajo sinovi kmečkih staršev, posebno če so se-že doma bavili s kmetijstvom. Za sprefem nai se n oslici o prošnje najkasneje do 25. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na četo Rolo lastnoročno pisane pa kolekova-m z 4 Din- za rešitev se pa sai priloži kolek za 10 Din. Priložiti se moraio tudi sledeče listine: L krstni list: 2. domovnica; 3. zadnje šalsko spričevalo; 4. nravstveno spričevalo: 5. zdravniško spričevalo; 6. reveiz staršev ali varuhov, s katerim se zavežeio redno plačevati vse narastle stroške ter poratmati vsako prizadeto škodo in 7. isti ki hočejo kako olajšavo glede oskrbnine, tudi uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah. — Obveznost plačevati vse razne stroške, razun dovoljenega iim popusta za oskrbnino. v-elia tudi za te. kakor tudi plačati polno oskrbnino za nazai. ako dotični učenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaia ali če izgubi radi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnine. Po predpisih za pol leta naprej plačane oskrbnine se tudi ne vrne, če kateri učencev odide svojevoljno prej. Natančneia ponasnila daje ravnateljstvo. — Sv, Jurij ob iužni železnici, 21. avgusta 1922, — Ravnatelistvo državne kmetijske šole v Sv. Juriu ob iužni železnici,
—t. Nemoralno postopanje odbora za obrtno-nadalievalne šole v Ljubljani-Letos se ie pripetilo že ponovno, da ne izplača odbor za obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani učiteljstvu odsluženih ^ za zadnji mesec pouka. Dokler le traja' pouk. ie uprava pač skrbela za redno iz* plačilo ker ie potrebovala učitelistvo za nadalini nouk. Ob koncu leta oa si ie mi* slila, da do novega šolskega leta ne V0' trebuje učiteljstva. torej se tudi ne z Izplačilom in se ne trudi naiti kritja
izplačilo učiteljstvu. To postopanje ne moremo nazvati drugače, kakor skrajno nemoralno postoDanje ki ie na eni strani skrajno ponižujoče za delo. ki ga ie učiteljstvo izvršilo v obrtno-nadalievalnih šolah, na drugi strani kaže pa brezvest-nost imrave obrtno-nadaljevalnih šol in faktoriev, ki so se zavezali vzdržati pouk na obrtno-nadalievalnih šolah v oreteče-nem letu. S takimi metodami postopati z učiteljskim stanom ie direktna žalitev za stan in delo. ki ga učiteljstvo opravlja, in zahteva tako postopanje tudi na.iostrejše-ga odpora in obsodbe. Življenske potrebščine so v tem času znatno v ceni poskočile in učitelistvo ie zaradi tega tudi močno oškodovano, ker se ni zaslužek takoj izplačal. Pričakujemo od merodainih faktorjev. da bodo uvideli upravičenost nezadovoljstva ki je nastalo med učitelj-stvom in bodo uravnali zadevo prei pred-no nastopi učiteljstvo s še širšimi koraki, da pride do svoiega izplačila. Dolžnost resne uprave bi bila. da si prei oskrbi kredit, predno započne z delom, ne pa, da na ta način prikrajšuie učitelistvo na zaslužku.
—t Društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol naznanja, da izide te dni »Okrožnica« o našem zadnjem sestanku v Ljubljani, ki bo razposlana na vsa vodstva strokovnih in obrtno-nadalievalnih šol. Stnrmo se že vendar enkrat in začrtaimo si odločno najpriklad-neišo enotno pot. kajti izkušnje nas uče. da je moč in uspeli le v slogi! Naše besede nai bi se že enkrat realizirale!
M. P.
Mladinske organizacije in kmetijsko-na-daljevalne šole.
(Dalje.)
Kar se ustanavljanja takih nadaljevalnih šol samega tiče, je treba najprej pripravljalnega odbora. Zbrati ga mora sno-vateli iz naiveljavnejših mož v dotični občini. Za prvo sejo je pripraviti učni načrt in nravilnik. ki se dobe brezplačno pri kmetijskem oddelku. Pripraviti je pa tudi proračun. Nato je sklicati ustanovno zborovanje, na katerem je izvoliti načelnika- poslovodio in blagajnika. Pri tem zborovanju je obdelati učni načrt in pravilnik in dognati približne zneske, na katere je računati od strani podpornikov. Pri tem zborovanju ie predlagati tudi voditelja in učne moči. Ko so prošnje za prispevke rešene ie vložiti na oblastno kmetijsko upravo prošnjo za ustanovitev Icmet.-nadaljevalne šole z vsemi predpisanimi prilogami. Ko je prošnja rešena, se Izvoli stalni šolski odbor, in šola prične lahko s svojim delovanjem.
Drilga pot za pospeševanje stanovske vzgoje je snovanje mladinskih organizacij. tako imenovanih mladinskih kmetijskih klubov. Tudi ta način vzgojevanja nudi najhvaležnejše polje za izvenšolsko delo učiteljstva po deželi.
Mladinske kmetijske organizacije so nastale v novejšem času. Poklicala jih je v življenje današnja potreba. Razvile so se v Ameriki, kjer so danes močno razširjene. Tudi te organizacije imajo nalogo, vzgajati kmetsko mladino za dom in za kmetijski poklic. Osnovane so po načelu samozdruževanja in brez predpisov društvenega zakona. To so enostavno urejeni klubi, ki delujejo s pomočjo svojih pravil in navodil. Združuje jih stanovska zavest in tiste naloge, ki jih predpisujejo klubova pravila.
V teh organizacijah, ki se lahko povsod snujejo, kjer imamo moške učne moči. naj se zbira naša kmetska mladina po deželi. Prinesle ji bodo s svojo smo-treno vzgojo več koristi, kakor vse druge organizacije, ki se danes snujejo in širijo po deželi.
Tudi za te organizacije je treba dela in vodstva od strani učiteljstva. Za krajevno vodstvo teh organizacij ni nobeden drug tako poklican kakor ljudsko-šolski učitelj. On pozna mladino, pozna starše pozna krajevne odnošaje in pozna tudi posestne in gospodarske razmere. On ima tudi največ stika z mladino, tako da ima tudi s tega stališča najlepšo priliko za svoje udejstvovanje na tem vzgojnem polju. Pomagati mu morajo pri tej organizaciji današnji okrajni ekonomi, ki imajo po službenih navodilih nalogo, pospeševati postanek, organizacijo in delovanje mladinskih klubov. Pomagati mora pa tudi Kmetijska družba v Ljubljani, ki mora kot centrala te organizacije dajati potrebna navodila za praktično udejstvovanje posameznih članov in ki mora preskrbovati tudi potrebna gnojila in semena za razne kmetijske poskuse.
Kakor rečeno, so se te organizacije ■najprej in najbolj razvile v Ameriki. L. 1917. je bilo v Južni Ameriki na ta način organiziranih že 115.000 mladeničev in 73.000 deklet, skupaj tedaj 188.000, v se~
verni Ameriki pa 160.000 mladeničev in deklet, skupaj tedaj 348.000. L. 1918. so štele te organizacije že nad 2 milijona članov. Tudi v Srbiji so se začele širiti te organizicije, ki šteje dosedaj že 32 klu-i bov, kakor se glase ondotna poročila. Pri nas se je sprožila ta misel 1. 1920. Dosedaj nimamo še nobene take organizacije.
Viljem Rohrman.
(Dalje prihodnjič.)
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Šmartno na Pohorju. (Šolski oder.) Naše šolsko poslopje je v zelo razdrapanem stanju vendar odkar je novi nadučitelj, se isto marljivo popravlja. Napravil se ie tudi popolnoma nov šolski oder in 23. julija ie že nastopila šolska mladina z mladinska igro »Sneguljčica«, pod spretnim vodstvom učitelja g. Božidar Tomažiča. Ta dan ie napravilo svoj izlet glasbeno društvo »Drava« v Šmartno ter marljivo pooevalo lepe pesmi, za kar ie želo od občinstva buren aplavz. Kaj ganljivo ie bilo tudi, ko ie pela »Drava« na grobu nadučitelja Živka. kojega 6 sinov je pri tem društvu.
—po. Obmejna šola Sv. Duh na Ostrem vrhu ie v nedeljo- 30. iuliia 1922 ob priliki zaključka šole priredila šola.r-sko slavnost pod spretnim vodstvom šolskega voditelja g. Ernesta Vranca. Izvajale so se sledeče točke: 1. Sneguljčica (dvodei.). 2. Krasen pogled (otroški zbor). 3. Venec narodnih pesmi (moški zbor). 4. »Teta iz Amerike« (dvodej.). Vse točke so izborno uspele. Moralni in gmotni uspeh ie bil prav dober. Posebna hvala gre g. šolskemu vodju, ki se ie kot aranžer mnogo trudil, g. prof. Druzoviču iz Maribora, ki ie s svojim sinom Hin-kom in hčerko Eriko mnogo pripomogel k dobremu uspehu igrice. Tudi pevski zbor Društva jugoslov. akademikov iz Alaribora ie naoravil s svojim poletom v obmeino ozemlje domačemu obmejnemu Hudstvu in vsem obiskovalcem krasen užitek. Naše pesmi so odmevale tje do Lučan in željno so jih poslušali naši onkraj državne meie. Vidi se. da se učitelistvo zaveda svoie zvišene naloge ob naši državni meii. — K. O.
Iz Jugoslavije.
—	T. M. B, Radišič, referent v ministrstvu prosvete v Belgradu nam je dal
na razpolago zanimive podatke o stališču k posameznim aktualnim vprašanjem, ki se tičejo naših materiialnih in pravnih zadev. Poročilo objavimo v celoti v prihodnji številki, ker nam ie to danes iz tehniških ozirov nemogoče.
—	Poročilo o naši II. pokrajinski skupščini na Bledu prinesemo v prihodnji
j številki.
—	Delegate in udeležence za II glavno — državno skupščino UJU v Sarajevu opozarjamo na dnevni red in navodila, ki jih objavljamo zadei pod rubriko »Iz naše stanovske organizacije«.
—	Študija k draginfskim dokladam. Iz današnie ureditve draginjskih doklad siie mrzek machiavelizem. katerega posledice nas vedejo v mračno prihod-niost. Ni ga odgovornega moža. ki bi se z vso resnostjo bavil z vprašanjem in rešil zagonetko o draginjskih dokladah. Nehote misli človek tudi na temeljne plače učiteljstva odnosno državnega uradni-štva. ki daleko ne morejo konkurirati s honorarjem nainavadnejšega kruhoborca. Ne pomaga pripisovati vseh izrastkov opravičene in neopravičene nezadovoljnosti vojni psihozi in enakemu frazer-stvu mnogobpli ie treba iti iskanju po vzrokih nezadovoljstva do dna in jih čimprej zajeziti odnosno odstraniti. Dejstva oa mah na mah razburjajo naše ozračje. Sledi naj primera iz 20. stoletja: Nekemu tovarišu iz Posavja se je zgodil naslednji slučaj: Kupil ie v bližini šole 8 oralov puste, večinoma neobdelane ter s oraprotio. robidovjem in resjem obrastlo zemljišče, katero je tekom časa melijo-riral in izoremenil v razne kulturne nasade kakor vinograd, sadonosnik i. dr. Pokazal ie da se z vztrajnostjo in delom da napraviti tudi iz puščave rodoviten in racionelno obdelan svet- kar baš splošnemu napredku kmetijstva ni škodovalo, ker ie služilo omenjeno posestvo kot vzpodbuda in vzgled tukajšnjemu prebivalstvu. Svoie nasade ie uspešno porabil pri kmetijskem pouku v šoli in izven šole, imel ie konečno tudi. kar se mu štele v neodoustljivo zlo. kot sad svoiega truda v prostem času tudi nekaj kmetijskih pridelkov brez katerih bi v voinih in povojnih časih, zlasti pa pri sedai vladajoči grozni draginji vseh življenskih potreb-
! ščin. sploh ne mogel izhajati, ne da bi zabredel globoko v dolgove. — Ker je omenieni tovariš leta 1920. pridelal 35 hI vina. mu ie davčna oblast za leto 1922. predpisala 2524 K zemljiškega, invalidnega in dohodninskega davka in vojni oribitek pod naslovom neposredni davek, kar ie imelo za nasledek- da mu ie knjigovodstvo pokrajinske uprave za Slovenijo odtegnilo za soprogo in 4 mladoletne otroke v starosti 2—11 let po členu 28., točke 4. zakona o draginjskih dokladah letnih 36.500 K in mu vrhutega še mesečno odteguie do 31. maja t. 1. preplačane družinske doklade v znesku 9694 K tako, da je raditega prikrajšan za 48.718 K na letnih dohodkih. — Za 27 hI prodanega vina (8 hI ie pridržal za delavce in domačo porabo) ie dobil takrat 43.200 K. obdelovalni stroški so znašali 38.000 K, ostane čistega 5200 K. Radi teh 5200 K ie izgubil leta 1922. družinske doklade (36.500 + 9694). t. j. 46.194 K, kar pomeni primanjkljaj o"d 40.994 K. To mora spraviti družinskega očeta v obup. ker koplje z delavnostjo grob svoji družini. Z obdelovanjem omenjenega zemljišča niso nikdar na katerikoli način trpele niegove uradne dolžnosti, dokaz niegova nadzorniška kvalifikacija in ocenjevalna nola velika socialna krivica na ie. da se za dvoino neoporečno delo žanie ubija-nie delavnosti in še gmotna škoda- ki jo ima delavni baš radi delavnosti. — Vzemimo slučai da bi se udal omenieni tovariš po končanih šolskih opravkih recimo brezdelju, bi imel danes za 40.994 K več letnih dohodkov. — Če ie to prav. potem krivice na svetu nema. Z lahkoto bodo take odredbe dosegle to. česar do sedai komunisti, boljševiki itd, še niso mogli doseči.
— Paviljon Učiteljske tiskarne na »Ljubljanskem velesejmu«. (Paviljon E, oddelek 3.) Poleg znane zagrebške tvrd-ke St. Kugli je zastopana Učiteljska tiskarna z okusno opremljenim oddelkom na velesejmu. Oko nam da zaslediti v niem vse panoge, ki jih ima tiskarna. Naj-mogočneie se vzpenja v sredini založništvo »Tvornice šolskih zvez-k o v«, ki nam od lani kaže zopet lep napredek. Posebna novost so J u v a n -če v i zvezki za okroglo o i s a -v o, katerih vse tri stopnje imajo krasno vnanjo opremo in praktično notranjo vsebino. Stopili smo zopet za korak naprej, na lastne noge in se za en drobec zopet osamosvojili, tako v narodnem kakor stanovskem oziru. Enako so zastopani, kot predstavitelji, razne vrste tiska. književne zaloge in knjigoveznice, okusni lastni izdelki, ki dajejo paviljonu pestrejšo sliko. Vse te oddelke združuje v sebi slikovit lepak, ki je po ljubljanskih ulicah služil kot prednaznanilo in opozorilo udeležencem velesejma in katerega vzorce vidimo tudi ob strani paviljona. Lepak je izvrstno uspelo delo grafika K. Poljan-c a. Predstavlja na sliki stavnico, strojnico, zalogo šolskih knjig in šolskih zvezkov In knjigarno, v harmoničnih, a pestrih barvah. - V ospredju paviljona so zastopani vsi listi in časopisi, ki jih tiska tiskarna, od dnevnikov do Ilustriranih mesečnikov, s čimer je razvidno, da se zavod posebno uveljavlja kot listo v na tiskarna. Umeten tisk, barvotisk, nam poleg lastnih lepakov predstavljajo tudi Šantljevi lesorezi slovenskih skladateljev in Ribičičevi »Palčki«, ki jih ie založila Jugoslovenska Matica. Posebno fin barvotisk nam pa kaže lepak parfumov firme Driay-Niko-lič. »Palčki« in Adamičeve »Mladinske pesmi« reprezentirajo poleg vzornega barvotiska oddelek notnega stavka. Zastopana je lastna založba, katere sistematičnost nam kažejo berila za osnovne šole, v katerih je poleg Widrovega »Prvega berila« in Ganglovega »Drugega berila«, letos nova »Tretja čitanka« Černejeva in »Četrta čitanka« Rapetova. Knjige za strokov no-obrtno šolstvo v založbi Učiteljske tiskarne reprezentira;o Podkrajškova dela. Poleg tega so izšle v Učiteljski tiskarni tudi učne knjige za srbohrvaščino in francoščino. Tiskarna je oskrbela lepo založbo mladinske literature. Poleg že znanega Šiliho-vega spdsa »Nekoč je bilo jezero« vzbujajo letos posebno pozornost »Kunaverjeve »Jame« ali »Kraški svet in njega pojavi« in Jelenčevo delo: »1914.— 1918.« Bogato ilustracijo Kunaverjevega dela kažeta v ozadju dve tabli, ki nam odkrivata naš podzemeljski svet v nam dosedaj nepoznani luči. Kdor je spoznal lani Kunaverievo delo »Na planine«, ta ni popolen, če se z njim ne spusti iz vrhov naših orjakov in iz solnčnih bisernih višav v temine naših podzemeljskih kraških jam. Zaloga šolskih tiskovin je spe-cijelnost tiskarne. Poleg »Vzorčne knji-
ge« je letos izdala tiskarna tudi nov obsežen »Cenik«, ki pa kaže žalibog neobvezne cene.	—k.
—	Obletnica Slomškove smrti. Dne
24. septembra bo poteklo 60 let. kar je izdihnil svoio plemenito dušo slovenski apostol, škof Anton Martin Slomšek. Na ta dan bodo na niegovi rojstni hiši na Ponikvi odkrili novo spominsko ploščo, ker ie neka zločinska roka prejšnjo razbila.
—	Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okrai ljubljanske okolice ne zboruje na Vrhniki dne 9. 9. t. 1. ampak dne 7. 10. t. 1. Podroben spored priobči »Učit. Tovariš«.
—	Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra ob 8. uri: ponav-ljalni in naknadni izpiti, eventuelni sprejemni izpiti za II.—VIII. razred. — Dne 12. septembra ob 8. uri: sprejemni izpiti za I. razred. Prijave s krstnim listom in izpričevalom za vstop v srednjo šolo dne 11. septembra od 9.—11. ure v ravnatelj-ski pisarni ali nrei po pošti. Deklic sme biti samo 20% vseh sprejetih. — Dne 12. septembra od 10.—11. ure v ravnateljski pisarni sprejem dijakov, ki pridejo iz drugih sredinih šol (odjavna opomba potrebna). — Dne 13. septembra od 10.—11. ure: soreiem starih dijakov in prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. — Dne 14. septembra ob 8. uri: služba božja. zbirališče v razredih. Po maši vrnitev v gimnazijo, objava urnika disciplinarnega reda. — Dne 15. septembra ob 8. uri začetek rednega pouka. — Ravnateljstvo.
—	Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra). Razstavni katalog izide te dni, ter bo vseboval razen točnega vodnika po razstavi tudi kratko zgodovino Maribora. opis okolice in vodnik po mešul. Po možnosti tudi seznam telefonskih naročnikov in vozni red. tako da bo vsakomur dobro služil, prodaial se bo po nabavni ceni. — Razglednice o razstavi , ki bodo zelo okusno izdelane, se bodo prodajale na razstavnem prostoru in po trgovinah v korist vajeniškemu domu, v čigar korist je namenjen tudi event. čisti dobiček razstave. Zato priporočamo vsem oosetnikom da se teh razglednic v
■ čim izdatneiši meri poslužijo.
—	Pričetek šolskega leta 1922/23 na javnih mestnih osnovnih šolah ljubljanskih. Na javnih mestnih osnovnih šolah v Ljubljani prične se novo šolsko leto 1922/23. v četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv. mašo in v p e t e ^ dne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bo v sredo dne 13. s e p t e m. 11)22
| od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne i n s i c e r : Za I. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju v Ramenskega ulici št. 19; za II. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Coj-zovi cesti št. 5: za 111. in V. mestno deško osnovno šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti Št. 21: za IV. mestno deško osnovno Šolo v Šolskem poslopju Na pru-lah št. 13: za VI. mestno deško in za IV. i mestno dekliško osnovno šolo v šolskem ; poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško osnovno šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za III. mestno dekliško osnovno šolo in za mestno manjšinsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19; za mestno bar-iansko šolo v šolskem poslopju na ižanski cesti št. 40: za mestno pomožno šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5 (le od dveh do petih popoldne). Otroci, ki ne stanujejo v L j u b 1 j n i. se načelno odklanja jo. po čemur se ie vodstvom točno ravnati. Vse podrobnosti ooiasnujeio šolska vodstva pri vpisavaniu.
— Pričetek šolskega leta 1922/23 na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Na iavnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih prične se šolsko leto 1922/23 v četrtek dne 14. septembra 1922 s skupno sv. mašo invpetekdne 15. septembra 1922 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v sredo dne 13. septembra 1922 od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za II. mestno meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1: za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242. Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili(le) V. šolsko leto s splošno povoljnim vspehom. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri vspreje-mu odklaniajo po čemur se je ravnatelj-
stvom točno ravnati. Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju.
— Pričetek šolskega leta 1922./23. na državnem moškem učiteljišču v Mariboru Na tem zavodu se vrši vpisovanje v vadnico in v I. letnik v ponedeljek, dne 11. septembra. Novi gojenci v višje letnike se sprejemajo, v kolikor to dopuščajo prostori, v torek, dne 12. septembra popoldne. Bivši gojenci ingojen-k e zavoda se vpisujejo v sredo, dne 13. septembra od 10.—11. ure.
Književnost in umetnost.
—k Nova škola. Časopis za socialni i kulturni život škole i učitelja. Vlasnik i urednik: Kamenko Miloševič. učitelj. Sveska 1. i 2. Knjiga I. Sarajevo. Sadr-žaj sveske za maj-juni 1922: Članci: Prva reč od urednika. — Učitelj budoč-nosti od Mil. R. Majstoroviča. — Š kol s ko pitanje i država od Drag. M. Mihajlovi-ča. — Naša pedagoška književnost od Dr. Milana Ševiča. — Potreba nacionalno - gradanskog vaspitanja od M. V. Matica. Koedukacija polov a od Komperja.
—	Vaspitanie i dužnosti od dr. M. D. Po-poviča. — Pedag. mladosti od Komperja.
—	Moderne iedeje o deci od A. Bineta. — Učiteljski pokret: Pensioni fond od R. Šušliiča. — Novi dodaci na skupoču.
—	Sastanak u Mladenovcu. — Kulturno-prosvetni pregled: Pozorište. — Muzi-ka. — Rad na narodnom prosvečivanju. — Prosveta, Napredak i Gajret. — Rusko-Jugoslavenske večeri. — Opšte napome-ne. — od J. Palavestre. — Socialni pregled po svetu: Švajcarska . — Argenti- ! nija. — Japan. — Beleške: Pozdravi \ »Novoj Školi«. — Tečajevi u Pragu. — ispiti za učitelje gradanskih škola. — Knjige: Ocene i prikazi. — Odgovori uredništva.
—ko Poverjenikom Slovenske Šolske Matice. Blagajnik Slov. Šolske Matice je razposlal Telovadne slike k L zvezku Pivko-Schaupove Telovadbe ter prosi tovariše ooverienike. da pobero za slike od vsakega člana po 1 Din. — Istočasno so preieli poverjeniki nabiralne pole in položnice. Imenik članov je sestaviti v abecednem redu ter ga po zvršenem delu doposlati s pobrano članarino, ki znaša za 1922. leto 20 Din. — Veselo na delo! Naj bi ne bilo člana učiteljskega stanu ki bi ne bil član Slovenske Šolske Matice! — V Ljubljani. 28. avgusta 1922. — Pavel Plesničar, blagajnik Slov. Šolske Matice, Komenskega ulica 8.
—k Podkrajšek: Računstvo za lestne obrte. V kr. zalogi šolskih kniig in učil v Ljubljani ie izšla knjiga: Podkrajšek: računstvo za lesne obrti mizarstvo, kiparstvo. rezbarstvo, strugarstvo kolarstvo, sodarstvo. Obsega na 187 straneh Splošni del z naukom o računskih okraiških ter osnovne račune s celimi in desetinskimi števili ter z navadnimi ulomki. Obsežno ie v tem delu posebno poglavie o merjenju geometrijskih likov in teles, ki je opremljeno tudi z risbami. Temu sledijo ooglavia o novcih, vrednostnih papirjih, denarnih zavodih o zavarovanju delavcev ter procentni račun. »Strokovni del« oa obsega kalkulacije, in sicer nakupne in prodaine, proračune in rentabilitetni račun. Dodatek vsebuje različne mere in uteže. novčne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif naobrestitelja za dobo 1—30 let ter drugi in tretji koren štev. 1—12.000. Knjiga, ki io ie tiskarna »Sava« v Kranju prav čedno iztiskala in opremila, bode poleg istega pisatelja knjigovodstva vsem lesnim obrtnikom izvrstno služila.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
II. Glavna Skupština Udruženja Jugo-slov. Učiteljstva. Na osnovu odluke Glav-nog Odbora Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva- Glavna Skupština Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva održače se u Sarajevu 20., 21. i 22. septembra tek. £od. v dvorani gradske viječnice sa ovim dnevnim redom: 1. Otvaranje Skupštine u 9. čas. pre podne. 2. Izbor potrebnih odbora. sekretara i overača zapisnika. 3. Iz-veštaj o radu Glavnog i Nadzornog Odbora U. J. U. 4. Pitanje o učiteljskom obrazovanju — referišu gg. Ivo Radova-novič i Josip Škavič. 5. Zadaci učiteljske organizacije — referiše g. Jova P. Jova-novič. 6. Glavni osnovi novog nastavnog plana i programa — referiše g. Mih. M. Stanojevič. 7. Budžet Udruženja za 1922. do 1923. god. 8. Pitanja i predloži.
Napomene. — 1. Po čl. 18. Pravila U. J. U. Glavnu Skupšinu sastavljaju:
Glavni Odbor sa Nadzornim, sva Pove-leništva sa njihovim nadzornim odbori-ma, predsednici sreskih društava sa jed-nim biranim izaslanikom, i po 10 izasla-nika iz svake pokrajine, koje izabere pokrajinska skupština. Na skupštini mogu prisustvovati i ostali članovi Udruženia sa pravom govora, ali ne i odlučivanja. Zbog toga svi učasnici sa pravom odlučivanja moraju imati legitimacije od svojih Povereništava — odnosno zborskih uprava, koje če pre početka skupštinskog rada predati g. A. Mladenoviču, članu Glavnog Odbora Udruženja.
2.	I delegati i članovi Udruženja, koji žele učestovati na skupštini, neka se pismeno neposredno prijave Povereništvu Udruženja Jugoslovenskog Udruženja u Sarajevu najdalje do 10. septembra tek. god. kako bi im se na vreme mogao osi-gurati stan. U prijavi neka svaki naznači da li želi hotel uz plačanje. Posle 10. septembra Povereništvo neče biti u moguč-nosti nikome da obezbedi stan. (Svaki učesnik na svome koferu odnosno paketu ima da utvrdi natpis sa jasno ispisa-nim svojim imenom.)
3.	G. Ministar Saobračaia odobrio je svima učiteljima-cama, članovima U. J. U. podvoz na željeznjicama i paro-brodima u četvrt cene. Svaki posetilac biče dužan na polaznoj Staniči platiti po-lovinu karte i ona če mu važiti i za po-vratak.
Povlastica u vožnji važi od 17. do 29. septembra tek. god.
Kao dokaz da je bio na skupštini važi če mu uverenje, koje če svaki učesnik dobiti u Sarajevu.
Za sekretara, P. Mladenovlč član Gl.
Odbora. — Predsednik Udruženja Jug.
Učiteljstva Mih. Jovič.
Udeleženci UJU poverj. Ljubljana
nai javijo v zmislu gornjega poziva na UJU poverj. Sarajevo potom dopisnice svojo udeležbo najkasneje do 10. t. m. Kdor se vozi po južni progi naj si oskrbi polovično voznino do Siska potom prošnje (nekolekovane) na ravnateljstvo južne proge, od svoie izhodne postaje do Siska in nazaj. Kdor se udeleži skupščine, naj iavi to takoj strokovnemu tajništvu UJU poverj. Ljubljana, da se mu pošlje pravočasno legitimacija za udeležbo in legitimacija za četrtinsko voznino na progi državnih železnic do Sarajeva in nazaj. Ako želi kdo kakih podrobnih informacij. nai se -obrne na sarajevsko po-verjeništvo. UJU poveri. Ljubljana.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Zaradi omejenega prostora smo
morali za današnio številko izpustiti celotno poročilo o pokrajinski skupščini poverjenistva na Bledu in zelo mnogo drugega gradiva.
—	Z. v R. p. Šk. L.: Tozadevno je najbolje, ako se obrnete direktno na »Na-bavlialno zadrugo v Ljubljani« ki Vam bo pošlje štatute in Vam pojasni vse potrebno.
—	A. V. v V. ob D.: Brez rokopisa ni mogoče iziaviti zaželenega, še mani pa se obligirati za priobčitev.
—	E. T. v L.: Za enkrat ni mogoče priobčiti Vašega dopisa.
—	A. Š. v SI. B.: Vsem ustreči ni mogoče izjaviti zaželenega, še manj pa se nego to, kar ie sklenil širji sosvet pov. UJU. da ostane prosvetna uprava v obeh oblastih v Sloveniji skupna. Ne razumemo Vašega vznemirjenia. Hvala za poduk koncem dopisa!
—	A. L. v St.: Marsikako »grenko« mora urednik prenesti ker vsem ustreči ni mogoče. Čudimo se pa Vašim grožnjam v zadniem dopisu Na listu imate izrecno označeno, da rokopisov uredništvo ne vrača.
—	Volkov: Prosimo malo potrpljenja, ker smo priobčitev morali za to številko iz tehniških ozirov preložiti.
—	I. H. v R.: Vašega prvega dopisa, o katerem poročate, nismo preieli. Prosimo malo potrpljenja, da nam bo čas dopustil pogledati v tozadevno literaturo.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Nova škola izlazi jedanput mesečno. Godišnja pretplata je 32 D; polug. 16 D. Pojedini broj 3 D; dvobroj 5 D. — Pretplata se polaže unapred. Cena oglasa: cela strana 300 D; polovina 150 D; četvrtina 100 D. — Pretplatu. oglase, pisma i rukopise treba slati na: uredništvo »Nove Škole«, Sarajevo, Kralja Petra ulica 65/1. (Kamenko Miloševič).
—kpl. »Ročni katalog« za uc teljstvo meščanskih in osnovnih šol. za otroške vrtnarice in učiteljice žanskih ročnih del in vse strokovno učitelistvo. ie pravkar izšel v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Obsega vse podatke za leto 1922./23. Cena
okusno vezani izdaji 7.50 Din. Prav toplo Dri poročamo!
—kpl. Podkrajšek: Računstvo za lesne obrte. Ljubljana. 1922. Kr. zaloga šolskih knjig in učil. Cena mehko vezani knjigi 13 Din in ooltrdo vezani 15 Din.
—kpl. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ie izšla: »Premier livre pour l'enseignement du français des jeunes filles par Aneta Potočnik«. Cena mehko vezani knjigi 5 Din.poltrdo 6 Din. Tiskala tiskarna Blaznik.
—kpl. Zakon o zaščiti delavcev. Izdala tiskovna zadruga v Ljubljani. 1922. Strani 70. Cena 6 Din. po pošti 50 para več. Zgorai omenieni zakon, ki ie za obrti in industrije velevažen ie pravkar izšel in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik : Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Št. 495/III.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
Okrajni šolski svet šoštanjski razpisuje sledeča učna mesta v stalno namestitev:
1.	Šoštanj, 6razr. z 4 vzp.. dve službi za učitelje.
2.	Velenje. 6razr. z 1 vzp., služba za učitelja.
3.	Šmartno ob Paki, 4razr., služba za učitelja ali učiteljico.
4.	Št. Ilj pri Velenju, 2razr. služba za učiteljico.
5.	Št. Janž na Vinski gori. 2razred. služba za učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do
30. septembra 1922
pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet šoštanjski v Slovenj-
gradcu. dne 1. septembra 1922.
Št. 223.
RAZPIS NADUČITELJSKE IN UČITELJSKE SLUŽBE.
Okrajni šolski svet gornjegrajski razpisuje na dvorazrednici v Novi Štifti nadučiteljsko in službo za učiteljico v stalno namestitev. Posebno pripravno za učiteljsko dvojico. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti najkasneje do
30. septembra 1922
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet gornjegrajski v Celju,
dne 1. septembra 1922.

ZAHVALA.
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem tovarišem in učenkam, ki so spremili našo drago sestrico
na zadnji poti.
Žalujoča sestra in brata.
Učiteljski zbor I. mestne osn. dekliške šole
naznanja smrt predrage tovarišice gdč.
"V
Eme Žerjav
mestne učiteljice.
Priljubljeni tovarišici trajen spomin! —
Učiteljska Tiskarna
LJUBLJANA
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
NOVO! Zvezki za °kr°gl0 pisavo št. 1,2,3. NOVO!
UČITELJSKA # KNJIGARNA
prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladin. knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri.
Oglejte si naš razstavni prostor ^ na Ljubljanskem veleseimu, ^ paviljon „E", štev. 3!