139 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici Performing Library Roles in a Public Library Lea Felicijan Oddano: 11. 5. 2020 – Sprejeto: 15. 6. 2021 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 027.22:021(497.4Prebold) https:/ /doi.org/10.55741/knj.65.1-2.6 Izvleček Za raziskavo smo uporabili poslovno poročilo Medobčinske splošne knjižnice Žalec in njeno interno gradivo za Občinsko knjižnico Prebold. V naši raziskavi smo uporabili metodo kvantitativnega opisnega statističnega prikaza in korelacijsko analizo za pre­ gled dejavnosti knjižnice za potrebe uporabnikov v lokalnem okolju in njeno uspešnost pri tem; podali smo dinamiko uresničevanja frekventnih in občasnih dejavnosti knjiž­ nice v obdobju šestih let (2014–2019). Predstavili smo preboldsko splošno knjižnico v lokalnem okolju, njene dejavnosti in načrtovanje teh ter posamezne dejavnosti z vidi­ ka, da se tematsko povezujejo s knjižničnimi vlogami; pregled knjižničnih dejavnosti glede na ciljne aktivne in pasivne uporabniške skupine; samovrednotenje prek števila sodelujočih in frekvenco knjižničnih dejavnosti. Opravljena analiza je pokazala uspeš­ nost knjižnice pri uresničevanju dejavnosti za doseganje razvoja knjižničnih vlog. Ugotovljena sta bila kontinuiteta nekaterih in naraščanje uporabe drugih knjižničnih dejavnosti ter storitev. Iz tega izhaja, da so knjižnične dejavnosti umeščene v posamez­ ne tematske projekte. Rezultate raziskave lahko uporabimo kot eno izmed izhodišč za strateško načrtovanje knjižničnih dejavnosti glede na vidik, katere knjižnične vloge razvijati v splošni knjižnici glede na interese in potrebe v lokalnem okolju. Ključne besede: knjižnične vloge, knjižnične dejavnosti, lokalna skupnost, dimenzije kakovosti knjižnice, splošne knjižnice Abstract The study was conducted based on a business report of the Intermunicipal public library Žalec and its internal material for the Municipal library Prebold. Methods of 140 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   quantitative descriptive statistics and correlation analysis were used. In the research, library roles for users’ needs in a local environment and library’s success in doing this were reviewed; implementation dynamics of library’s frequent and periodic activities was presented for a period of six years (2014–2019). We presented Prebold public li­ brary in a local environment, its activities and their planning, as well as individual activities from the viewpoint that they are thematically connected with library roles; overview of library activities according to target active and passive user groups; self­ evaluation through number of participants and frequency of library activities. Our analysis revealed library’s success in implementing activities for achieving develop­ ment of library roles. Results show continuity of some and increase of using other library activities and services. Librarian activities are categorized into individual the­ matic projects. Research results can be used as a basis for strategic planning of library activities with respect to which library roles to develop in a public library according to interests and needs in a local environment. Keywords: library roles, library activities, local community, quality dimensions, public libraries 1 Uvod Temeljite tehnološke in komunikacijske spremembe so močno vplivale na vsa področja življenja družbe in posameznikov. Preobrazbo so doživele tudi splošne knjižnice, ki v procesu preoblikovanja niso več le ustanove za hranjenje in po­ sredovanje knjižnega in neknjižnega gradiva, pač pa tudi izrazit posrednik elek­ tronskih in drugih informacij vseh vrst ter pomembno komunikacijsko in kultur­ no središče lokalne skupnosti, tj. mesto (ne)formalnega druženja posamez nikov in interesnih skupin lokalne skupnosti. Glede na potrebe lokalne skup nosti so področja dejavnosti knjižnice ciljno usmerjena k razvijanju knjižničnih vlog. Pri tem morajo knjižnice delovati dovzetno, celostno in vključujoče za vse tipe uporabnikov. S prispevkom želimo spodbuditi bibliotekarsko stroko k spremljanju primerov prakse knjižnic v lokalnih okoljih in k sooblikovanju njihovih strategij za vred­ notenje in načrtovanje delovanja. Osredotočamo se na krajevno knjižnico v Pre­ boldu. Predstavljamo dejavnosti, ki jih izvaja knjižnica, in s korelacijsko analizo prikazujemo knjižnične vloge, ki jih določajo Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (Brenčič idr., 2019, str. 53–102). Poudarjamo pomen dobro zastavljenega programa knjižnice, s katerim lahko uresničuje nove vloge knjižnice in izrazito vpliva oziroma veča svoj pomen v ožjem in širšem okolju. Kot navajata Rozman in Kovač (2012, str. 82), kratkoročno oz. letno načrtovanje (angl. short-run planning) zajema že dane, utečene prvine in jih pri kratkoročnih odločitvah kot take tudi upoštevamo. Pri dolgoročnem oz. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 141 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   strateškem načrtovanju (angl. long-run planning), ki zajema obdobje od tri do pet let, pa je mogoče te prvine tudi zamenjati. Spremembe v družbi danes zahtevajo razvijanje novih storitev, ob usklajevanju, organizaciji in izvedbi teh dejavnosti pa je potrebno soglasje stroke in financerjev (Bon idr., 2012, str. 18). Opravili smo raziskavo o dejavnostih knjižnice in pri tem poskušali oblikovati nekaj zaključkov bolj kvalitativne narave. Uspešnost izvajanja knjižnične dejav­ nosti smo prikazali v obliki dinamike uresničevanja knjižničnih vlog v obdobju šestih let aktivnosti knjižnice (2014–2019), torej s kontinuiteto in naraščanjem posameznih knjižničnih dejavnosti. V raziskavi sledimo mikroanalizi dejavnosti knjižnice po dejavnostih znotraj knjižničnih vlog glede na namen, ciljne skupi­ ne, kazalnike uspešnosti, oblike dela, načine sodelovanja, korist za posamezni­ ka in lokalno skupnost. Za pridobitev teh podatkov smo izvedli mikroanalizo dejavnosti knjižnice znotraj knjižničnih vlog. Namen raziskave je ugotoviti, ka­ tere knjižnične vloge razvija krajevna splošna knjižnica prek posameznih vrst knjižničnih dejavnosti. Vrednost raziskave vidimo v tem, da podaja dejansko sliko dejavnosti knjižnice. Predstavljamo družbeno in ekonomsko vrednost oz. vlogo knjižnice kot dodano vrednost za uporabnike in okolje, iz česar izhajata tudi Ambrožič in Badovinac (2009, str. 12–13). Ugotavljata, da je »sistematično vrednotenje delovanja (evalva­ cija) knjižnic zelo pomembno v procesih sprejemanja odločitev in predstavljanja dejavnosti uporabnikom in vlagateljem« (prav tam, str. 12). Govorimo o splošnih knjižnicah, ki namenjajo svoj prostor in osebje celotni lokalni skupnosti za de­ javnosti posameznih ciljnih skupin ter se odzivajo na potrebe vseh prebivalcev skupnosti, ne le evidentiranih knjižničnih uporabnikov. Pri tem sodelujejo še z raznimi drugimi ustanovami, organizacijami, družbenimi subjekti. Obenem je splošna knjižnica informacijska, družbena, kulturna, družabna, ko­ munikacijska ustanova, ki: – uresničuje družbene, kulturne, informacijske, izobraževalne in druge vloge v lokalni skupnosti; – združuje in povezuje člane lokalne skupnosti v smislu njihove raznovrstne dejavnosti v lokalnem okolju; – nudi informacijsko podporo za lokalne potrebe prebivalstva: posameznikom in skupinam ter drugim ustanovam in organizacijam; – je fizični, družbeno­ družabni in komunikacijski prostor lokalne skupnosti; – je prostor za dejavnosti lokalnih skupin; – soustvarja družbeno življenje in pri tem sodeluje z drugimi ustanovami ter subjekti (vrtec, šola, dom upokojencev itd.); – v lokalnem merilu povezuje posameznike v skupine; 142 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   – pomembno vpliva na pripadnost (lojalnost) in povezanost posameznikov v lokalni skupnosti; – se prožno prilagaja interesom in potrebam lokalne skupnosti: sledi jim s svo­ jimi dejavnostmi. Je prostor širjenja informacij ter srečevanja za prostočasne, razvedrilne namene, kar se izraža zlasti v primestnih in manjših okoljih. Hkrati je prostor, v katerem lahko posamezniki uresničujejo svoje potrebe in želje po dodatnih znanjih. Hkrati se kažejo štiri razsežnosti knjižnic: a) od fizičnih k virtualnim knjižnicam, b) od posameznikov k skupnosti, c) od knjižnice kot zbirke h kreativni knjižnici, č) portal za zbirke knjižnic (Levien, 2011). Na kakovost storitev knjižnic vplivajo še t. i. dejavniki uspešnosti (McNicol, 2006, str. 519–534): demografski in geo­ grafski dejavniki, strategije oglaševanja in trženja, javno posvetovanje (glede interesov), vključevanje partnerjev (vrtec, šola itd.), lokacija drugih subjektov v skupnosti (knjižnica – središče kulturne in družabne dejavnosti), dostopnost (umeščenost v središču, parkirišče, dvigalo). Okolje z najugodnejšimi pogoji dela bi bile skupnosti s 5000 oz. 3500 ali manj prebivalci, kajti po navadi je komunikacija v majhnih skupnostih lažja, saj imajo pogosto visok in stalen odstotek prebivalcev, vključenih v življenje skupnosti. Poleg tega bi lahko predvidevali, da so mlajši in starejši člani skupnosti bolj po­ vezani, ker se ljudje bolj poznajo in imajo več rednega stika kot v večji skupnosti, kjer je mogoče, da se običajno oblikujejo ločene skupine, ki imajo malo stika ali ga sploh nimajo. Sodobne knjižnice lahko vidimo kot knjižnice skupnosti, v katerih poteka spodbujanje večje interakcije v skupnosti z zagotavljanjem stične točke, spodbujanje dostopa do informacij o raznih storitvah v skupnosti, ozave­ ščanje skupnosti in razumevanje aktualne izobraževalne prakse, spodbujanje vseživljenjskega učenja, združevanje različnih skupnostnih skupin na skupnem prizorišču ter zagotavljanje socialne pravičnosti za manjše skupnosti (McNicol, 2006, str. 519–534). 2 Značilnosti knjižnice V razdelku predstavljamo značilnosti krajevne knjižnice in lokalnega okolja, v katerega je ta umeščena ter v njem deluje glede na interese in potrebe skupnosti. Načrtovanje in strukturiranje knjižničnih dejavnosti je povezano z značilnostmi okolja. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 143 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   Kot javni zavod knjižnica spada med tiste službe, »ki morajo delovati v korist posameznika in skupnosti«; knjižnice se »uvrščajo med posrednike, ki pomaga­ jo, da se posameznikova potreba uresniči«, »država /jih/ ustanavlja za širjenje informacij in tako omogoča uresničevanje pravice do svobode mišljenja ter izra­ žanja mnenj ter stališč« (Breznik idr., 2005, str. 86). Preden se posvetimo raziskavi, si po Žagar (2011, str. 27) postavimo izhodiščna vprašanja: kaj želimo s svojim delovanjem doseči, spremeniti, da bodo imeli po­ samezniki in lokalna skupnost knjižnice koristi; kako bomo to izvedli in vredno­ tili. Ob predpostavki (prav tam), da so končni rezultati delovanja knjižnice vedno osredotočeni na uporabnika in njegove koristi, prikažemo poslanstvo knjižnice kot zavezo, ki jo knjižnica sporoča tako zaposlenim kot njenim uporabnikom. Za­ poslene usmerja pri njihovem delovanju; uporabnikom sporoča, kakšne koristi bodo imeli od uporabe knjižničnih storitev, kar je pomembno tudi za druge de­ ležnike, npr. financerje, donatorje; izpolnjuje pričakovanja družbe, ki se odraža v razvoju posameznikovega potenciala. »S tega vidika knjižnica lahko stremi v razvoj takšnih storitev, ki bodo spodbujale in prebujale potenciale posameznika in kreativno zapolnjevale del njegovega prostega časa« (prav tam). 2.1 Predstavitev značilnosti Prebolda Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2018, 2019) je Prebold ob­ čina v spodnji savinjski regiji, zajema 8 naselij, med njimi Prebold kot staro in­ dustrijsko naselje. V občini so aktivna številna društva. 2.2 Občinska knjižnica Prebold Krajevna Občinska knjižnica Prebold je ena izmed 11 organizacijskih enot Med­ občinske splošne knjižnice Žalec, ki s svojo mrežo zajema območje Spodnje Sa­ vinjske doline. Na 287 m 2 knjižničnega prostora Občinske knjižnice Prebold je uporabnikom na voljo več kot 19.000 enot knjižnega gradiva. Po podatkih iz poslovnega poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njenega internega gradiva (2014–2019) je aktivnih članov krajevne knjižnice 741 (podatek za leto 2019), kar predstavlja 14,7 % prebivalcev Občine Prebold od 5084 prebivalcev (podatek za leto 2019). Knjižnica je odprta 16 ur na teden, 3 ure na teden so namenjene prireditveni dejavnosti. V letu 2019 se je v Občin­ ski knjižnici Prebold zvrstilo 65 prireditev, obiskalo jih je 2470 obiskovalcev. V povprečju je vsako prireditev obiskalo 38 obiskovalcev (enak je tudi podatek za osrednjo knjižnico v Žalcu) (prav tam). 144 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   2.3 Splošna knjižnica »Knjižnica sama je v lokalni skupnosti podoba dostopnosti znanja« (Novljan, 2004, str. 110). Deluje v obliki matrične organizacije, pri čemer zaposleni oprav­ ljajo več različnih delovnih nalog, cilj tega pristopa pa je vzpostavljanje celovi­ tega sistema zagotavljanja kakovosti na vseh ravneh organizacije (Laimiš, 2015, str. 13). Občinska knjižnica Prebold je sodobna, komunikacijsko naravnana splošna knjižnica in temelji na poudarjanju vloge uporabnikov v knjižnični praksi: a) z dejavnostmi knjižnice in v knjižnici aktivira prebivalce lokalne skupnosti; b) v procesu načrtovanja dejavnosti tvorno sodeluje z lokalnim okoljem; c) sprejema pobude iz lokalnega okolja in jih pretvarja v delovalno prakso; č) je del družbene in kulturne pa tudi družabne mreže lokalne skupnosti. Na uresničevanje knjižnične dejavnosti v lokalnem okolju vplivajo številni de­ javniki. Njihovo ugotavljanje ni predmet naše raziskave, a glede na Vizijo in strategijo razvoja Občine Prebold (2017) domnevamo, da so najpomembnejši na­ slednji dejavniki: 1. družbeni: demografija prebivalstva skupnosti – staranje populacije, večanje števila prebivalcev; višja izobrazba, višji družbeni standard, spremenjeni živ­ ljenjski slog prebivalcev; 2. tehnološki: informacijsko­ komunikacijska tehnologija je vpeta na vsa podro­ čja življenja posameznikov in skupnosti; 3. družbenogospodarski: večanje urbanizacije in spreminjanje tradicionalne podobe podeželja, koncentriranje dejavnosti v mestih, dnevne in trajne mi­ gracije podeželje–mesto, globalizacija; 4. uporabniki: sprememba potreb in interesov glede na dinamiko načina življe­ nja, splošna knjižnica predstavlja tudi prostor za razvedrilo in srečevanje, privlačnost in raznolikost knjižničnih dejavnosti; iz potreb in interesov se oblikuje tudi pričakovanje do knjižnice (predvsem to, da je knjižnica dejavna, dejavnosti pa raznovrstne); 5. omejitve: prisotnost drugih ustanov in subjektov s podobnimi dejavnostmi (vrtec, šola itd.), preobilje informacij v skupnosti in družbi, mešanje predstave o tradicionalni in sodobni knjižnici, relativna aktivnost in slaba motiviranost (pasivnost) uporabnikov: dejavnost le določenega števila istih posameznikov in skupin; denarne, prostorske in druge materialne zmožnosti knjižnice ter manko knjižničnega osebja za razširjeno delovanje knjižnice v okolju. Primerjanje konkretne splošne knjižnice v podeželskem okolju s konkretno mest­ no knjižnico pokaže: za izrazito večje mestno okolje zasledimo manjši obisk knjiž ničnih prireditev, a večji delež včlanjenega prebivalstva. Iz Poslovnega Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 145 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) razberemo, da je imela Občinska knjižnica Prebold v letu 2019 2470 obiskovalcev knjižničnih prireditev in 741 aktivnih članov. Letno poročilo MKL 2019 Mestne knjižnice Lju­ bljana (2021) pa poroča o 51.263 obiskovalcih knjižničnih prireditev in 83.293 članih. Sklepamo, da je bližina kulturnega udejstvovanja v okolju dobrodošla, hkrati je tudi več prenosa informacij v direktni komunikaciji znotraj manjše lo­ kalne skupnosti, formalne in neformalne skupine kažejo skupna zanimanja in vrednote. V podeželskem okolju sta prisotni še dnevna delovna in (dnevna) izobraževalna migracija v urbane centre. Pri dijakih in študentih gre za migracije iz manjše lokalne skupnosti v kraje šolanja in pri tem za iskanje gradiva in dejavnosti na lokacijah, bližjih kraju šolanja. Večji kot je nabor knjižničnih dejavnosti, name­ njenih lokalnemu okolju, bolj je prilagojen njegovim potrebam. Zato je pomemb­ no modeliranje potreb in interesov znotraj skupnosti (o tem v nadaljevanju). Opravili smo raziskavo o prireditveni dejavnosti Občinske knjižnice Prebold. Uporabili smo metodo kvantitativnega opisnega statističnega prikaza in kore­ lacijsko analizo. Naša analiza dejavnosti občinske knjižnice je pokazala lokalni skupnosti prilagojeno delovanje, ki je bilo dovolj približano in usklajeno s po­ trebami, ki so privabile obiskovalce. To je podlaga za načrtovanje dejavnosti v prihodnjem obdobju znotraj mreže splošne knjižnice. Naredili smo pregled dejavnosti knjižnice skozi daljše preteklo obdobje (2014–2019) in pri tem ugo­ tovili njihovo kvantitativno rast, kar daje pozitivno potrditev usmerjenosti oz. v nadaljevanje obstoječega koncepta; temu dajeta podlago tudi strateška do­ kumenta: Lokalni program kulture v Občini Žalec za obdobje 2014–2020 (2021), Vizija in strategija Občine Prebold (2017), ki pojmuje doseganje vizije kot proces uspešnosti integracije gospodarske, okoljske, prometne, izobraževalne, kulturne in druge infrastrukture. Zajema analizo vrednot okolja lokalne skupnosti, kjer kulturna dejavnost v kraju povezuje in pomaga spodbujati lokalno gospodar­ stvo, povečuje privlačnost regije, prispeva k njeni javni podobi in predstavlja podporno okolje za prebivalstvo. 3 Raziskava Raziskavo smo opravili na podlagi poslovnega poročila za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njenega internega gradiva (2014–2019). Predstav­ ljamo sodelovanje knjižnice z vzgojno­ izobraževalnima ustanovama, občino, nevladnimi in drugimi organizacijami, posamezniki (avtorji, založniki, prosto­ voljci). Ugotavljali bomo uspešnost knjižnice pri prizadevanju za ozaveščanje in 146 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   pridobivanje uporabnikov, izvajanju skupnih projektov ter promociji knjižnice, vse to z namenom krepitve družbene kohezije v lokalnem okolju. 3.1 Raziskovalni problem Po Levien (2011) so knjižnice fokusirane na: a) posameznike, tj. po načelu eden po eden; zadovoljevanje njihovih potreb (izposoja, čitalnica, informacijski sis­ tem, tehnična sredstva itd.); b) skupnost, tj. na dejavnosti in srečevanja skupin. Ugotovitev o dveh fokusih knjižnic je usmerjala in oblikovala metodo naše razis­ kave. Statistični prikazi pomenijo operiranje s stvarnimi podatki, tj. številom knjiž­ ničnih dejavnosti in številom obiskovalcev dejavnosti. Predstavljajo posplošeni presek knjižnične dejavnosti znotraj uresničevanja knjižničnih vlog s knjižnič­ nimi prireditvami, ki so usmerjene na ciljno skupino obiskovalcev in koledarsko zamejene. 3.2 Vzorčenje V raziskavi se omejujemo predvsem na aktivno vlogo knjižnice v lokalni skupno­ sti, tj. na prireditveno dejavnost in srečevanje skupin, saj bi bila sicer celostna predstavitev knjižničnih vlog preobsežna (glej Brenčič idr., 2019, str. 53–102). Predstavljamo le tiste dejavnosti, kjer so oblikovane aktualne skupine in vklju­ čeni posamezniki, tj. aktivno (posplošeno: izvajalci) ali pasivno (posplošeno: obiskovalci). Glede na Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028) (Brenčič idr., 2019, str. 53–102) smo izbrali dejavnosti na ravni prire­ ditvene dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura in bralna pis­ menost otrok, bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, pridobivanje znanja, informacijsko in računalni­ ško opismenjevanje, vključevanje v družbo, domoznanska dejavnost, informa­ cijsko središče lokalne skupnosti, seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, spodbujanje povezovanja in sodelovalne kulture ter ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Izbrali smo obdobje 2014–2019. Obdobje epidemije koronavirusne bolezni (2020– 2021) opredeljujemo kot netipično obdobje glede na odsotnost in omejenost de­ javnosti Občinske knjižnice Prebold in bi lahko bilo obravnavano posebej, zato ga v raziskavo nismo vključili. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 147 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   3.3 Metodologija Izhajamo iz predpostavke, da vrednotenje kakovosti v knjižnici delno razberemo tudi iz kvantitativnih podatkov, tj. števila uporabnikov oz. obiskovalcev; števila dejavnosti, namenjenih uporabnikom oz. obiskovalcem; velikosti starostnih in interesnih skupin. Zato uporabljamo kvantitativni opisni statistični prikaz. 4 Knjižnične dejavnosti in knjižnične vloge Predstavili bomo knjižnične dejavnosti, ki bi jih knjižnica lahko uvrstila k po­ samezni knjižnični vlogi. Uvodoma podajamo opredelitve temeljnih pojmov in terminov. Knjižnična vloga je »ciljno usmerjeno področje dejavnosti knjižnice, ki opisuje, kaj knjižnica dela ali zagotavlja z namenom zadovoljevanja opredeljene potrebe lokalne skupnosti« (Nelson, 2008, str. 143); pomeni »perspektivo, ki poveže vse vidike delovanja splošne knjižnice v naravnanost k določenemu cilju« in pred­ stavlja »idealno podobo programa splošne knjižnice, tako glede njenih mogočih ciljev kot tudi mogočih načinov njihovega doseganja«, nabor vlog pa predstavlja »podlago za oblikovanje konkretnega odziva knjižnice na specifično lokalno okolje« (Brenčič idr., 2019, str. 29). Knjižnična dejavnost ali storitev »naslavlja določeno posameznikovo potrebo« (Rubin, 2006, str. 3) in je »potrebna za iz­ vajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja /ter/ izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge« (Zakon, 2001). De­ javnosti knjižnice »so raznovrstnih oblik, npr. usposabljanja, delavnice, druge storitve, pri čemer se predpostavlja, da je vsaka konkretna oblika dejavnosti knjižnice zasnovana in načrtovana ciljno, z namenom doseči spremembo, ki bo pomenila napredek v posameznikovem razvoju« (Rubin, 2006, str. 3). Prireditev je »nekaj, kar se zgodi in kar običajno poteka po vnaprej določenem programu. Sestavljena je iz dogodka ali niza dogodkov, za uresničitev katerih so potrebne različne dejavnosti« (Mestna knjižnica Ljubljana, 2021, str. 10). Slovar sloven- skega knjižnega jezika (2021) opredeljuje prireditev kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni«. 4.1 Knjižnične dejavnosti Občinske knjižnice Prebold v kontekstu knjižničnih vlog Knjižnica kot ustanova deluje organizirano in v obliki načrtovanja oz. idejnega koncepta. Izbor tem in dejavnosti prireditev skozi leto naj bi bil raznovrsten, 148 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   namenjen vsej populaciji, od najmlajših do najstarejših. Pobudniki v procesu načrtovanja so: knjižnica, lokalno okolje (domačini oz. društva, ustanove itd.), širše okolje. Gre za proces usklajevanja interesov knjižnice z okoljem, zajet v letni načrt dejavnosti knjižnice na naslednje načine: – ugotavljanje potreb/interesov v lokalnem okolju; – upoštevanje raznolikosti dejavnosti in izvajalcev; – upoštevanje privajenosti uporabnikov na ustaljene dejavnosti (npr. pravljične ure, predstavitve); – načrtovanje, pripravljanje vsebine in izvedbe dejavnosti s posameznikom/ skupino ali v lastni izvedbi; – priprava prostora, materialnih in drugih sredstev; – informiranje lokalne skupnosti o vsebini in drugih značilnostih; – predstavljanje izvedenih dejavnosti (splet, časopis itd.). Občinska knjižnica Prebold načrtuje in izvaja svoje dejavnosti usklajeno z Let- nim programom kulture v Občini Prebold. Ta opredeljuje kulturno dejavnost ob­ činskega pomena, njeno sofinanciranje in investicije. Uravnoteženo uresničuje­ mo naslednje dejavnosti po tematikah: V knjižnici odkrivamo, V knjižnici pred- stavljamo, S knjižnico po svetu, S knjižnico na pot po Sloveniji, Poučno v knjižnici, Ustvarjalno v knjižnici, Prisluhnimo pravljici v knjižnici. Časovni načrt dejavnosti je zapisan na občinskem letnem koledarju, ki ga prejme vsako gospodinjstvo. Za vsak mesec sproti občina izda tudi mesečni napovednik, in ta je objavljen tudi v medijih. Vabimo tudi z vabili na knjižničnem izposojnem pultu in osebnimi e­ vabili (v bazi Medobčinske splošne knjižnice Žalec je 661 prejemnikov), prek spletne strani knjižnice in občine ter prek medijev. O vsebini in dogajanju na vseh prireditvah redno objavljamo in ob tem jezikovno urejamo prispevke na spletni strani knjižnice in v mesečnem glasilu Občine Prebold E-glas izpod Žvaj- ge. V letih 2014−2019 smo pripravili 230 prispevkov. O dejavnostih so obveščeni tudi regijski mediji (časopis Utrip Savinjske doline, Savinjska televizija). Uresničevanje dejavnosti po tematikah v obdobju 2014–2019 nam predstavlja predpripravo za oblikovanje strateškega načrta knjižnice in njenih ciljev ter de­ javnosti za doseganje teh ciljev v naslednjih petih letih (kratkoročno) oz. za 10 ali 20 let. Naraščanje števila obiskovalcev dejavnosti in pozitiven odziv obisko­ valcev oz. lokalne skupnosti je lahko tudi eden izmed kazalnikov kakovostne po­ nudbe knjižnice. Zato je ključnega pomena dobro načrtovan program knjižnice, prav tako so pomembni njegovi načrtovalci in izvajalci, in to pomaga razvijati lokalno skupnost na vseh področjih (gospodarskem, socialnem, kulturnem itd.) oziroma delujemo proaktivno (Vilar, 2017, str. 11). Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 149 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   4.2 Primeri knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold V nadaljevanju pregledno prikazujemo dejavnosti v obdobju 2014–2019, ki sicer sodijo v določeno knjižnično vlogo, a so med seboj neločljivo prepletene in po­ vezane ter kot take tvorijo nedeljivo celoto, prek katere se knjižnica povezuje z lokalno skupnostjo oz. je vanjo vpeta. 1. in 2. tematski sklop: razvoj predbralne pismenosti ter bralna kultura in bralna pismenost otrok Pri izvajanju dejavnosti za predšolske in šolske otroke dejavnosti znotraj ure­ sničevanja prvega in drugega tematskega sklopa prikazujemo združeno, ker ob pošiljanju vabil ne ločimo ciljne publike na predšolsko in šolsko obdobje. Po­ slovno poročilo za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njeno interno gradivo (2014–2019) pokažeta, da največji obisk (povprečno sto obisko­ valcev) dosegamo, ko vsaj dvakrat na leto organiziramo otroško predstavo. Že štiri leta je stalnica ponovoletna predstava, ki jo pripravi gledališka skupina dijakov z mentorico občanko Občine Prebold. Priložnostne so glasbeno­ plesne dejavnosti etnografske in razvedrilne narave (animacija s čarovnikom, klovnom, Božičkom, mačkom Murijem). Mesečne pravljične ure zajemajo branje pravljic, pesmi in ljudskih pripovedk, pogovore o njih in tematsko ustvarjanje. Izdelki so didaktično primerni sposobnostim ročnih spretnosti otrok. Občasno sodelujejo zunanji izvajalci (pravljična joga, meditacijska pravljica, ustvarjanje z ilustra­ torko). Štirikrat na leto sodelujemo z likovno sekcijo lokalnega kulturno­ umet­ niškega društva v obliki sezonskih sobotnih ustvarjalnic. Sodelovanje staršev pri dejavnostih predstavlja pomembno medsebojno interakcijo. Delovanje na podlagi ugotovitve, da izkušnje mladih bralcev močno vplivajo na njihovo bralno kulturo tudi v odraslosti, predstavlja tudi tesno sodelovanje knjižnice, vrtca in osnovne šole v obliki bibliopedagoškega dela. Od leta 2014 po vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec poteka projekt branja za najmlajše v predšolskem obdobju (od štiri do šest let), poimenovan Mali Savinj- čani beremo. V sedmih letih projekta je v Preboldu sodelovalo že 420 vrtčevskih otrok (poslovno poročilo za leto 2019 Medobčinske splošne knjižnice Žalec (2021) in njeno interno gradivo (2014–2019)). Cilj projekta je spodbujanje družinskega branja s poudarkom na zbližanju otrok in njihovih najbližjih ob spoznavanju raznovrstnih vsebin z bralnega seznama ter povezovanje lokalne skupnosti, ki tvorno sodeluje na zaključni prireditvi. Vsako leto jeseni v knjižnico povabimo prvošolce Osnovne šole Prebold, da jih spodbudimo k razvoju njihove sposob­ nosti za samostojno uporabo knjižnice in dojemanja branja kot prijetne izkušnje. 150 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   3. tematski sklop: bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov Dejavnosti, namenjenih mladostnikom, do zdaj v knjižnici nismo organizirali. Vzpostavljanje stika in iskanje njihovih interesov je okrnjeno, zaznavamo njiho­ vo vsakodnevno dolgo odsotnost iz lokalnega okolja zaradi obveznosti v kraju šolanja (v Savinjski dolini ni srednje šole). Pojavlja pa se interes za počitniško delo. Po programu Občine Prebold in Medobčinske splošne knjižnice Žalec so po­ leti 2014 pod mentorstvom knjižničarke tri dijakinje opravljale počitniško delo. Poleg urejanja knjižničnega gradiva so sodelovale zlasti pri izvajanju poletnih dejavnosti za otroke in odrasle, npr. Branje pod krošnjami, sobotne ustvarjalne delavnice na lokalni tržnici, socialne igre in izposoja gradiva na bazenu. Dijaki občasno sodelujejo na prireditvah kot nastopajoči glasbeniki ali igralci otroške gledališke predstave. 4. tematski sklop: bralna kultura in bralna pismenost odraslih Od leta 2007 po vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec poteka pro­ jekt branja za odrasle Savinjčani beremo. Projekt, ki obsega bralno občinstvo 11 knjižnic v 6 občinah (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec), se vsako sezono začne 20. novembra na dan slovenskih splošnih knjižnic in konča s sklepno prireditvijo. V celotni mreži je v projektu v letu 2019 sodelovalo 338 bralcev, od tega v enoti Prebold 58 bralcev. V Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold potekajo mesečne bralne urice, ki jih za starostnike izvajajo knjižničarke Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V letu 2019 je bilo teh literarnih druženj 8, s povprečno 18 udeleženci. V organizaciji osrednje knjižnice v Žalcu vsako jesen poteka skupno srečanje za stanovalce domov upokojencev, varovance organizacij za ljudi s posebnimi potrebami in njihove predstavnike. V Občinski knjižnici Prebold je vse več lokalnih ustvarjalcev, ki želijo predstaviti svoje delo. Na tovrstnih literarnih večerih krepimo bralno kulturo z izvajalci po­ samezniki (npr. prireditvi Večer za dušo in Pesmi mojega srca) ali organizacijami (vsakoletna prireditev kulturno­ umetniškega društva Pozdrav mladosti). 5. tematski sklop: pridobivanje znanja Zadnja leta je v knjižnici vse več potopisnih predavanj v obliki fotografske in besedne predstavitve, velikokrat pospremljene z glasbo in predmeti ali hrano s predstavljene destinacije. Na podlagi pobud strokovnjakov različnih podro­ čij v knjižnici vsaj enkrat na mesec organiziramo strokovno predavanje. Naj­ bolje obis kana so predavanja o zdravem načinu življenja in prehranjevanja, psihološka, duhovna in motivacijska predavanja, predavanja o načinu dobre Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 151 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   komunikacije, spomladi ali jeseni o delu na vrtu in v okolici doma, pritegne še zgodovinska tematika ali predstavitev koristnih vsakdanjih veščin, npr. tehnike pravilnega dihanja. 6. tematski sklop: informacijsko in računalniško opismenjevanje Približno enkrat na leto obiskovalcem v obliki strokovnih predavanj ponudimo znanje o uporabi informacijsko­ komunikacijskih tehnologij in s tem širimo infor­ macijsko ter računalniško pismenost, npr. o lažnih novicah, družbenih omrež­ jih, računalniškem oblikovanju besedil. 7. tematski sklop: vključevanje v družbo Razumevanje različnosti in s tem povezanih različnih potreb oseb s posebnimi potrebami in drugih ranljivih skupin je ključnega pomena za celotno družbo, državo in slehernega posameznika v lokalni skupnosti. Zavedanje knjižničarske etične dolžnosti ozaveščati in biti ozaveščen o pravicah in potrebah ranljivih skupin prebivalcev se je v knjižnici najbolj okrepilo vzporedno s prizadevanjem Občine Prebold postati invalidom prijazna občina v letu 2019, ko je bilo v sode­ lovanju z Občino Prebold v sklopu projekta Občina po meri invalidov izvedenih pet prireditev z namenom približevanja ranljivim skupinam prebivalcev. V so­ delovanju z Društvom paraplegikov jugozahodne Štajerske je potekal pogovor­ ni večer z razstavo in predstavitvijo slikanja z usti. Z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje literarno­glasbeni večer s prikazom mobilnosti z belo palico. S pridobitvijo listine Občina po meri invalidov se projekt ni ustavil. V letu 2020 je potekal glasbeno­ pogovorni večer s predstavitvijo Medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju Sožitje Žalec. Ranljive skupine tako tudi s pomočjo knjižnice postajajo vse prodornejše v izkazovanju potreb ali dokazovanju pravice do videnja teh potreb. V knjižnici je nameščena tudi slušna zanka. 8. tematski sklop: domoznanska dejavnost Vrednote lokalnega okolja ohranjamo z domoznanskimi prireditvami. Pod okri­ ljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec tudi v preboldski knjižnici potekajo pogovorni večeri z naslovom Utrip domoznanstva, na katerih društva predstavijo svoje delovanje skozi čas in tako zaznamujejo obletnico ali poseben dosežek. Cilj te dejavnosti je graditi in krepiti identiteto lokalne skupnosti, kar se poka­ že zlasti ob izdaji književnega ali glasbenega dela domačega pisca, glasbenega 152 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   poustvarjalca oz. skupine. Tudi ob teh priložnostih v knjižnici pripravimo pred­ stavitveni ali spominski večer. Občina Prebold je založnik in izdajatelj številnih tovrstnih del. V Občinski knjižnici Prebold je urejen tudi domoznanski kotiček s portretnimi fotografijami preboldskih literarnih ustvarjalcev in gradivom, ki so ga ti ustvarili. 9. tematski sklop: informacijsko središče lokalne skupnosti Podjetniška svetovalka iz lokalne skupnosti je v knjižnici v sklopu projekta SPOT svetovanje Savinjska izvedla brezplačno delavnico pomoči vsem zainteresiranim potencialnim podjetnikom in podjetjem. 10. tematski sklop: seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktu- alnega dogajanja v družbi O aktualnih in javnih zadevah se imajo prebivalci lokalne skupnosti možnost opredeliti, odločiti in izraziti svoje mnenje. V knjižnici smo jim to omogočili npr. ob soočenju kandidatov za župane, z varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev nacionalne radiotelevizije, okroglo mizo o možnostih razvoja turizma v kraju. 11. tematski sklop: spodbujanje povezovanja in sodelovalne kulture ter ustvarjalnosti v lokalni skupnosti Prirejamo razstave, ki so v prostorih knjižnice na ogled po mesec dni. Odprtja razstav so tudi priložnost za medgeneracijsko povezovanje, v kulturnem pro­ gramu največkrat sodelujejo razstavljavec, učenci glasbene šole, knjižničarka. Povezovalno vlogo knjižnice utrjujemo tudi z organizacijo pogovornih veče­ rov z znanimi Slovenci. Večkrat za izvedbo dejavnosti zagotovimo knjižnični prostor in ob tem predstavimo knjižnično dejavnost ali organiziramo kulturni program. Vsebina večerov je obogatena s kulturnim programom glasbenikov v različnih sestavih, sodelujemo z učenci glasbene šole, za recitacijo poskr­ bijo osnovnošolci ali člani kulturno­ umetniškega društva. Večere sklenemo z neformalnim druženjem in konverzacijo. Sodelovalna kultura se krepi tudi s tem, ko knjižnico obiskujejo lokalne ustanove. Občinska knjižnica Prebold in Vrtec Prebold sta v isti stavbi in tudi zato so obiski predšolskih otrok v knjižni­ ci organizirano skupaj z vzgojiteljicami zelo pogosti. Učiteljice z osnovnošolci knjižnico občasno izberejo za popestritev šolskega pouka v obliki bralne urice, pridružijo se tudi starši. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 153 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   5 Rezultati S sedmimi preglednicami in tremi slikami prikazujemo dinamiko uresničevanja frekventnih in občasnih dejavnosti knjižnice v obdobju šestih let (2014–2019), in sicer z vidika načrtovanja ter tematske povezave s knjižničnimi vlogami. Prika­ žemo tudi knjižnične dejavnosti glede na ciljne aktivne in pasivne skupine ter kontinuiteto in naraščanje posameznih dejavnosti.  Preglednica 1: Izvedba knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold glede na njihovo število (2014–2019) Rang Knjiž. dejavnosti Občinska knjižnica Prebold 2014–2019 Št. dejavnosti Št. obiskovalcev 1. D1 61 2098 2. D5 57 1257 3. D2 56 1556 4. D4 47 1075 4. D11 47 1842 5. D8 32 1333 6. D7 6 238 6. D10 6 239 7. D6 3 25 8. D9 1 43 9. D3 0 0 Skupaj 316 9706 Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D5 – pri- dobivanje znanja, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D8 – domoznanska dejavnost, D7 – vključevanje v družbo, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Število knjižničnih dejavnosti (preglednica 1) je podano kumulativno za število knjižničnih dejavnosti in število obiskovalcev v obdobju 2014–2019. Razvrščanje dejavnosti pokaže, za katere knjižnične dejavnosti je knjižnica predvidela, da so za lokalno skupnost ali potrebne ali zanimive, torej da izražajo njene potrebe in interese, in jih je načrtovala v letnem načrtu za posamezno leto ter so bile pogosteje izvedene. To so zlasti dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, pri­ dobivanje znanja, bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, domoznanska dejavnost. 154 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   Preglednica 2: Izvedba knjižničnih dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold glede na število obiskovalcev pri posamezni dejavnosti (2014–2019) Rang Knjiž. dejavnosti Občinska knjižnica Prebold 2014–2019 Št. obiskovalcev Št. dejavnosti 1. D1 2098 61 2. D11 1842 47 3. D2 1556 56 4. D8 1333 32 5. D5 1257 57 6. D4 1075 47 7. D10 239 6 8. D7 238 6 9. D9 43 1 10. D6 25 3 11. D3 0 0 Skupaj 9706 316 Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D8 – domoznanska dejavnost, D5 – pridobivanje znanja, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D7 – vključevanje v družbo, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Število obiskovalcev knjižničnih dejavnosti v časovnem obdobju 2014–2019 (pre­ glednica 2) pokaže, katere knjižnične dejavnosti so v lokalni skupnosti pritegnile največ zanimanja. Tu vidimo določena razhajanja, saj je na primer dejavnost pridobivanja znanja, ki je bila glede na pogostost izvajanja načrtovana kot druga najpomembnejša dejavnost, po obisku šele na petem mestu. Obratno pa nismo pogosto načrtovali dejavnosti spodbujanja povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, vendar se je pokazalo veliko zanimanje obiskovalcev za to dejavnost. Pogosto izvajane in hkrati tudi dobro obiskane so dejavnosti razvoj predbralne pismenosti, bralna kultura in bralna pismenost otrok ter domoznanska dejavnost. Podatki o številu obiskovalcev torej pokaže­ jo, kako je lokalna knjižnica uspešna glede predvidevanja potreb in interesov lokalnega okolja in kako se v tem prilagaja lokalnemu okolju. Ko primerjamo število obiskovalcev posameznih dejavnosti (preglednica 3) v prvem in zadnjem obravnavanem letu, opazimo (ponekod zelo izrazito) rast števila obiskovalcev pri večini knjižničnih dejavnosti. V letu 2014 se je največ obiskovalcev udeležilo dejavnosti spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, razvoj predbralne pismenosti ter bralna kultura in bralna pismenost otrok. V letu 2019 je bilo največ obiskovalcev Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 155 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   domoznanske dejavnosti, bralne kulture in bralne pismenosti odraslih ter razvo­ ja predbralne pismenosti. Največji prirast v šestletnem obdobju izvajanja knjiž­ ničnih dejavnosti je bil dosežen z domoznansko dejavnostjo, bralno kulturo in bralno pismenostjo odraslih ter razvojem predbralne pismenosti. Preglednica 3: Primerjava obiskanosti dejavnosti za leti 2014 in 2019 ter prikaz uresničevanja knjižničnih dejavnosti glede na prirast obiskovalcev za leto 2019 glede na leto 2014 Knjižnična dejavnost D1 D2 D3 D4 D5 D6 D7 D8 D9 D10 D11 Št. obisk. Št. obisk. 2014 2019 172 405 138 267 0 0 69 428 86 306 0 5 0 210 104 475 0 0 22 20 239 354 Prirast obisk. 2014– 2019 +233 +129 0 +359 +220 +5 +210 +371 0 –2 +115 Označevanje: oznake D1–D11 predstavljajo posamezne dejavnosti (D): D1 – razvoj predbralne pismenosti, D2 – bralna kultura in bralna pismenost otrok, D3 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, D4 – bralna kultura in bralna pismenost odraslih, D5 – pridobivanje znanja, D6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, D7 – vključevanje v družbo, D8 – domoznanska dejavnost, D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. Razvrstitev knjižničnih dejavnosti glede na prirast obiskovalcev pokaže, katere so tiste knjižnične dejavnosti, ki se resnično potrjujejo v lokalni skupnosti, in to glede na privlačnost ali potrebo. Prav večanje števila obiskovalcev dejavnosti je pravi kazalnik uspešnosti izvajanja knjižničnih dejavnosti in kazalnik načrtova­ nja knjižničnih dejavnosti v prihodnje. Število obiskovalcev po dejavnostih po­ kaže, kako uspešna je knjižnica pri odkrivanju potreb in interesov svoje skupno­ sti uporabnikov v načrtovanju dejavnosti ter izvajanju teh. Dejavnosti 3 – bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov, 6 – informacijsko in računalniško opismenjevanje, 9 – informacijsko središče lokalne skupnosti so brez vrednosti in potrebujejo drugačno načrtovanje dejavnosti in/ali promoviranje. Vrednost pri dejavnosti 10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi je zanemarljiva, saj gre za le 2 dejavnosti oz. 1 dejavnost, kar je odraz zanimanja lokalne skupnosti za aktivnosti znotraj te dejavnosti. Knjižnične dejavnosti preboldske knjižnice so bile v obravnavanem obdobju na­ črtovane in izvedene ciljno glede na skupine in posameznike. V nadaljevanju podajamo pregled knjižničnih dejavnosti po (grobih) starostnih skupinah sode­ lujočih, s čimer želimo predstaviti, katere starostne skupine smo s knjižničnimi dejavnostmi pritegnili in aktivirali. Pregled po ciljnih skupinah aktivnih udeležencev kaže izrazit trend narašča­ nja skupnega števila sodelujočih in izvajalcev dejavnosti iz lokalne skupnosti (preglednica 4). Pri otrocih opazimo manko sodelujočih in izvajalcev iz širšega okolja in izrazit manko deleža mladostnikov (ker v lokalni skupnosti ni nobene srednje šole). Pri odraslih gre za zmerno rast števila izvajalcev posameznikov, 156 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   ustanov, tako glede na lokalno kot širše okolje. Skupne vrednosti kažejo na to, da je knjižnica motivirala in aktivirala sodelujoče in izvajalce iz svojega okolja, pri sodelujočih in izvajalcih iz širšega okolja pa velja, da gre za teme, pobude, izvajalce, ki se nanašajo na aktualne in širše pojave družbe kot celote. Preglednica 4: Primerjava zastopanosti ter števila sodelujočih in izvajalcev po knjižničnih dejavnostih v celoti glede na skupine otrok, mladostnikov in odraslih za leti 2014 in 2019 Starostna skupina Iz lokalnega okolja Iz širšega okolja 2014 2019 2014 2019 otroci predšolski 1 39 0 0 osnovnošolski 16 44 0 0 mladostniki 5 8 0 1 odrasli posamezniki 53 75 15 20 ustanove 19 75 22 27 skupaj 94 241 37 48 Spodnje tri preglednice (preglednica 5, 6 in 7) prikazujejo sodelujoče in izvajalce dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold v časovnem obdobju 2014–2019. Razde­ lili smo jih po kategorijah: posamezniki, skupine in ustanove; iz lokalnega, bli­ žnjega ali širšega okolja. Na podlagi pobud uporabnikov knjižničnih dejavnosti, izvajalcev dejavnosti in sodelujočih na prireditvah ter v skladu s programom načrtovanja dejavnosti knjižnice uresničujemo raznolik nabor sodelujočih in izvajalcev, s čimer pritegnemo številne ciljne skupine v lokalni skupnosti oz. interes skupnosti, hkrati pa se kaže naraščanje števila obiskovalcev prireditev. Večplastno vključevanje sodelujočih in izvajalcev zahteva tudi raznolike oblike dela in načine sodelovanja s knjižnico, kar je lahko eden izmed kazalnikov uspe­ šnosti ter predstavitev koristi za posameznika in lokalno skupnost. Preglednica 5: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – posamezniki Iz lokalnega okolja: slikarka, vzgojiteljica, popotnik, fotograf, zdravnik, zgodovinar, novinarka, vedeževalka, pravljičarka, psihoterapevt, učiteljica, glasbenik (kitarist, flavtistka, citrarka), klekljarica, kipar; iz bližnjega okolja, tj. regije: fotograf, pevka, zgodovinar, ilustrator, pravljičarka, zeliščarica, medicinska sestra; iz širšega okolja: pevka, glasbeni producent in menedžer, popotnik, zeliščarica, agronom, humanitarni delavec, televizijska voditeljica, tekačica, tekaški trener, skladatelj, zdravnica, trener retorike, humorist, nutricionistka, strokovnjak za meditacijo, kulturologinja in antropologinja, modna oblikovalka, igralka, ilustratorka, pater, pedagoginja in psihologinja, literarni zgodovinar, pisatelj, politik, alpinist, čarodej, ekstremni športnik. Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 157 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   Preglednica 6: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – skupine Iz lokalnega okolja: vokalno-glasbena skupina ljudskih pevcev, zgodovinsko in narodopisno društvo, kulturno-umetniško društvo, kulturno-prosvetno društvo, planinsko društvo, čebelarsko društvo, jamarski klub, turistično društvo, prostovoljno gasilsko društvo, društvo za pomoč in samopomoč ljudem v stiski, športna zveza, društvo prijateljev mladine, medgeneracijski center; iz bližnjega okolja, tj. regije: fotografski krožek, univerza za tretje življenjsko obdobje, zasebni glasbeni center, vokalno-instrumentalna skupina, alternativna vadba in izobraževanje, kulturno-umetniško društvo, kulturnozgodovinsko društvo, likovna sekcija, kulturno-glasbeno društvo, medobčinsko društvo invalidov; iz širšega okolja: društvo likovnikov, društvo fotografov, društvo mladih geografov, zasebno gledališče za otroke, alpinistični odsek, fundacija za šport, združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, društvo za glasbeno gledališče, vrtnarski center, združenje za predbralno pismenost, kulturno-umetniško društvo, turistično društvo, društvo paraplegikov, medobčinsko društvo slepih in slabovidnih. Preglednica 7: Sodelujoči in izvajalci dejavnosti v Občinski knjižnici Prebold (2014–2019) – ustanove Iz lokalnega okolja: vrtec, osnovna šola, občina, lekarna, patronažna služba; iz bližnjega okolja, tj. regije: glasbena šola, javni sklad za kulturne dejavnosti, zavod za kulturo, šport in turizem, center za krepitev zdravja, inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo; iz širšega okolja: območna obrtno-podjetniška zbornica, srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, gimnazija, zgodovinski arhiv, splošna bolnišnica, mestna knjižnica, javna agencija za knjigo, muzej novejše zgodovine, nacionalna radiotelevizija, slovenska kinoteka, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, sklad za regionalni razvoj. S statističnim povprečjem števila obiskovalcev posameznih knjižničnih dejav­ nosti za obdobje 2014–2019 prikažemo interes okolja za tematiko, ki jo je ponudi­ la knjižnica. To je kazalnik uspešnosti šestletnega načrtovanja in uresničevanja knjižničnih dejavnosti. Dejavnost D9 – informacijsko središče lokalne skupnosti je pravzaprav izstopajoča posebnost: šlo je le za eno izvedbo dejavnosti v vseh letih, a je bila izjemno obiskana. Največji obisk dosegamo z dejavnostjo D8 – do­ moznanska dejavnost, enakovredno sledijo dejavnosti D7 – vključevanje v druž­ bo, D10 – seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi, D11 – spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti. 158 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   43 42 40 40 40 34 28 23 2 2 8 0 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 D9 D8 D7 D10 D11 D1 D2 D4 D5 D6 D3 Povprečno število obiskovalcev na dejavnost Knjižnična dejavnost Slika 1: Vidik realizirane dejavnosti knjižnice Zavedanje vodstev v skupnosti o pomenu knjižnice kot kulturne ustanove in njeni vlogi v lokalni skupnosti močno vpliva na vse dejavnosti knjižnice oz. na načrtovanje in uresničevanje knjižničnih dejavnosti. Kot navajata Podbrežnik in Bojnec (2015, str. 15), »/s/plošna knjižnica v svoje delovanje vključuje ustano­ vitelje in financerje, zaposlene, vodstvo knjižnice in uporabnike«. Naraščanje števila obiskovalcev dejavnosti je kazalnik njihovega zadovoljstva in zvestobe ter kakovosti knjižničnih storitev (prav tam, str. 12). Mogoče je domnevati, da rast števila obiskovalcev posameznih knjižničnih dejavnosti (npr. domoznanska dejavnost, vključevanje v družbo) kaže na večanje njihovega zanimanja, česar pa nismo posebej preučevali. 8 3 0 1 2 8 2 1 0 6 4 1641 2419 2470 0 500 1000 1500 2 0 0 0 2500 3000 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število obiskovalcev Leto Slika 2: Skupno število obiskovalcev knjižničnih dejavnosti Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 159 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   48 4 4 42 52 65 6 5 0 10 20 30 40 50 60 70 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število dejavnosti Leto Slika 3: Skupno število dejavnosti v knjižnici Po opravljeni razčlembi knjižnične dejavnosti – obiskovalci dejavnosti, strnemo spoznanja o knjižničnih dejavnostih splošne knjižnice in pomenu v lokalnem okolju. Vprašanje razvijanja knjižničnih vlog v splošni knjižnici v lokalnem oko­ lju se nam kaže kot težnja k temu, da občinska knjižnica na podlagi značilnosti svojega okolja izbira tiste knjižnične vloge, ki so za to okolje najpomembnej­ še, in se jim posveti s knjižničnimi dejavnostmi, ki se tematsko povezujejo s posameznimi relevantnimi knjižničnimi vlogami. Na temelju analize pregleda knjižničnih dejavnosti in števila sodelujočih v Občinski knjižnici Prebold v da­ nem obdobju strnemo naša spoznanja o vlogi občinske knjižnice v podeželskem okolju prek razvijanja tistih knjižničnih vlog, ki so zanjo pomembne: – Vzpostavlja komunikacijsko odprti in aktivni odnos k potrebam/interesom za vse uporabnike v lokalni skupnosti. Je dojemljiva za neformalne interese vseh skupin in posameznikov, to je od predšolskih otrok do upokojencev, ljubitelj­ skih idr. združenj itd. – Zajema široko področje (izobraževanje, informacijski viri, interesna raznoli­ kost, prosti čas, razvedrilo, ustvarjalnost itd.). – Vključuje posameznike in skupine iz lokalnega in širšega okolja. – Uravnoveša področja dejavnosti in sodelujočih, izvajalcev iz knjižnice in oko­ lja. – Sodeluje z vsemi drugimi ustanovami v okolju. – Skrbi za pestrost oblik in področij (aktualne, tradicionalne teme; nove oblike in ustaljene dejavnosti, tj. ure pravljic, razstave, predstavitve itd.). – Usklajuje prekrivanje z dejavnostmi drugih ustanov, a z razliko, da v knjižnici niso formalizirane in niso obvezne. – Izvaja medijsko in propagandno dejavnost (obveščanje, objavljanje in pred­ stavljanje dejavnosti kot odmevnost posameznih dejavnosti v knjižnici). 160 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   6 Sklep V raziskavi smo opravili mikroanalizo dejavnosti Občinske knjižnice Prebold za obdobje 2014–2019. Uporabili smo kvantitativni pristop glede na ciljne skupine uporabnikov. Raziskovalni cilj je bil prikazati dejavnosti knjižnice za potrebe uporabnikov v lokalnem okolju prek razvijanja za okolje pomembnih knjižničnih vlog in uspešnost knjižnice pri tem: uveljavljamo knjižnične vloge z dejavnostmi, te pa so odziv knjižnice na interese ali potrebe lokalnega okolja. Število izvedenih knjižničnih dejavnosti je pokazalo, da se knjižnica pri načrto­ vanju prireditev prilagaja interesom in potrebam skupnosti, razvrščanje dejav­ nosti po številu obiskovalcev pa kaže, kako je knjižnica pri tem uspešna glede na zadovoljstvo uporabnikov. Največkrat je knjižnica izvajala: otroške priredit­ ve, potopisna in strokovna predavanja, literarne večere, pogovore z znanimi Slovenci in domoznanske večere; torej prireditve knjižničnih dejavnosti: razvoj predbralne pismenosti, pridobivanje znanja, bralna kultura in bralna pismenost otrok, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, domoznanska de­ javnost. Najbolj obiskane so bile otroške prireditve, pogovorni in domoznanski večeri ter potopisna in strokovna predavanja; torej prireditve knjižničnih dejav­ nosti: razvoj predbralne pismenosti, spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti, bralna kultura in bralna pismenost otrok, domoznanska dejavnost, pridobivanje znanja. Opazno je tudi izrazito na­ raščanje skupnega števila sodelujočih in izvajalcev dejavnosti iz lokalne sku­ pnosti, kar izraža, da je knjižnica motivirala in aktivirala sodelujoče in izvajalce prav iz svojega okolja. Tudi povprečje števila obiskovalcev na dejavnost kaže naj­ večjo udeležbo pri predstavitvah lokalnih ustvarjalcev. Največji prirast obisko­ valcev imajo knjižnične dejavnosti: domoznanska dejavnost, bralna kultura in bralna pismenost odraslih, razvoj predbralne pismenosti, pridobivanje znanja, vključevanje v družbo. Primerjava knjižničnih dejavnosti s številom knjiž ničnih prireditev in številom obiskovalcev predstavlja tudi samovrednotenje knjižnič­ nih dejavnosti in uspešnost sodelovanja z lokalno skupnostjo glede na vidik interesa in odzivanja okolja. Ugotovitev raziskave je, da se je knjižnica z dejavnostmi uspešno prilagajala potrebam in zanimanju lokalnega okolja ter okolje močno aktivirala. Knjižnične dejavnosti so tako prek razvijanja knjižničnih vlog tudi tematsko umeščene. Izsledki raziskave kažejo, da je temeljni namen izvajanja knjižničnih dejavnosti Občinske knjižnice Prebold spodbujanje medkulturnega in medgeneracijske­ ga dialoga, sodelovalne kulture ter kritičnega mišljenja, razvijanje različnih oblik pismenosti, vključevanje in povezovanje v sodobne kulturne tokove z Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 161 Uresničevanje knjižničnih vlog v splošni knjižnici   zavedanjem pripadnosti lokalni skupnosti. Občinska knjižnica Prebold s knjiž­ ničnimi dejavnostmi zadovoljuje potrebe in interese vseh ciljnih skupin (od pred­ šolskih otrok do starostnikov, ranljivih skupin itd.). Za krajevno splošno knjižnico v Preboldu, ki je bila predmet našega razisko­ vanja, smo ugotovili izrazito vpetost knjižnice v neposredno okolje in glede na svojo dejavnost v lokalnem okolju njeno vlogo kulturnega, družbenega in dru­ žabnega središča življenja lokalne skupnosti. Navedeni viri Ambrožič, M. in Badovinac, B. (2009). Knjižnice – dodana vrednost za uporabnike in okolje. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik referatov (str. 11–42). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Bon, M., Gazvoda, J., Horžen, V., Karun, B., Kek, R., Kovař, B. idr. (2012). Slovenske splo- šne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020. Združenje splošnih knjižnic Slovenije. Brenčič, P., Fras Popović, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G., Zdravje, A. (2019). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Breznik, M., Novljan, S., Jug, J. in Milohnić, A. (2005). Knjižna kultura. UMco. Dokumentacija Medobčinske splošne knjižnice Žalec – interno gradivo (2014–2019). Laimiš, A. (2015). Organizacijske strukture in procesi, ki omogočajo uvajanje sprememb v organizacijah. V E. Boštjančič, A. Potočnik in K. Šavrič (ur.), Organizacijska psiholo- gija danes in jutri (str. 13–24, 261). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Levien, R. E. (2011). Confronting the Future. Strategic Visions for the 21st-Century Public Library. American Library Association. http://www.ala.org/advocacy/sites/ala.org.advo­ cacy/files/content/advleg/pp/pub/policy/confronting_the_futu.pdf McNicol, S. (2006). What Makes a Joint Use Library a Community Library? Library trends, 54(4), 519–534. https://muse.jhu.edu/article/198869 Medobčinska splošna knjižnica Žalec. (2021). Poslovno poročilo za leto 2019. https:/ /www. zal.sik.si/o­ knjiznici/info­ javnega­ znacaja/ Mestna knjižnica Ljubljana. (2021). Letno poročilo MKL 2019. https://www.mklj.si/o­ nas/ informacije­ javnega­ znacaja Nelson, S. (2008). Strategic planning for results. ALA. Novljan, S. (2004). Izobraževalna moč splošnih knjižnic. Knjižnica, 48(3), 107–124. 162 Knjižnica, 2021, 65(1–2), 139–162 Lea Felicijan   Občina Prebold. (2017). Vizija in strategija razvoja Občine Prebold. https://prebold.si/ index.php/uradne­ objave/strateski­ dokumenti Občina Žalec. (2021). Lokalni program kulture v Občini Žalec za obdobje 2014–2020. https:/ / zalec.si/wp­ content/uploads/2020/04/Lokalni­ program­ kulture­ v­ Ob%C4%8Dini­ %C 5 % B D a l e c ­ v ­ o b d o b j u ­ 2 0 1 4 ­ 2 0 2 0 . p d f Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Rozman, R. in Kovač, J. (2012). Management. GV založba. Rubin, R. J. (2006). Demonstrating results: using outcome measurement in your library. ALA. Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2021) (2., dopolnjena in deloma prenovljena izd.). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://fran.si/ Statistični urad Republike Slovenije. (2018). Občina Prebold. https:/ /www.stat.si/obcine/ sl/Municip/Index/127 Statistični urad Republike Slovenije. (2019). Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8135 Vilar, P. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj­ 1). (2001). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15. Žagar, T. (2011). Poslanstvo knjižnice: odprt prostor prebujanja potencialov. Zakaj pa ne?. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 23–32). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Mag. Lea Felicijan Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec e­ pošta: lea@zal.sik.si