Šolski ukazi. Iz seje c. k. dež. šol. svčta za Kranjsko dne 4. avgusta 1881. — C. k. okrajni šol. svet v Postojni je poročal o zidanji šole v Spodnjem Semonu; pošilja se dež. odboru, da dovoli pripomoč iz normalnega šolskega zavoda. Zastran šole v Preserji, ki se ima razširiti, ukazalo se je c. k. okraj. šol. svetu za Ljubljansko okolico. Ni se oporekovalo zarad razpisa učiteljske službe na novi šoli v Rakeku. Zastran otvorjenja ljudske šole v Radovici in razpisa učiteljske službe tam, ukazalo se je c. k. okraj. šol. svetu v Černomlji. C. k. okrajni šolski svet v Kadovljici je prosil dovoljenja, da se še dalje privoli povračilo, ki izvira pri učiteljski službi v Kropi od tod, da se odšteje užitek iz zemljišča. Ilčiteljski vdovi se prizna pokojnina in odgojina za jedno dete. Prošnja treh učiteljskih sirot za dar iz milosti napoti se kranjskemn deželnemu odboru. Učiteljski vdovi se prizna odgojina, za ktero je prosila. Sklepalo se je o prošnji sluge na srednji šoli za stalno umeščenje in povišanje plače. Kar se tiče zidanja za trirazredno Ijudsko šolo vSpodnjem Logatci se je potrebno ukazalo c. k. okraj. šol. svetu v Logatci. Poročilo c. k. okraj. Sol. sveta v Postojni zastran razširjenja jednorazredne ljudske šole vKošani v dvorazredno s prihodnjim šolskim letom, napoti se kranjskemu deželnemu odboru v poterjenje, isto tako zastran jednorazrednice na Vremu. Po nasvetu učiteljstva se je gojencu na učiteljišči odvzela deržavna štipendija. Prošnja učitelja pri zasilni šoli in pomožnega učitelja za učiteljski izpit se je poslala na višje mesto. Prošnja mestnega šolskega sveta v Ljubljani, da se dodeli pravica javnosti zasebni šoli v ženskem sirotišči v Ljubljani, ima se predlagati na višje mesto. Kar se tiče dopuščenja knjige »Spisje v ljudski šoli«, predlagati se ima na višje mesto. Prošnja gojenca, da sme ponoviti izpit, ima se predlagati na višje mesto. Poročilo ravnateljstva c. k. rudnika v Idriji, kar se tiče umeščenja 5. učitelja na deški šoli tam, poslalo se je c. k. ministerstu za poljedeljstvo. Ljudskemu učitelju je bilo dovoljeno, da se sme premestiti iz službenih ozirov. Poročilo ravnateljstva obertnijske nadaljevalnice v Ljubljani in obertnijske risarske šole v Kočevji se ima predložiti z dotičnimi nasveti na višje mesto. Kar pa se tiče poročila imenovanih šol, kakor tudi obertnijske nadaljevalne šole v Rudolfovem za pripomoč iz Pranc-Jožefove vstanove, poslani so bili nasveti deželnemu odboru. Pozivi zastran kazen zarad šolskih zamud, potem več prošenj za nagrado in denarno pripomoč je bilo rešenih. D o p i s i. Iz Borovnice, dne 26. avgusta. — 21. dan t. m. obhajali so naš velečestiti gospod župnik Anton Jugovic nenavadno slavnost — slavnost svojega petdesetletnega neumornega delovanja v vinogradu Gospodovem, svojo zlato mašo. Ne bodem našteval obilnih zaslug tega gospoda, katere si je kot izverstni duhovnik v dolgoletnem svojem izglednem službovanji pridobil, tudi ne omenjal brezštevilnih dobrot, katere je vsestransko njegova roka v tako obilnej meri delila, kajti poznan in spoštovan je na daleč in istina je, kar je trdil nekdo, opisajoč njegove zasluge, da je gospod Jugovic tistih redkih eden, ki nima sovražnika na svetu. Pa tudi farani storili so vse, da se je ta redka slavnost kolikor mogoče slovesno vršila. Uže v soboto večer bila je vsa vas praznična, da, tako zalo okinčana, kakor še nikdar poprej. Z velikanskih ralajev in mnogih hiš vihrale so slovenske trobojnice; vsa vas bila je krasno razsvitljena in več oken kinčali so lepi transparenti, tako n. pr.— šolo: »Slava dobrotniku mladine«! in še mnogo drugih. V nedeljo privrelo je pa ljudstva od blizu in daleč toliko, kolikor še nikdar poprej, in ob 9. uri bila je uže naša prostorna cerkev prenapolnjena. Ginljivo bilo je gledati ob 10. uri sprevod od župnije v cerkev. Najprej pomikalo se je počasi kakih 60 belo oblečenih deklic z venci na glavi in s šopki v rokah; tem sledili so povabljeni gostje, 20 gospodov duhovnikov, a naposled bili so prečastiti gospod zlatomašnik, opirajoči se na jako lepo in umetno izrezljano palico, in na obeh straneh pa zopet lepo belo oblečene deklice, potresajoč cvetlice pred častitljivim starčkom. Po svetem opravilu, pri katerem so č. g. R o z m a n, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, imeli jako primeren in ganljiv govor, spremila je brezštevilna množica ljudstva gospoda zlatomašnika nazaj v župnijo, kjer so se gospodu jubilantu vse odlične osebe poklonile in mu čestitale; do solz ganilo pa je gospoda čestitanje šolarice E. Majaron-ove, katero se tako-le glasi: »Prečastiti gospod oče! Danes, ko se vse tako presrčno veseli Vaše zlate maše — pridemo tudi mi otročiči, da Vam razodenemo svoje veselje, svojo hvaležnost in voščila. Zmiraj bomo Boga hvalili, da nam je dal tako dobrega očeta in molili bomo, da Vas Bog še dolgo let olirani, da mi, Vaši otroci, tako živimo, kakor nas lepo učite, in da se v svetih nebesih z Vami skupaj veselimo«. Obeda pod zalo okinčanem kozolcem, katerega se je vdeležilo mnogo povabljencev, napitnic i. dr. ne bodem opisoval, omeniti le še hočem druge slavnosti, katero je napravilo tukajšnje bralno društvo gospodu jubilantu na čast. Popoludne ob 4. uri pripeljali so se iz Ljubljane: Vrli ljubljanski »Sokol«, slavni zbor ljubljanskih čitalniških pevcev in ž njimi vred mnogo drugih odličnih oseb, mej katerimi bilo je na naše veselje opaziti več vrlih narodnih gg. učiteljev. (Slava jim!) Pozdrav milih iz Ljubljane nam došlih gostov bil je srčen. Štiri belo oblečene deklice okinčale so zastavi »Sokola« in pevskega zbora z lavorovima vencema ter trobojnico, potem pa se je jela pomikati zbrana množica z godbo naprej v prijazno Borovnico. »Sokol« in pevci pozdravili so gospoda zlatomašnika, a na to podali se na odmenjeni prostor pred gostilno »pod kolodvorom«, kjer je uže čakalo na stotine radovednega ljudstva, katero je kar očarano občudovalo spretnost in izurjenost vrlih Sokolcev v telovadbi. Ob 7. uri zvečer blagoslovili so gospod zlatomašnik sami krasno, baš novo zastavo našega bralnega društva. Ljubljanski pevci peli so izvrstno, govori so se vrstili, godci so godli, in smelo refiem: Kaj tacega še Borovnica nij doživela! Gospodu zlatomašniku pa iz dnu srca zakliCem: »Ad multos annos!« Iz Železnikov, 16. avgusta. Danes smo vidili tu v našem tergu prav žalostni prizor. Nesli so namreč proti 10. dopoldanski uri tu skoz okol 9 let starega dečka, ki je včeraj popoldan na sosednem Zali Logu padel v derečo Soro, po dežji močno naraščeno, in vtonil. Danes zjutraj so ga najdli na nekem jezu J/s ure spod Železnikov, kaj pa da, mertvega, in nesli ga tu skoz nazaj na Zali Log. Vbogi stariši, kaj so pač počeli, ko so jim sinčeka, ki je včeraj vesel in zdrav zapustil domačo Mšo, danes tnertvega prinesli zopet nazaj domor! — Ko sem bil še mlad, svarili so me skerbna mati radi: »Beži od vode, da te smert ne potegne v valove!« Res nesreča nikdar ne praznuje, najhuje pa, ako je človek sam — kriv nesreče! Jos. Levičnik. Iz Kranjskega šolskega okraja, dne 23. julija. (Učiteljska skupščina.) (Konec.) Drugo točko djanjskih razprav: »Kako bi se vplivalo v šoli na učence, in po taistih na odraščene, da bi se nepristojno in smelo obnašanje mladine s časom odpravilo?« reševal je v domači besedi učitelj Nikolaj Stanonik. — V živih barvah slikal je, tako rekoč, lepoto in krasoto naše mile kranjske domovine, ter citiral, kaj je o njej izrekel sloveči domorodec in pesnik rajni g. župnik Juraj Kobe. Al! — madeža naše dežele ni prikrival g. govornik, in ta je, žalibog: nepristojno obnašanje naše mladine. Nekaj o tem, dejal je, zakrivijo učitelji sami, ker nasproti takej surovosti premalo delujejo; nekaj pa tudi drugi, — celo naša tako zvana »gospoda«, ker premalo občuje s priprostim ljudstvom. Eazvil nam je potem g. govornik, kako naj učitelj z mladino vsikdar prijazno postopa, da s tem nekako izruje kal nepriljudnosti iz njenega serca. Navedel je, kako opazuje pri svoji mladini, da so nekateri zavidnega, sovražnega in oholega duha že po natori; pri nekaterih pa take serčne spake goje še doma lastni stariši. Pogostno pripovedovanje spodbudnih, pa tudi svarilnih povestic naj v šoli otroke vodi in napeljuje k omiki. Priporočuje naj se otrokom, da se ne odkrivajo na javnih krajih le tako zvanim »znamnjem«, katere je postavil v počešenje pobožni naš narod; ampak naj z odkrivanjem pozdravljajo priljudno tudi gosposke in omikane ljudi, katere srečujejo po cestah, naj jili uže poznajo, ali ne. Nahajajo se celo taki surovi mladenči, ki se po izstopu iz šole še bivšemu svojemu učitelju ne odkrivajo. Takem neolikancem naj učitelj s tem siplje žerjavico na glavo, da on njih pozdravlja. In ker se žalibog le prepogosto čuje v naši lepi domovini o pobojih in drugih žalostnih dogodbah, naj se tacih žalnih prilik poslužuje učitelj v to, da v šoli mladini govori, kako to celo faro in okolico sramoti; da to donaša le nečast; graja naj se vsako maščevanje, ter priporoča se spravnost in odpuščenje. Žganje, ta strupena pijača, ki je uzrok toliko hudega in žalostnega, naj se mladini graja in pristuduje na vso moč; svarilni zgledi o hudih boleznih in velikokrat o nagli in žalostni smerti naj se mladini pogostno pripovedujejo. Sploh pa naj bo učitelj proti vsem prijazen, priljuden, omikan: tedaj živ izgled v posnemo mladim in starim! (Ne hodimo pri takih vprašanjih, kakor mačka okoli vrele kaše, marveč recimo kar naravnost, kaj je vzrok surovosti, neotesanosti ljudstva, kaj vzrok tepeža in poboja (tista okornost kmetova v občevanji ni ravno tako graje vredna). Pripomočkov zoper to ni nikjer drugej, kakor v kerščanski omiki, vzrok te surovosti so pa strasti, mesenost in vse kar iz nje izvira, sovraštvo, jeza. — Otrok pa, ki se ihti in v jezi po travi valja, potreben je brezove masti, ako mu stariši tega zdravila ne privoščijo, slabo skerbe za otroke, pozneje bodo sami jokali nad otrokom, ki se boje, da bl ga sedaj ne razžalostili. Dobri in hvalevredni so drugi nasvetovani pripomočki zoper surovost i. dr. — a poglavitno je: blaženje serca in volje in krotenje strasti iz kerščanskih nazorov. Ako tega ni, je človek podoben prebeljeni steni, na kateri se kmalu prikažejo stare lise. Visoko ceni vsakdo šole in izobraženost uma, a poglavitno je le blaženje serca, sicer se strasti le bolj znajo prikrivati in zatajevati, in so tolikanj nevarnejše. Ur.) Tretjo točko: »Igra kot odgojilni pripomoček« razpravljal je (nemški) g. Kragl. Omenil je, da je za otroka perva odgoja najvažnejša. Ker pa otrok koj rad igra, in mu je to pervo opravilo, so toraj že od nekdaj gojili pri otrocih igro kot nekak pripomoček za pervo odrejo. Omenil je g. govornik, da otrok, ki ne igra, ali ni zdrav, ali pa ni več otrok. Na to citira Frobl-a, ki je mnogo o tem pisal, kako je igranje za otroke potrebno. Povedano je bilo dalje, da bode otrok, ki je marljiv pri igri, tudi takšen pri svojili delih in opravilih; ter da se otrok v šoli mnogokrat ne pokaže, kakov je, pač pa pri igri. K sklepu nam je toraj g. govornik prigovarjal, naj spodbujamo otroke k igri, naj igramo z njimi. (Kje? kdaj? kako?) V naslednej točki: »Gojenje spomina«, je gosp. Dolinar Jož. v domači besedi obravnaval mnenje glede gojenja spomina v tako zvani stari in novi šoli, t. j. nekdaj in zdaj. Spomin more očividno v šoli obilno delovati pri vsakem predmetu in uku, ker brez tega ne more biti vspelia. Dober spomin je pa sploh potreben pri vsakem opravilu tudi zunaj šole, toraj naj ga izbuja učitelj pri mladini s priučenjem raznih prozaiških in pesniškili tvarin na pamet i. t. d. Zadnjo točko praktičnih obravnav: »0 podučevanji petja v ljudski šoli« reševal je slovenki g. H. K r e n n e r. .Navedel je, da nas glasba povzdiguje s svojo umetnijo nad zemeljsko življenje. Povdarjal je dalje potrebo gojenja petja v ljudski šoli, in da imamo v to dovolj gradiva. Da se zbuja posluh, naj se že pri uku glasnic poje. Pri daljnem razvitku tega uka naj se ne pazi dobro le na glas, ampak tudi na jasno izgovarjanje besed. Pri uku naj se rabi muzično orodje; najbolje: gosli. Zgodaj naj se vadijo otroci spoznati glaske (note), naj pojd lestvice (škale), in naj se vadijo tudi dobro takta. Vsaka pesem (napev) naj se vadi do popolnega znanja. Disharmonija naj se ne terpi; kdor nima posluha naj med petjem molči. V 3. in 4. oddelku naj se vadijo otroci že petja pesmic po glaskah. Praktičnim razpravam sledilo je poročilo gosp. Pezdič-a, načelnika okrajne knjižnice, o nje stanji. Naznanil je prihodke in stroške; imenoval skoz leto nakupljene knjige, in nekatere gospode, ki so darovali nekoliko knjig; omenil potrebe, da se za knjižnico napravi nova omara; ter naznanil, da knjižnica šteje zdaj 297 knjig. Nasvet, da ostane tudi zanaprej dosedanja knjižnična komisija, ni obveljal, ker sta dva uda izrekla, da odložifca svoja mandata. Nova volitev komisije po listkih dala je ta-le resultat: gg. Eežek, Stanonik, Laliajner, Pezdič in gospica Maly-eva. Načelnik se ima voliti pri pervi odborovi seji. V stalni odbor so bili voljeni po aklamaciji: gg. Bregar, Bregant, Pogačnik, Eežek in gospica Podrekar. Nasvčtov ni bilo posebnili. Radi bi sicer imenovali kaki drugi kraj za konferenco prihodnjega leta (morda Teržič); a ker lanski sklep glede Cerkljan ni obveljal, je dvomljivo, bi se li imel tudi v prihodnje ozir na želje učiteljev. In tako se o tem ni nič določilo. — Poslednjič je gosp. nadzornik nazoče še prijazno ogovoril, priporočal jim marljivost in vstrajnost, ter končal sejo s slavoklicem na presvitlega vladarja. — Zatem smo se podali po naročilu vskupno k blagorodnemu gosp. c. k. okraj. glavarju, ki nas je prav prijazno sprejel, ter izplačal nam potnino. Vskupni obed smo imeli to leto na »stari pošti«. Ker se je bilo to prepozno naročilo, smo morali precej dolgo čakati, vender: bolje obed enkrat, kot nobenkrat. Zadovoljni smo bili že s tem, da nismo bili razcepljeni na dvoje, kar je s pričetka zelo kazalo. Še ta dan, ko se učitelji celega okraja v letu vidijo, naj bi šli eni na desno, drugi na levo. (Želeti bi bilo morda, da bi se vselej imenovali eni, ki naj bi prihodnje leto naročenje obeda v oskerb vzeli.) Dobra volja in lepa harmonija ste stolovale tudi to leto med obedom pri nas. In tako nam je minul zopet en prijeten dan, kakoršnih bi gg. sobratom privoščil pač več v teku enega leta. V poslovilo njim zakličem: »Na srečno in veselo svidanje!« Bodoljub PodratitovsTci. Iz Koroškega. (Izpraševanje iz verouka zopet obligatno pri učit. skušnjah na Koroškem.) — C. k. šolski svet za Koroško je poslal oglas vsem okrajnim šolskim svetom, v katerem ukazuje, da se bode uže m. oktobra izpraševalo iz verouka, in da so vsi spraševanci obvezani temu izpraševanju. C. k. okrajnim šolskim svetom pa se naroča, naj opozore na to učitelje, da se pripravijo za to spraševanje. Oglas dalje pravi, da se česteje primeri, da morejo učitelji pomoči pri poučevanji v verouku, zato pa je potreba uže zarad pouka sploh, da so za to sposobni. — Priporoča pa se tudi učiteljem, ki niso dostali spraševanje iz verouka, ali ki sploh niso bili sprašani v tem nauku, da dopolne ali popravijo svoje izpraševanje. Spodbujajo naj se pa učitelji za to izpraševanje tudi zarad tega, ker se bode pri umeščenji gledalo na to, in se bode v verouku zahteralo vsaj red »zadostno« za stalno timeščenje in povišanje. Pokojni knezoškof ni hotel pošiljati svojega komisarja k učiteljskim spraševanji, ker se niso nič ozirali na red iz kerščanskega uka, in so se nekateri ponašali s svojo nevednostjo. — Poslednji odstavek tega razglasa nekako popravlja prejšno zamudo. Ako bi misel tukaj naznanjena postavno obveljala, potem bi noben nadučitelj ne mogel umeščen biti, ki bi ne bil poterjen za pouk v kerščanskem uku, in bili bi za korak bliže verski šoli.