ZBOROVANJE SE PRIČELO V PRIJATELJSKEM DUHU. — UPANJE, DA PRIVEDE TA KONFERENCA EVROPO DO STVARNEGA DELA IN IZLOČI NEPRESTANO VOJNO NEVARNOST. — NAMEN ANGLIJE IN AMERIKE, DA SKUPNO DELUJETE NA RAZORO-ŽEVANJU. _______________________ Genova, Švica. — V ponedeljek, 2. sept. je bilo slovesno otvorjeno 10. redno zborovanje Lige narodov. Prisotnih je bilo osem ministerskih predsednikov in 15 ministrov za zunanje zadeve različnih držav. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen Gustavo Guerre sedanji pariški poslanik države Salvador, ki je otvoril sejo s primernim nagovorom in nato razdelil delo zborovanja na šest delov, kar je oddal v raz-motrivanje primernim odborom. Prvikrat, odkar se je Liga narodov ustanovila, se je to zborovanje pričelo v resnično prijateljskem duhu. Zasluga za to gre v prvi vrsti Kellog-govemu mirovnemu paktu, ki ga je nedavno sprejela večina svetovnih držav, in pa-dejstvo, da so se pred par dnevi zedi-nile prizadete države glede re-1 paracijsKega vprašanja. Na te. ' način ima Nemčija, kakor vse j druge države, jasno pot pred ! seboj in ve jasno za svoje dol-1 žnosti in tudi za svoje pravi- i ce. Pričakovati je torej, da se • bo Ligi na tej konferenci kon- I čno posrečilo priti do tistega j viška, kjer ne bo vsaka dr- i žava gledala samo na to, koli-1 ko bo največ mogla napraviti i profita na račun drugega naroda, ampak, da bodo vendar začele v medsebojnem sporazumu delovati na splošnem blagostanju razdrapane Evrope. Pot je zdaj gladka in vide-1 lo se bo, kdo je samo nergač in ' kdo resnični delavec. Mirovni značaj tega zboro- j vanja znači posebno izjava an- j gleškega min. predsednika Me i Donalda, da bosta Anglija in j Zedinjene države poskusile: vsa sredstva, da pride med o-bema državama do sporazuma glede razorožitve na morju in da daste s tem dober vAjed drugim manjšim clvžavaniJ AMERIKA POTREBUJE MNOGO VEČ CEST. Chicago, 111. — Dasi so ce- j ste v naši deželi številnej-1 še in brez primere boljše, ka- ' kor kjerkoli drugje na svetu, se vendar kažejo, da so še z- , lo, zelo pomanjkljive. Posebno v zadnjih praznikih ob Labor Day so takorekoč popolnoma odpovedale, in na vseh cestah ki vodijo proti velikim mestom, si lahko videl miljo dolgo vrsto avtomobilov, ki se niso mogli ganiti, in marsikdo, ki je menil, da bo že opoldne na svojem cilju, je še v mraku tičal kje v gneči avtomobilov. Avtomobilski promet tako ra-pidno narašča, da ga grajenje novih cest ne more dohitevati, in to je problem, ki stalno daje posla državnim in okrajnim cestnim upravam. -o----- "Am. Slovenec" je tvoj prijatelj« predata vi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ffa naroče! TUDI JUDJE KRIVI NEMIROV Arabci dolže Jude izzivanja. — Splošna situacija v Palestini se približuje normalnosti. —o— Jeruzalem, Palestina. — A- ko se upoštevajo izjave arabskih voditeljev, tudi Judje nimajo popolnoma čistih rok pri sedanjih nemirih v Palestini-Baje so Judje s svojim izzivanjem povzročili vse sovražnosti. Tako so brez vsakega povoda priredili 15. avgusta demonstrativni obhod po izključno arabskem delu mesta in tam zasadili svojo versko zastavo ter pri tem sramotili in žalili Arabce. Po svojem delu Eests jfci?ne? arabske pasan-te napadali in več izmed njih občutno poškodovali. Kakor je izjavil eden izmed vplivnih a-rabskih voditeljev, so Arabci pripravljeni sodelovati z vlado pri upostavitvi miru in za večanje blagostanja v deželi, kakor hitro bo spremenjena politika, ki daje Judom velike prednosti in ki se je izkazala pogubonosnim. Razen nekoliko posameznih spopadov v nekaterih vaseh, je splošno stanje mirno in se očividno stalno izboljšuje. Zaradi protipostavne nošnje orožja je bilo aretiranih 160 A-rabcev in 52 Judov. V Jeruzalemu samem so trgovine zopet odprte in časniki zopet izhajajo. Po izjavi ameriškega konzula je bilo v času nemirov prišlo ob življenje 8 ameriških državljanov, ranjenih pa h bilo 16. -----o-- Naročajte najalareiši str> venski list v Ameriki "Ameri. kartsiki 'Slovetter. VABILO. Ker ne znamo naslovov vseh naših bivših faranov in I začetnikov, moramo torej i potom listov povabiti vse o-■itale še živeče farane in začetnike župnije sv. Jožefa tukaj v Forest City. Veliko jih živi sedaj v mestu Cleveland, Wyoming ( Valley in drugod. Zatoraj vabimo Vas vse, pridite nazaj za en dan, to je 15. septembra t. 1., na praznovanje 251etnice naše župnije. Upamo, da se bote sešli vsi skupaj na ta dan. Gotovo marsikateri misli priti na obisk na en ali drugi čas; vzemite to-rai ta dan in pridite k nam! Pričakujemo Vas in pričakuje Vas cela ždpnija, za kater o ste tako požrtvovalno I delali, da se še enkrat skupno veselimo, in to na 251etni-ci župnije sv. Jožefa v Forest City, Pa. Odbor. Letovišče, kjer je letos predsednik Hoover prebil poletne počitnice v Blue Ridge gorovju, v državi Virginiji. Na sliki je videti skupino časnikarskih poročevalcev in fotografistov, kateri*" .se j- J: ?Klo ogledati predsednikovo letovišče. SUHACI OPOZARJAJO VMČARJE Zvezni suh&ški komisar izda! oklic, irsaj bodo vinogradniki izbirčni, komu prodajajo sad. — Grozdni sok je dovoljeno izdelovati. San Francisco, Cal. — Skozi deset let prohibicije so suhači stikali siimo za pijačo; zdaj so se pa končno naenkrat spomnili, da je pravzaprav grozdje povzročitelj vseh njihovih skrbi in preglavic. Prav radi bi izdali zapoved, da se morajo vsi vinogradi posekati; ker pa te pravice še nimajo, so se obrnili na vinogradnike z milo prošnjo, na i vendar za božjo voljo pazijo, komu bodo prodali svoj žlahtni sad, da bi po "nemarnosti" kupca grozdni sok ■ ne zavrel in se izpremenil v al- i kohol. Vinogradniki so obljubili, "da bodo" pazili," in s to izjavo se je zvezni prohibicij-ski komisar, Dr. J. M. Doran, zadovoljil in vinogradnikom obljubil, da ne bo preveč pazil na nje. Ker pa vinogradniki najbrž "ne bodo" preveč izbirčni pri kupcih, in ker za enkrat še ni postave, ki bi prepovedovala izdelovanje grozdnega soka, tudi letos še ne bo naša dežela tako suha, kakor bi si nekateri želeli. Grozdni sok se namreč kakor znano, kaj rad iz-premeni v neki drugi sok. -o- — Las Vegas, Nev. — Nad tem mestom se je utrgal oblak, kar je imelo za posledico, da je naraščajoče vodovje pokrilo za čevelj visoko vse mestne J ulice, kakor tudi ceste v okolici mesta. V splošni zmedi sta trčila dva avtomobila drug v drugega, pri čemer so bile ubile tri osebe. DR. TRUMB1Č ODŠEL V JTUJ1NO Vest z Dunaja poroča, da je od šel dr. Trumbič v tujino in da se nahaja že na Dunaj-u. Z njim so odšli še trije drugi hrvatski intelligent!. Dunaj, Avstrija. — Dr. Trumbič, znani hrvatski inte-ligent, ki je vodil delo Jugoslovanskega odbora med vojno v Londonu in bil potem v no /i državi Jugoslaviji zelo aktiven politik in državnik, je iilasom poročila skrivaj odšel iz .Jugoslavije na Dunaj. Z njim so odšli v tujino še dr. Kosutič, dr. Cihla in še en drug hrvatski in te lige nt. Poročila omenjajo, da je Trumbič odšel v tujino z namenom, da zasnuje v tujini akcijo za osvobodenje ! Hrvatske. Ameriški hrvatski! listi navdušeno pozdravljajo J Trumbiča v tujini in omenjajo, i da bo šel pred ligo narodov z hrvatskim vprašanjem. Ta vest je vsekakor žalostna za nas Jugoslovane, ki po-kazuje, da se bratje v lastni hiši ne morejo razumeti. Morda so tu in tam dobri vzroki za hrvatsko vprašanje kakorš-no je v podrobnosti, toda te notranje stvari se ne bodo rešile v korist Hrvatov s tem, da Hrvatje v tujini razobešajo domače prepire. Tujci, na katere se Hrvatje sklicujejo znajo rešiti hrvatsko pitanje tako, da bo hrvatsko pitanje izročeno v reševanje slovanskim sovražnikom, kakor je že bilo. Ali so pa Hrvatje res tako vneti za hlapčevanje tujcem? -o--- — Sevilla, Španija. — Velikanski požar je razsajal v o-kolici tega mesta, ki je popolnoma uničil tri vasi. Zahteval je tudi pet človeških žrtev, tri otroke in dva starčka. KR1ŽEMSVETA — Berlin. Nemčija. — Policijsko oko je že nekaj dni zasledovalo sumljivega moškega, ki se je približeval osebam na ulici, kakor tudi v javnih lokalih. Končno ga je aretirala in bila sama presenečena nad uspehom. Iz listin se je namreč izkazalo, da je poslan iz urada sovjetske propagande.' Pri njem so tudi našli množino komunističnih letakov, ki jih je skrivaj razdeljeval. — Pariz, Francija. — Celo v Parizu samem se ne strinjajo vse ženske z nošnjo kratkih kril. Obstoja tukaj neki klub 'za povzdigo ženskega dostojanstva," katerega članice so poslale oster protest vsem me-rodajnim izdelovalnicam ženskih oblek in zahtevale, naj se končno že ukine moda, ki je v sramoto ženskemu spolu. Lahko si mislimo, da je mladih žensk kaj malo včlanjenih pri tem klubu, ako je sploh katera. — Rim, Italija. — Mussoli-nijeva samovlada ima kaj malo prijateljev in se vzdržuje na površju bolj s pomočjo bajonetov kakor s simpatijo ljudstva. Nedavno so aretirali tri moške, o katerih se je izkaza-, lo, do so člani velikanske pro-< tifašistične organizacije, ki i-ma svoj glavni stan v Franciji in ki je razpredena po vseh večjih italijanskih mestih. E-den izmed njih je izjavil, da ne bodo prej mirovali, dokler ne pride italijansko ljudstvo zopet do svojih pravic. — London, Anglija. — Da londonski "underworld" ne obstoja samo v kino glediščih, je dokazal pohod, ki ga je policija napravila na neko ovadbo. Policija je pri tem napravila odkritja o kakoršnih niti sama ni sanjala, in celo v boljših delih mesta. Aretirala je množico oseb, več celo iz odličnih rodbin. — Taylorville. — Kakor se je okrožni superintendent izrazil, bodo štirje rudniki Peabo-dy Coal Co. pričeli stalno obra- j tovati s 1. oktobrom ali morda še preje. -o- i TUDI MOŠKI SO ZNORELI. Zagreb, Jugoslavija. — Nedavno je bil razpisan kontest za nagrado $200.00 za najlepšega moškega na Hrvaškem. Kakor poroča list "Večer," se je do zdaj priglasilo že nad 20,000 "šikov," in vsak izmed njih seveda smatra samega sebe za najlepšega. Tukaj je pač na mestu tisti pregovor o praznem klasu, ki vedno najvišje pokoncu štrli. -o- SPRAVI SLAMNIK, ČE TI JE ŽIVLJENJE DRAGO. ' Chicago, 111. — Neki mladenič, ki je najbrž pozabil, da Labor Day znači smrtno uro za (slamnike, je bil občutno in ne-;varno pretepen od treh razpo-sajencev. Povod protepu je bil njegov slamnik, ki pa je dan po Labor Day še nosil na glavi. Zbili so mu ga z glave, nad čemer je on protestiral, in prišlo je do pretepa. Iz Jugoslavi|e« SRBSKI RAZBOJNIK JOVAN BABIJIČ BAJE USTRELJEN. — ČETVORČKI ROJENI V MENGEŠU.— RAZNE NEZGODE IN NESREČE. — DRUGE RAZNE VESTI IZ VSEH KRAJEV DOMOVINE. Vesti o smrti najhujšega razbojnika Južne Srbije. Kičevo, 12. avgusta. Med kmečkim prebivalstvom se je naglo razširila vest, da je najhujši razbojnik Jovan Babijič deležen iste usode kakor nje govi pajdaši Strujič, Mišovit in Radovanovič, ki so pred tremi meseci padli v boju z negotinskimi orožniki. Babejič je bil nekdaj dober kmet v La-znici ter je postal hajduk, ker mu je gospodarstvo začelo propadati. Okrog sebe je zbral najnevarnejše razbojnike. Na njegovo glavo so letos oblasti razpisale ogromno nagrade 200.000 Din. Med ljudstvom se govori, da je bilo njegove truplo najdeno v nekem gozdu. Oblasti so izvršile natančen pregled označenega me- j sta, a brez uspeha. Zdi pa se, I da je na vesti vendarle nekaj resnice, kar je razvidno iz dejstva, da so nedavno patrulje potisnile Babejiča z dvema njegovima tovarišima v zasede in ga v borbi težko ranile. Babejiča so v poslednjem trenutku rešili tovariši, ga odnesli in skrili v dupline. Mogoče, da jo ranam sedaj podlegel. -o- Izgredi in nesreč*. Novo mesto, 12. avgusta. — Včeraj 11. avgusta je bilo pr Sv. Miklavžu na Gorjancih žegnanje, ki se je po običaji spremenilo v veselje po raznih gostilnah. Pri neki taki gostij; je bila družba 15 fantov, de lavcev gorjanske žage. Ko sc se fantje krepčali, je prima-halo kakih 20 fantov iz Vrh-polja, ki so menda iz kake stare mržnje navalili na družbo s palicami. Razvila se je prava bitka, iz katere so odnesli delavec Janez Kobe težjo prsno rano z nožem, kurjača Lužar lin Recelj pa težje udarce po glavi. Vsi trije so v tukajšnji bolnici. Razne poškodbe imajo še nekateri drugi, ki pa se zdravijo doma. Vsi ranjenci sc iz tabora napadenih, če so tudi napadalci kaj izkupili, še n: znano. Nesreča je spremljala tudi žegnanje v Šmarjeti. Možna) se je 24-letnemu Janezu Zor-manu prehitro užgal ter ga obžgal po obrazu in po rokah. Tudi Zormana so odpremili v tukajšno bolnico. -o- Požar na Bledu. Bled, 12. avgusta. Na Bledu je snoči 11. avg. nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Josipa Ažmana. Bilo je proti 23. uri, ko je goste, zbrane v gostilni, presenetilo vpitje z dvorišča. Prvi je bil ogenj opazil uslužbenec Alp-avta Fran Meršol in začel klicati na pomoč. Iz podstrešja gospodarskega poslopja so že švigali o-stri plameni in začeli kmalu objemati ves objekt. V par minutah so bili gasilci na mestu in so s pomočjo hidrantov ta- koj stopili v akcijo. Prihiteli so tudi orožniki in začeli vzdrževati red, kajti dotok razburjenega prebivalstva in gostov je bil vedno večji in so mnogi prihiteli tudi z avtomobili. Vsa cesta proti Lescam je zaživela kakor redko kdaj podnevi. .Gospodarskega poslopja ni bilo mogoče več rešiti, zato pa so gasilci pod vodstvom načelnika Pogačarja z velikim tveganjem reševali živino in stroje. Ves letošnji pridelek žita in sena pa je seveda s poslopjem in trisobnim stanovanjem v njem postal žrtev ognja, ki je postajal vedno silnejši ter je postajal opasen za sosed-'nja poslopj a, predvsem za nasproti stoječo Pretnarjevo trgovino in njegovo drugo hišo tei- za vilo, ki stoji v bližini. -o- Smrtui padec holstarja. Na Veliki Šmaren 15. avg. so imeli člani Marijine družbe na Homcu svoj sestanek in tega sfe je udeležil tudi idealni mladenič Ivan Kramar. Imel je s seboj kolo in ko je sestanek minul, se je nič hudega sluteč vsedel na kolo in zdrčal po strmem klancu od cerkve proti vasi. Tedaj mu je pa odpovedala zavora in nesrečni mladenič si najbrž ni znal pomagati. Z vso silo ga je vrglo v vogal skednja. Prebil si je lobanjo in utrgale so se mu žile. Dr. Grebene, ki se je slučajno mudil prav bližini, mu je sicer nudil prvo pomoč, toda !poškodba je bila pretežka. G. župnik Fr. Govekar mu je podelil poslednje olje. Hoteli so ga prepeljati z avtomobilom v bolnico, pa je med tem že izdihnil. ! — Četvorčki. Ljubljana, 16. avgusta. Nenavadna, ne samo za naše kraje, temveč splošno izredna in zelo redka- rodbinska sreča je doletela včeraj priprosto gorenjsko rodbino. V ženski bolnici v Ljubljani je porodila Terezija Gorenje, doma iz Lok št. 74 pri Mengšu — ee-tvorčke in sicer dva dečka in dve deklici. Mati in vsi štirje novi mali zemljani so živi in zdravi. Mož srečne matere je strojni ključavničar v topniškem arzenalu v Ljubljani. Terezija Gorenje je l^ila že do-sedaj mati šestih otrok, s tem srečnim porodom pa je postala mati desetim otrokom. -o- Prihod angleške mornarice na Jadran. Letos v mesecu septembru bo angleška mornarica obiskala naš Jadran, kjer bo ostala okrog 10 dni. Te dni je že priplula v Gruž ena izmed angleških vojnih ladij z moštvom, ki bodo uredili vse priprave za omenjeni obisk. -o- Širite amer. slovkneci NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽDE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 172._________CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 5, 1929. LETNIK XXXIII. nAMERIKANSKI SUQVENEC I Poj in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove-' y list v Ameriki, g^gj nian Newspaper in America Ustanovljen leta 1891. Established 1891. r Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday. Mon-Reljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. ' Izdaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina* ** " Subscription: Za celo leto m.-—--$5.90 For one year-----------------$5.00 Za pol leta________2.50 For half a year...................... Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_______$6-00 For one year ------------------$6.00 Za pol leta _________________________ 3.00 For half a year ------------------------ 3.00 POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači, ?o kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker B lun veliko pomagata listu._______ DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list,—Za zadnjo številko v tednu Se čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov (uredništvo ne vrača.________ Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under tha Act of March 3, 1879._________— J. M. Trunk: t v* Birokratizem. Človek bi mislil, da pri naši amerikanski demokraciji nimamo prav nobenega birokratizma. Naša demokracija res ni samole morda na papirju, hvala Bogu, da ni, in vsak bo to pri-poznal, ako ima opravka s kakim uradom. So sicer izjeme, na splošno pa je uradnik za ljudstvo, ne pa ljudstvo za uradnika. Birokratizem pa niti pri nas ni zamrl, in zdi se celo, da dviga svojo glavo prav grozeče, in je treba pozora v javnosti. Kaj je birokratizem? Težko je podati pravo definicijo, še težje pravilno razložiti, kaj vse vsebuje birokratizem. Po-gostoma se govori o "starih" birokratih in predvsem se dolži Evropo, da ima še danes svoje birokrate. Ni dvoma, da jih ima morda več ko kaka druga dežela, in jih je imela nekoč še več. Spominjam se dogodka iz prvih dijaških let. Neki prošnji je bilo treba priložiti tudi spričevalo, da so mi bile stavljene osepnice. Sicer se sledovi še danes vidijo na rokah, a to je moralo biti črno na belem. Treba je bilo toraj dobiti spričevalo. Do dotičnega urada je bila dolga pot. Uradnik ni imel uradnih ur, s svojim očetom sva nanj čakala ves dan. Ni ga bilo odnikoder. Drugi dan zopet na pot. Po dolgem čakanju se je nama posrečilo, da prideva pred njega. Bilo je precej godrnjanja, izgovorov, nevljudnosti, preden je naju razumel. Ure in ure so prešle, a končno se mož vsede in poišče, kjer je bilo registrirano, da sem prejel tedaj in tedaj osepnice. Listina je bila zelo kratka. Oče poprašajo po pristojbini, in akq listino dobiva. Pa se je uradnik zadri, da je kaj takega danes nemogoče, češ, "štempel (kolek) se mora prej posušiti," toraj naj prideva po listino drugi dan. To je birokratizem, ki je očetu požrl tri dni ob nujnem poletnem delu. Morda so časi ravno takega birokratizma minili, a birokratizem ni zmrl niti v naši demokratični Ameriki. Imamo neko vrsto bank (jointstock land banks), ki so sicer v zasebnih rokah, a pod nadzorstvom federalne vlade. Skupno jih je 52. Tisočeri so vplačali na delnicah 41,745.000 dolarjev na glavnico, in 1, 387.000 za rezervo, (surplus). Javnost je pokupila za zavode za 586,000.000 bondov. Številke so velike, zavodi pa nekaj nočejo prosperirati. V zadnjih dveh letih so varnostne listine izgubile za 115,000.000 na vrednosti. Trije zavodi so "na kridi", a imajo več uradnikov od časa, ko so še "uspevali." Vse je nekako zagonetno, a The Journal o'f Commerce v Chicagu reši to zagonetko. Zavode davi federalna vlada, ker ie federalna skrb tako velika, da radi same skrbi zavodi končno shirajo. List razsežno opisuje to vladno skrb. Ako se predsedniku kake podružnice zdi umestno, da n. pr. odpusti najzadnje-ga uslužbenca (office boy), stvar nikakor ni tako enostavna in priprosta, kakor bi se na prvi hip zdelo. Predsednik mora izpolniti uzorce št. 1361, ki ima naslov "Personal History and Service Record". Ta uzorec se mora predložiti Hon. Chester Morillu, tajniku in generalnemu svetniku of the Federal Farm Loan Board. Ako Hon. CH. Morili ne pristane na odpust, se mora uslužbenec obdržati Ako privoli, se mora izpolniti nov uzorec za novega fanta, in uzorec mora biti spisan s — pisalnim strojem. Fant sam mora spisati in opisati, kje se je šolal, učil, vadil . . . predsednik to prebere, doda svoje opazke in KRALJ DŽUNGLE Nedavno je izšel v nekem južnoafriškem listu članek, v katerem je avtor popisal, kako rjove lev, kadar poziva na boj in kadar svari druge pred seboj. Pisec je pripovedoval zelo ohlapno, kako se obnaša lev, kadar koraka nad nepri-jatelja, kako se njegovo rjove-venje razlega daleč naokoli in kako se izvrši napad. Mnogo besed je izgubil tudi na račun levje srčnosti, ki je baje tolika, da napada lev čisto brez strahu, nakar se vrže na žrtev in jo ugonobi, potem pa še tuleč naznanja svojo zmago široki puščavi. Tekom štiri in dvajsetih let, ki sem jih prebil v afriškiem pragozdu, sem si nabral toliko izkušenj, da morem govoriti o teh stvareh čisto točno. Izjaviti moram torej, da je to, kar je napisal omenjeni list, skoro docela v nasprotju z resnico. O-pazoval sem leva skozi leta in leta, podnevi in ponoči, niti enkrat pa se mi ni primerilo,da bi slišal njegovo "gromovito" rjovenje. Zvečer in zjutraj daje lev od sebe zategle, zamolkle glasove in pri tem ne odpira žrela. Ti glasovi so nekakšno vabljenje tovarišev na skupen lov, posebno v večernem mraku; zjutraj imajo ti glasovi bolj značaj tožbe. Lahko bi rekel, da je to mrmranje nekakšna zahvalnica. Ce vznemiriš leva, kadar je na pohodu ali pa če ga nadleguje žival njegovega rodu, te- predloži na "višje" mesto. Uzorec se niti ne .sme preganiti. drugače se ne sme predložiti Hon. Ch. Morillu. Ta presodi, če je fant vreden službe in plačila, in če on najde, da ni, mora predsednik poiskati drugega fanta, in zopet se začne ista pot istih uzorcev, istih opazk . . . ako morda oba uslužbenca ne apelirata. To je — birokratizem slavne amerikanske federalne vlade, ki ima več zakonov, več' "red tapes," več zločinov kakor kaka druga' vlada na svetu. Kaj sledi ? Imenovana banka mora imeti prav "cah" življenje, ako je naredila le tri podružnice v dveh letih — krido, in so varnostne listine izgubile samole do dvajset odstotkov na veljavi. Končno zelo potreben opozor. V naši javnosti se zelo intenzivno dela na tem, da bi se vsa vzgoja spravila pod klobuk federalne vlade. Prizadeti krogi dremajo in spančkajo, — birokratizem, in v tem slučaju bi se pokazal v vsi svoji — skrbi, neprestano dela, ker birokratom ni za ljudski dobrobit, temveč le za — birokratizem, in naj njegova skrb tudi vse — zadavi. TO IN ONO IZ CHICAGE. Chicago, III. Zdaj, ko je glavna sezona za piknike in razne izlete pri kraju bo prišlo kmalu po naših naselbinah drugo delo na vrsto. Društva že snujejo svoje prireditve kot vinske trgatve, plesne veselice, razne dramske predstave, itd. Enakih prireditev bo zopet več kot je nedelj in praznikov na razpolago. Vse te prireditve so pa potrebne, zlasti prireditve naših društev in fara. Pri društvih mora vodstvo vedno gledati, da društvo finančno napreduje in raste, da so na razpolago sredstva za podpiranje o-nih, ki jih slučajno zadene bor lezen ali nesreča. Istotako morajo čč. gg. duhovniki po naselbinah in cerkveni odbori vedno prirejati zdaj to in ono, da se dobi skupaj sredstva, potrebni denar, za odplačevanja dolgov in nabavljanje raznih potrebščin, ki se jih potrebuje. Vse te in enake prireditve smo dolžni v prvi vrsti in predvsem krepko podpirati, kajti te prireditve so naše in če ne bomo svojih prireditev podpirali, katere pa naj? Naša župnija sv. Štefana se pripravlja na veliki bazar, kateri bo kmalu razglašen kedaj se bo vršil. Ta bazar, kakor se čuje bo prirejen v velikem obsegu in zato je pričakovati tudi na velik uspeh. K sodelovanju se vabi vse in čim večji uspeh bo, temvečja korist bo to za vse farane sv. Štefana. Kakor čujemo je film Vse-slov. katoliškega shoda že gotov in glav. predsednik ima v oskrbi prirejanja programa \ sporazumu lokalnih društev in naselbin. Gotovo bode te slike kazane tudi pri nas, ravno kedaj še ni znano. Svoje programe imajo za prihajajočo sezono gotovo že tudi naša pevska društva in naši dramatikarji tako bo dovolj zabav in veselja za vse. Okolica okrog šole in cerkve sv. Štefana je te dni na no- daj odpre žrelo in da od s,ebe kratek, jezen glas. Ta glas je divji in preteč ter se močno razlikuje od mrmrajočega rjovenja. Ta glas se že ponoči komaj pol milje daleč čuje in je nekakšna predigra, naznanjajoča bojni pohod. Lev namreč nikdar ne naskoči iz daljave. Glede kritja v borbi treba vedeti, da to levu ni potrebno, ker gre na lov ponoči in vidi bolje kakor njegov plen ter tudi voha izredno fino. Edinole veter mu je hud sovražnik. V večernem hladu zlezejo levi iz svojih skrivališč ter pridejo na ravnino, kjer ne ščiti prebivalcev stepe niti voda niti trava. Lev se ozre naokrog in nekako otipa svoj teren. Če zavoha plen, se previdno plazi k njemu, tudi v primeru, če lovi sam. Nasprotnika ostro opazuje in čaka, da mu pride žival na kakih 50 jardov (en vo oživela. Začelo se je namreč zopet šolsko leto in naš mali domači drobiž zopet žvr-goli in skače okrog šole in cerkve, da je veselje. List Amer. Slovenec je objavil pred par dnevi serijo člankov o važnosti katoliškega tiska. Upati je, da vsi, ki so čitali članke in imajo mladino za šolo so svoje o-troke vpisali v župnijsko slovensko šolo, kamor edino spadajo radi narodnosti, zlasti pa še radi verske vzgoje, ki je mladini tako potrebna. Kdor ravna drugače, naj ve, da ne ravna prav in bodočnost ga bo o tem' prej ali slej temeljito l prepričala. Zadnji teden je odšel iz Chi-cage od sv. Štefana Rev. Pascal, O. F. M. drugi pomožni duhovnik pri sv. Štefanu. Odšel je v Detroit, Michigan, kamor je poslan, da namesti Rev. Bernarda Ambrožiča, O. F. M. kateri je doslej župnikoval pri sv. Janezu v Detroitu. Father Bernard pa bo nastavljen, kakor se poroča, profesorjem v Lemontu. — Father Pascal, dasi ni bil naše narodnosti, je vzorno skrbel za šolsko mladino. Takoj ko je bil prišel je začel uvajati red in disciplino in isto tudi spravil pri naši mladini na ,;visoko stopnjo. V tem kakor tudi v drugih ozirih zasluži gospod vse priznanje. Kot drugi pomožni duhovnik pri sv. Štefanu je imenovan sedaj Rev. Benedict Hoge, O. F. M., kateremu kličemo vsi prisrčno pozdravljen in dobrodošel med nami! V nedeljo dne 8. sept. priredi Tretji red cerkve sv. Štefana s pomočjo faranov banket v počast Rev. Dr. Hugo Brena, kateri je dospel pred nekaj časa na Vseslov. katoliški shod iz domovine in na agitacijo za nabožni list "Cvetje," ki ga izdajajo oo. frančiškani v Ljubljani. Kakor se poroča, namerava č. g. v prihodnjih par tednih odpotovati nazaj v domovino. O priliki Delavskega praz- Ijard je 90 cm) naravnost sa-[tna blizu. Potem se začne plaziti, zravnan globoko k zemlji in se končno vrže z nekaj skoki na žrtev. Običajno pa lovi v družbi. Čim odkrije levja skupina primeren plen, se zlekne v grmovje ali travo. Ko preišče o-kolje, najde točko na isti višini, kakor jo ima zaželjena žrtev. Slednjič se oglasi v noči lovski klic. Tedajci se skuša čreda razkropiti, oprezovalci pa skočijo nanjo in plen jim pride v kremplje baš tam, kjer ,"o se žrtve najmanj nadejale. V gluhi noči. Drugače lovi lev, kadar lovi v^družbi in zopet drugače, kadar je sam. Takrat dela ■ molče in njegov lov je mnogo nevarnejši in groznejši. O rjovenju pa ni tudi v teh okoliščinah ne duha ne sluha. "Gro- nika, ko sta bila nedelja in na- ] slednji dan praznik torej dva i dni skupaj na razpolago je nas i obiskalo več prijateljev in t znancev iz raznih naselbin, ki ] so prišli si malo ogledat Chi- 1 cago in obiskat svoje prijate-lje in znance. Med drugimi so ; nas obiskali Mr. in Mrs. Anna ] in John Černovšek, Mr. Karl ] Regenfelder, Mrs. Justina La- t movšek in Mr. Ferdinand Ki- i šek, vsi iz Milwaukee, Wise, i Vsi so se ustavili v našem ura- : du. — Iz Jolieta se je mudil : pri svoji hčeri Mrs. J. Oblak, Mr. Marko Bluth, naš zastop- : nik v Jolietu. — Iz Clevelanda je nas obiskal in si ogledal našo tiskarno naš prijatelj, Mr. R. Polež. — Med tem pa je dosti naših rojakov odšlo te dni v poset v druge naselbine. Železnice v poletni sezoni imajo ob sobotah posebne izletne vlake, ki ljudi v soboto večer odpeljejo v razna mesta in v nedeljo večer iste zopet nazaj privedejo. Vožnja na takih iz-letnih vlakih je zdatno znižana. Tako n. pr. vožnja na iz-letnem vlaku na Nickel Plate progi, to samo ob sobotah, stane iz Clevelanda ali pa iz Chi-cage semintja samo okrog 7.00 ob drugih časih pa stane samo v en kraj $12.00 v oba $24.00. Prav lepa prilika ob takih časih, da se ljudje podajo na obisk, ko je vožnja znižana. Skozi Chicago je potovala v soboto Mrs. Marie Prisland, glav. predsednica Slovenske ženske zveze, na potu v St. Louis, Mo. kamor je šla na par dnevni oddih in obisk h svoji teti, ki živi v St. Louisu. V soboto pa je nas obiskalo več mladih Clevelandčanov med drugimi Anton Grdina, ml. in Joseph Grdina, oba sinova uglednega našega veljaka iz Clevelanda, Mr. Antona Grdina, glavnega predsednika K. S. K. J. Šli so v Joliet, 111. kjer se je vršila zadnjo nedeljo žogomentna borba med Jo-lietom in Clevelandom za prvenstvo. Kakor čujemo so zmagali sijajno Clevelandčani. Zmagovalcem naše čestitke, premagancem pa novega poguma in junaštva za prihodnjič. -o- NAROČNIK A. S. DAJE PRI- ZNANJE FATHER ČER- NETU. Milwa-ukee, Wis. Cenjeno uredništvo! Pošiljam v pismu naročnino $5.00 spet za eno leto naprej za priljubljeni list A. Slovenec, kateri mi zelo ugaja. V njem vse izvem novice iz starega kraja in novice po Ameriki, mnogo preje, kakor v kakem drugem listu. Pred par dnevi sem bral v A. ; Slovencu pismo iz Trsta. Rečem, da me je zelo ganilo, ko • sem čital, kako se godi našim bratom pod Italijani. Sem sam odtam doma in vem, kakšna je ■ italijanska ošabnost, odkar so . prišli na slovensko zemljo,, ne kot zmagovalci, pač pa kakor nepovabljeni in nepoklicani, a movito" rjovenje živi samo v • ljudski domišljiji. Tudi misel, da je lev neu- ■ strašen, ne drži. Če bi bilo tako, bi bila Afrika danes iztreb- . ljena dežela. Toda lev, ki ga ni več strah človeka, postane strašen in iz njega se izcimi ■ ljudožer najslabše vrste. Slučaj, ki se je primeril med gradnjo železnice od .Broken i Hilla do meje Konga, potrju-, je, da je levja neustrašenost i in tveganost brez primere. Neki belokožec, ki je bil za- • poslen pri gradnji železnice, je imel svoj šotor, ki je stal blizu drugih šotorov. Poleg sebe je imel pse, ki so ga čuvali. Neko noč je zaspal in pomolil roko • čez rob postelje, tako da je vi-, sela skozi odprtino šotora. Ne-, nadoma je popadel roko oster i zob. Ko je začutil bolečino, se ■ je zdramil in na svoje veliko presenečenje videl, da je v oblasti leva. Da ne bi ga zveri- lotem so se tam ugnezdili in lam zasužnili lepo Primorsko n Goriško. Ako je kaj na sve-u krivičnega, je gotovo zelo erivično to, kar so naredili Ita-ijani že dosedaj iz naših lcra-ev. Kar razumeti ne morem, la mora Jugoslavija vse to taco mirno gledati. Jaz sem pre- ( Dričan, da če'bi prišlo do voj-ike, da bi vsak Slovenec se bo-•il za svojo zemljo, kakor lev n da bi tudi vsak Slovenec štel va. najmanj pet Italijanov. Ta ?rda italijanska požrešnost! Maši ljudje ne smejo na last-li zemlji imeti nič več niti slovenskega imena. Kje kaka država še tako zatira kake narode? Jaz mislim, da nikjer! G. Urednik, jaz bi svetoval, da bi ameriški Slovenci začeli 5 kako akcijo, da bi se Italijane pred drugimi narodi razkrinkalo, kaj delajo z našimi ljudmi doma. Vsak bi že gotovo nekaj dal v ta namen. V Ameriki smo v svobodni deželi in tu bi lahko veliko storili za naše brate pod Italijo. Dopisniku iz stare domovine iz Trsta se zahvaljujem za njegov dopis in naj bi se le večkrat oglasil in povedal, kako se jim godi. Tebi A. S. pa želim obilo napredka med našim narodom v Ameriki. Leto in pol bo, odkar sem se ga naročil, pa moram reči, da mi je postal to najbolj priljubljen list izmed vseh. Z zanimanjem sem čital članek izpod peresa Rev. Father Černeta, župnika iz Sheboyga-na, ki je tako jedrnato povedal tisti gospej Lovšetovi iz Ljubljane. To je bilo potrebno in Father Černe je edini, ki i-ma pogum, da pove odločno tako stvar. Jaz sem bil že par-krat v Sheboyganu na obisku pri svojih prijateljih in resnično je, da sem občudoval ta-mošnje otroke, ki tako lepo slovensko govorijo. Pa naj kdo te otroke zdaj pa smeši, da ne znajo slovenščine. To ni olikano za starokrajsko gospodo, ki hodi med amerikanške Slovence vf.-mo po kaj, potem pa čez nas pišejo in nas smešijo. Stara domovina ni ameriškim Slovencem dala še nič, mi pa smo tja poslali že marsikaj. Za nas se pred vojno ni zanimal nihče, saj so celo še govorili da v Ameriko gredo le tisti, ki niso nič prida. Še le, ko je vojna minula in ni bilo tam več mastnih služb, za gospodo, kakor poprej so se začeli ozirati na Ameriko. Ameriški delavec je v njihovih očeh tepec, ki je po naključju v Ameriki srečo našel. Zanj jim ni nič, ampak radi pa imajo njegove dolarčke — ti jfm pa dišijo. Zato vse pripoznanje in čast Father Černetu za njegove odkrite jedrnate besede. Kar ste napisali je resnica. Pozdravljam vse čitatelje tega priljubljenega lista širom Amerike in stare domovine. Primorski Slovenec. Ako hočeš spoznati moč ženske, molči in poslušaj. na potegnila z ležišča, je sunil z drugo roko proti levu. Toda baš v tem trenutku je zver popadla tudi drugo roko in mu jo je zdrobila. Zakričal je, da so se zbudili ljudje v sosednjih šotorih. Prižgali so ogenj, ki je leva tako oplašil, da je pobegnil iz taborišča. Na begu ga je nekdo obstrelil in naslednji dan je bil ves ostrog na nogah. Posrečilo se je, da so ga našli in ubili. Psi, ki so sicer spali v šotoru in čuvali gospodarja, pa so se leva tako prestrašili, da so se potuhnili in zbežali, čini so zaslutili bližajočo se opasnost. Imeli niso niti poguma, da bi rahlo zalajali ali zacvilili. Jaz sam sem ponovno doživel, da so plemeniti in pogumni psi, čim so zavohali leva, začeli zavijati in iskati skrivališča. Ta lastnost psov kaj pa da poveča nevarnost za lovca in učinkuje porazno na njegove živce. Sreča v nesreči. Prvi pijan-:ek: "Kadar ga pri Krugelca-iirtu spijem že 12 kozarcev, ddim vsako osebo dvojnato." Drugi pijanček: "Kako si irečen." — "Kaj misliš s tem reči?" — Srečen si lahko vsled te-ja, da te zvečer pri povratku z gostilne nabije samo ena že-la, dasiravno. vidiš dve sku-?aj," * * * Izdalo jo je. Ko se je odpravljal oče Kožuhar zjutraj v jerkev zapazil je, da ni dežnika na starem mestu v kotu. "Jaz mislim, da je vzel. vaš dežnik sinoči ženin sestre Katarine" mu pomaga sedemletna Anica. "Kako moreš to dokazati?" "Ko se je vračal sestrin ženin domov, sem čula med vrati sledeče besede: Samo enega bom ti še ukradel!" Iz lekarne. "Ali mi morate takoj postreči?" je rekla v lekarni bogato oblečena ženska. "Meni se zelo mudi." "Da, dajte mi svoj recept," je rekel zaposleni lekarnar. "Jaz nimam nobenega recepta. Želim, da poiščete zame številko v telefonski knjigi." .v Krivica se jim godi. "Ata," vpraša sedemletni paglavček svojega očeta, "ali je res, da dobijo učitelji plačo?" "Seveda dobijo plačo," odvrne oče. "No, to pa ni prav," reče nevoljno. "Zakaj naj bi učitelji dobivali plačo, ko moramo' mi učenci vse delo narediti." Njeni lasje. "Gospa, j«z mislim, da ima otrok Vaše lase," pravi nova pestunja svoji gospej prav prijazno in prikup-ljivo. "Za Boga!" zavpije gospa in vrže knjigo vstran. "Hitite gori v sobo in vzemite otroku lase stran, predno jih vniči." * * * Ženski način. Mr. Blinsk: "Prav lepo je od -tebe, Mica, toda za naprej si bom sam kupoval cigare. Sedem cigar za en kvoderček, je že preveč poceni." Mrs. Blinsk: "Vem da je poceni, a mislila sem si, da je sedmina vsaj ena dobra." * * * Mestna učenost. Deklica iz odlične gosposke šole (ob izletu na deželo) kazuje na u-prav dobro ozeleneli krompir: "Glej stric, kako lepo sala-to imajo tukaj." Stric: "To vendar ni salata, ampjj^ krompir." Deklica: "Ja, ja; jaz som hotela reči krompirjeva salata!" Zasledovanje. Potoval sem po Angoli v spremstvu živine in sem nekoč prišel na breg majhne reke. Naletel sem na domačine, ki so bili strahovito razburjeni. Na vprašanje, kaj jih je vznemirilo, so mi hiteli pripovedovati, da se ne upajo z menoj, ker je pred kratkim lev popadel nekega nosača. Zasadil mu je kremplje v pleča in ga je odnesel s seboj. Sklenil sem zasledovati za-vratneža. Desetorica mojih spremljevalcev je dobila nalog, pritiskati za levom in mu za vsako ceno priti na sled. Je-dva miljo daleč od našega postajališča so možje naleteli na noge in na glavo ugrabljenega moža. To je bilo vse, kar je levu ostalo ili kar je zavrgel. Tri milje dalje smo prišli na ravnico, poraščeno s travo in grmič j cm. (Dalje prili.) PETINDVAJSETLETNICA ŽUPNIJE SV. JOŽEFA V FOREST CITY, PENNA. W - _Cefatek, 5. septembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC « Letos praznuje blagoslovi j e-nje vogelnega kamna cerkev sv. Jožefa v Forest City, Pa-. Edina slovenska župnija v škofiji Scranton in edina v okrožju trdega premoga. Začetek nje je bil 12. marca 1. 1902. Na seji društva sv. Jožefa št. 12 KSKJ. je prvi sprožil misel in idejo naš neutrudljivi delavec na društvenem kakor tudi na narodnem polju Mr. Martin Muhič. V veliko pomoč njemu so bili tudi sedaj že blagopo-kojni gospod Josip Zalokar, kateri so nas obiskovali vsako leto in to ob velikonočnih časih, da so spovedovali in podelili zakrament sv. Rešnjega Telesa. V prvi, oziroma začasni odbor so bili izvoljeni: Alojz Za-verl predsednikom, John Mars podpredsednikom, Josip Zalar tajnikom, John Dečman pom. tajnikom, Martin Muhič blagajnikom. Cerkveni odbor (ključarji) : Gašper Ravnikar, John Erla-vec, Frank Skubic 1, Frank Skubic 2, Martin Gerčman st., John Opeka, Joseph Zidar, Nikolaj Zupan, Frank Korošec. Izmed prvih odbornikov so že umrli: Frank Skubic 1, John Opeka, Frank Korošec. Joseph Zalar živi sedaj v Jolietu, 111., tajnik KSK. Jednote. Gašper Ravnikar, Frank Skubic 2. se pečajo s poljedelstvom in so še vedno člani naše župnije. Jako težka pota in trudapol-no delo so imeli tačasni odborniki. Razmere so bile težke in Slovencev je bilo še malo tedaj v naši naselbini. Takoj na drugi seji, dne 18. aprila 1902, so bili izvoljeni in pooblaščeni Martin Muhič, Al. Zaverl, Gašper Ravnikar in Frank Skubic 1, da poizvedo za pripraven prostor, kjer bi se stavila cerkev. Na isti seji se je tudi sklenilo, da se stavi cerkev pod zaščito in patronom sv. Jožefa. Kakor vsaka dobra stvar, tako tudi ustanovitev naše tako potrebne župnije, je morala bojevati težke boje, posebno vsled delavskih razmer. Šestmesečni štrajk na trdem premogu leta 1902 je stvar ustavil popolnoma, tako da tudi nobene seje nism'o več imeli do leta 1903 dne 11. marca. Na isti seji so potrdili celi ostali odbor in še k temu dodali dva nova odbornika, in sicer za Vandling Mr. Jerneja Cunta in za mesto Carbondale Blaža Šivica. Tačasni odbor je pridno delal in nabiral prostovoljne do- j neske. Meseca novembra istega j leta je bilo sklenjeno, da se j fcrosi mil. gosp. škofa Stariha iz Lead, So. Dak. ,da nam pošljejo tačasno tam živečega gospoda Josipa Tomšiča. Odbor je tudi prosil Rt. Rev. M .J. Ho-ban, škofa iz Scrantona, da bi nam pomagali dobiti duhovnika. In res, na priprošnjo Rt. Rev. Hobana so nam milostljivi škof Stariha poslali g. Tomšiča, kateri so došli v Forest City nekako v začetku meseca aprila kot prvi dušni pastir novoustanovljene župnije. 17. aprila 1904 so g. Tomšič prevzeli predsedništvo in takoj na isti seji je bil izvoljen cerkveni odbor in ključarji, in sicer: Alojz Zaverl, predsednik; Anton Beber, Anton Borštnik, John Opeka, Frank Skubic 1, ■ Frank Skubic 2, Blaž Šivic, ■ John Erjavec, Gašper Ravni-, kar, Martin Muhič, Josip Zalar ■ ml., Jernej Cunta, Mart. Gerč- ■ man, Jakob Terček, Alojz O-: mahen, John Prudič, John . Mars, Anton Cijar. Kolektorjem so bili izvoljeni na isti seji: John Dečman ml., : Bartel Povirk, Frank Pirnat, za Vandling. Za cerkveno kolekto so bili izvoljeni: John Prudič, Anton Prudič, John Opeka ml., John Osolin. Pod spretnim vodstvom gospoda Tomšiča je delo potem ' Vitro napredovalo. Kupilo se je posestvo že leto preje, kjer se bi stavila cerkev, in takoj ko so naš dušni pastir došli, so tudi ■ vodili vse delo, in tako smo me-; seca avgusta blagoslovili in ' vzidali vogelni kamen novo postavljeni cerkvi, katera je bila ■ posvečena sv. Jožefu kot farnemu patronu. Naselbina kot v celoti je po- ■ magala, kakor je vsakteri mogel in pridno plačevala prostovoljne obveznice, katere so si farani sami naložili, tako da smo imeli krasno cerkvico in da smo z božjo pomočjo in pomočjo dobrih src plačali zadnji dolg leta 1910. Leta so potem tekla lepo naprej in naša žup- 1 nija je lepo napredovala, ker naselbina se je večala in tako tudi župnija. Kakor preje omenjeno, da vsaka dobra stvar ima svoje zapreke in težkoče, tako tudi naša župnija. Premogovniki, kateri so pod našim mestom iz-podkopali tako, da se je zemlja začela udirati, in tudi pod našo cerkvijo se je zemlja ponižala in tako zrahljala zidov-je, da se je cerkev razpokala. Par let smo podpirali in skušali obdržati kolikor mogoče dolgo, da se zemlja popolnoma vsede in umiri. Škoda, katera je bila povzročena na cerkvi, je bila ogromna. Leta 1919 smo morali še kupiti loto na južni strani cerkve in tudi začeli s popravo. Škoda, kakor sem omenil, je bila ogromna, ker stena na južni strani cerkve se je morala popolnoma podreti, in polovico stene na severni strani, in ker je cerkev bila že premala, smo točasno tudi še dozidali približno 30 čevljev. Cela poprava in dozidava in nove naprave so stale približno $51,000.00, ves denar, katerega so naši dobri rojaki skupaj spravili. Leta 1920 smo dobili novega začasnega župnika Rev. Jakob jDreva. Potem smo imeli Rev. j Valentina Miheliča; ko so bili g. Mihelič odpoklicani, smo imeli nekaj mesecev g. Plavča-na, jako prijaznega in dobrega gospoda slovaške narodnosti. Za g. Plavčanom smo pa dobili na prošnjo tačasnega g. škofa, Rt. Rev. M. J. Hobana, iz al-toonske škofije sedanjega blagega g. F. M. Jevnika. Gotovo, da vsaki izmed gospodov župnikov, kateri so de- ] lovali v župniji sv. Jožefa, je gotovo veliko pripomogel. V prvi vrsti gotoyo največ ustanovitelj in začetnik g. Josip Tomšič. Njemu gotovo ne moremo primerjati nobenega, oni so orali ledino in gotovo marsikatero noč prečuli v skrbeh in molitvah za uspeh. Gotovo, da njih delo je ljubi Bog blagoslo-(Dalje na 4. strani.) Slika kaže deset deklet, ki so se udeležile tekme v veslanju. Skupina na sliki je preve-slala Catalinski kanal, ki je širok 26 milj, v 5 urah in 45 minut. I'"""""11111111""111""1.........Wllllllllllllllllllllllllllllllll[|lllll!ll|||ilM ..................................................................................................................... 11 KAJ SE SLIŠI PO SVETU? | \ MATI S 23 OTROCI. V kraju Moineau pri Plom-biersu v Loreni na Francoskem stanujoča gospa Le Paul je bila imenovana za viteza častne legije, ker je podarila življenje 18 otrokom. Stara je 50 let, njen mož 60. 11 je dečkov in 6 deklic. Osemnajsti o-trok je par mesecev po rojstvu umrl. Štirje otroci so poročeni, ostali živijo pri starših. Zakonca-obdelujeta posestvo, ki je že tristo let v lasti družine. Okolica tega okraja je sploh zelo bogata na otrocih. Druga žena iz tgga kraja, ki je rodila 23 otrok, je bila ravno tako imenovana za viteza častne legije. To sta edini ženski, ki sta bili do sedaj počaščeni s tem visokim odlikovanjem. -o- SPOR ZA JUŽNI TEČAJ. Še predno je odšel kapitan Byrd na južni tečaj, je opozorila Anglija Zedinjene države, da smatra antarktično celino za svojo last. V Washingtonu so pozabili opozoriti raziskovalca na to noto. Zdaj pa je javil Byrd, da je Uniji priključil nad 40.000 kv milj novega ozemlja in povsod razobesil ameriško zastavo. S tem je povzročil znatne mednarodne težkoče. Seveda nima z večnim ledom pokrito ozemlje nobene posebne vrednosti ne za Britanijo ne za Zedinjene države. A lahko skriva premog, nafto ali kovine, kakor se je, zgodilo na Spitzbergih in to bi bila potem druga pesem. -o- DESET-LETNI DEČEK NA 3350 M VISOKIH PLANINAH. Desetletni mali Švicar Regis Demoiselle se je povspel te dni na vrh Cimede 1' Ouest, to je na 3350 m visoko planino v skupini Dent du Midi v Švici. Z njim je bil njegov ded in vodnik iz Champeryja. To je prvi primer, da ie izvršil tako turo tako mlad človek. Gorska tura na Cime de 1' Ouest je zelo opasna in treba je velike previdnosti in tu- . di vztrajnosti. Stari oče bo se-i daj nehal hoditi na planine, ; ko se je prepričal, kako globoko je ukoreninjena ljubezen do visokih gora v njegovih po- i tomcih. i -o— I DEŽELA TISOČLETNEGA i PARLAMENTARIZMA. < Islandija se pripravlja, da s svečano proslavi tisočletnico, i od kar ima svojo ustavo Irt-svoj I parlament. L. 930. se je vršila |\ prva seja islandske zbornice, in že tedaj je bila dežela demokratska republika, kar je o-stala skoraj brez spremembe do danes. Svoje poslance si izbira slej ko prej po splošni in enaki volilni pravici, a predsednik njene zbornice je še ve-vedno tudi najvišji sodnik v deželi. Demokracija in svoboda sta torej tam doma in izvirata iz časov, ko se ljudem po drugih obstoječih evropskih državah o teh dveh pojmih ni niti sanjalo. -o- KATASTROFALNI VIHAR V INDOKINI. Silen vrtinec se je spustil te dni na ozemlje pri Ninhbinhu (Francoska Indokina). V hipu je pretrgal vse telefonske in brzojavne zveze in poškodoval železniške tire, tako da je bil ves promet ustavljen. Razsajal je na ozemlju, ki meri v premeru 50 km. Številne vasi je zbrisal z zemeljskega površja, vsa riževa polja je uničil. Tudi število človeških žrtev mora biti veliko, ker so doslej ugotovili 50 ubitih oseb. -o- BEG Z LIPARSKIH OTOKOV. Iz Pariza javljajo, da so z Liparskih otokov v Italiji pobegnili trije politični kaznen-ci, med njimi nečak, bivšega ministerskega predsednika Ni-ttija, profesor Roselli in bivši poslanec Lussu. Vsi trije se nahajajo srečno v Parizu, kamor so dospeli po nečloveško naporni pustolovski vožnji. Ujetniki so natančno premislili načrt za pobeg, ki je v glavnem zavisel od tega, če bodo dosegli malo čer, ki se dviga 150 m visoko iz morja, zvečer med 21. uro 10 in 21 uro 20 minut. Za ta čas je namreč bilo dogovorjeno, da se približa skali motorni čoln, ki jih ponese v svobodo. Nitti in Lussu sta bila pravočasno na mestu. Roselli pa se je zakasnil. Na nabrežju je nam- , reč videl stražo, kako hodi sem in tja z nabito puško. Srčno se je vrgel v valove. Vojak ga k sreči ni opazil. Ko pa so začeli metati žarke po morski gladini reflektorji, se je potopil pod vodo in p6 utrudljivem plavanju dosegel Nitti j a in Lussuja. Komaj je bil pet minut na cilju, že se je pojavila črna senca motornega čolna. V eni sapi so begunci skočili vanj in odbrzeli iz ujetništva. Pri pozivu ob 9. uri 30 minut so še slišali, kako so trobile trobente alarm, kajti ču- ' vaji ostroga so bili odkrili, daj; je trojica zmanjkala. Begunci, ki so nastanjeni v Parizu, pripovedujejo, da se nahaja na Liparskih otokih še 1200 sotrpinov njihove vrste. Internirani so iz političnih razlogov in nimajo priložnosti, da bi mogli ubežati. Še manj pa jim je dana prilika, da bi svoja kazniva dejanja zagovarjali pred justico — ker so popolnoma nedolžni in so jih odpeljali v prognanstvo kot osumljence. -_o-- NOV SEKSUALNI UMOR NA ČEŠKEM. Med tem ko se češkoslovaška policija in žandarmerija zastonj trudita, da bi razjasnili sadistični umor pri Všenor-ju, poročajo, da so potegnili iz nekega ribnika pri Kolinu popolnoma golo truplo 18—20-letnega dekleta. Preiskava je dognala, da je morilec svojo žrtev najprvo zadajvil in potem vrgel v vodo. Umor je bil izvršen na podoben način kakor pri Všenorju in v dveh prejšnjih slučajih, umorjenih prostitutk. Iz tega sklepajo, da gre v vseh štirih slučajih za isto sadistično zverino v človeški podobi. Sledu za morilcem nimajo seveda nobenega. -o-- REŠILNI PREDPASNIK V Deichendorfu blizu Kap-fenberga na Štajerskem je med igro padla v vaško mlako dveletna Ana Salchenegger. Deklica pa je imela na sebi predpasnik iz povoščenega platna. Ta predpasnik se je v vodi zgrbančil, zrak se je spodaj vjel vanj in držal deklico nad vodo celih 10 minut. Med tem so prihiteli ljudje, ki so otroka rešili skoro čisto svežega; le malo strahu je dekletce užilo, pa se je tudi od tega kmalu odpomoglo. REKTOR KI SE RAZUME NA KUPČIJO. Dijaki vseučilišča v Limi, glavnem perujskem mestu, so-zastavkali kakor en mož. Rektor dotične visoke šole je bil namreč odredil, da morajo nositi k svoji enotni uniformi slamnike. Proti temu je dija-štvo protestiralo, ker ima rektor brata fabrikanta slamnikov in je le preveč očitno, kam pes taco moli. Ker protesti niso zalegli, so kratkomalo prenehali obiskovati predavanja. --o-— Marsikdo, ki je poskušal leteti visoko, kakor njegovi sosedje, je to bridko obžaloval. POUK 0 TEM IN ONEM. ZDRAVSTVO. O zdravljenju nespečnosti. Nedavno so znanstveniki odkrili nove metode zdravljenja, s katerimi se doseže trdnejše spanje, ki res nekaj zaleže. Dognali so, cla postane spanje globlje, ako so spočiti nekateri organi človeškega telesa. Na posebnem medicinskem oddelku chicaške univerze, kjer se slavni profesor dr. Jatsobson že dolgo ukvarja s tem problemom, so mnenja, da bo to vprašanje sčasoma postalo za človeško zdravje ravno tako velike važnosti, kakor vprašanje diete, Našli so, da je človeku potrebna čisto >posebna vrsta pouka, če hoče doseči v spanju ono idealno mero počitka, ki ga zdravniki imenujejo višjo stopnjo razbremenitve mišičevja. Pacijenti prično s tem, da v kaki mirni sobi ležejo na hrbet k počitku. Pozneje jim zdravniki razlože, kako se človek v vsakršnem telesnem položaju popolnoma razbremeni, uče jih, kako se lahko o-gnejo vsaki napetosti v mišičevju, ki zelo slabi spanec. Posledice nočnega duševnega dela. Pri ljudeh, ki ponoči opravljajo kako duševno delo, so nekatere mišice neprestano obremenjene. Nekateri psihologi so postavili teorijo, da je tudi duševno delo odvisno od delovanja mišic. Čeprav ta teorija še ni dokazana, so vendar s poskusi na chicaški univerzi ugotovili, da takrat, ko so očesne mišice in mišice govorilnih organov popolnoma razbremenjene, popusti tudi intenzivnost razmišljanja, a včasih delovanje možganov v tem primeru popolnoma preneha. Poskusi kažejo, da je priro-da človeku podelila možnost, da lahko delovanje možganov popolnoma izloči. To sposobnost pa je človeku moči doseči samo s temeljitim štud. telesa njegovega deiovan. in reakcij. Študij nazadnje tudi ni tako težak, kakor se vidi na prvi mah, zakaj jasno je, da se človek lahko nauči tudi vseh drugih umetnosti, n. pr. biljarda, golfa tenisa itd., ki v načelu niso nič lažje. Tudi tu, kjer gre za duševne funkcije igra razbremenitev mišičevja važno vlogo. Zlasti velja to pri petju, kjer je treba držati mi- šičevje v grlu popolnoma razbremenjene, kar morajo seve nadzorovati možgani, ki imajo mimo tega še nalogo skrbeti za to, da ostanejo povsem svobodne tudi mišice nihalnih organov. Nova veda o razbremenitvi mišičevja bo zaradi tega skoro gotovo našla pot v glasbene šole, kjer se bodo bodoče generacije pevcev na njeni podlagi učile obvladati vse tajne pevske tehnike. Doslej se te moderne metode seve niso uporabljale, zakaj dosedanji mojstri petja po večini niso ničesar razumeli o načelih psihologije in anatomije, ki igra baš pri petju zelo veliko vlogo. Tudi sanje so v neki meri odvisne od napetosti v mišičevju in če je ta posebno velika, tedaj se izraža v tem, da človeka "mora tlači," kakor pravimo. Mimo tega pa gre pri sanjah tudi za duševno delovanje v obliki .fantaziranja. Kakor smo že omenili, pa se to lahko prepreči s popolnim raz-bremenenjem mišičevja, s čimer se potemtakem doseže o-svežujoče spanje brez sanj. Človek, ki se svojih misli in občutkov tudi v spanju ne more otresti, potrebuje, kakor pravijo, nekaj spanja še vmes, med dnevnim delom. Zategadelj so zdravniki našli več načinov oddiha, ki bi jih za mnoge ljudi kazalo uvesti tekom delovnega časa, zakaj laboratorijski poskusi so pokazali, da se človek, ki jih uporablja, v kratkem času lahko temeljito odpočije. Razbremenitev mišičevja in nervoznost. Problem razbremenitve mišičevja je tesno zvezan z ner-voznostjo in strokovnjak, ki pozna nove metode zdravljenja in ima v njih že nekaj prakse, lahko s sistematičnim o-pazovanjem dožene mnogo simptomov nervoznosti, ki bi sicer ostali povsem neopaženi. Nervoznost se posebno jasno pokaže tedaj, ako posebna občutja silijo človeka k joku. V tem primeru se nervoznost naj-laglje dožene. Težje je, če pa-cijent pri tem skuša s silo prikriti notranji nemir, zakaj s tem zdravnika lahko popolnoma prevara in ga ovira pri (Dalje na 4. strani). I-- Pei&ar w Jugoslavijo brzojavnim potom! » MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: ? 5-00 ........$ 6.15 200 Din ......$ 4.45 10-00 ................11.25 500 Din ...... 9.80 !5.00 ................16.35 1000 Din ...... 18.90 20.00 ................21.45 1500 Din ...... 28.00 25-00 ................26.55 2000 Din ...v. 37.00 35.00 ................36.70 3000 Din ...... 55.40 50.00 ................51.90 4000 Din ...... 73.50 75.00 ................77.50 5000 Din ...... 91.60 100.00 ................103.00 10000 Din ...... 182.00 200.00 ................204.00 15000 Din ...... 273.00 300.00 ........• 306.00 20000 Din ...... 363.00 400.00 ................407.50 30000 Din ...... 543.00 500.00 ................509.00 40000 Din ...... 724.00 600.00 ................610.50 50000 Din ...... 902.00 700.00 ................712.00 60000 Din ...... 1082.00 800.00 ................813.00 70000 Din ...... 1260.00 900.00 ................914.00 80000 Din ...... 1441.00 1000.00 ........ 1015..00 90000 Din ...... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema eamo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitaa State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 »jutraj do 4:00 popolioe. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 CO YOU KNOW WOT- - • An Old Love Letter Is Such A Tearful Affair ?_________ton for this paper By Fisher ^"tJ««™«) Wove.1 bosh1 > jySrT.sreN to we") Sm.' lp5S"K»Vo-Ciri>r—j ^IFii"! now nix. oi-Tl /m« ^ w ( / WMtN i stop to ( -.erveras no« a£N>-<- ) J tou^Dir our U.lv-o^n posm Im.nutct- j ".ruFF S ' Lro I 0.0 • MV* __ irs as w»w) ivie-"1^ w"';it°J M,«Hr nwe a )ewi.MJO'ceRuesr- t, oue-. of wme <-' I s- t^Av-v. ex* Tv« t wSj^ TV\f\T% I ( DR I VntRNAIKMAL CARTOON CO.*. T. Z?/____(f. 2_ 11 ' ■ i ____________________________---- KANADSKI VESTNIK NE, NI ME SRAM! Nelson, B. C., Can. Bil je pri meni rojak, majnar po poklicu. Pred menoj na mizi bilo je med drugimi knjigami tudi nekaj številk Glasnika presv. Srca Jezusovega ter nekaj listov Ave Marije. Tovariš je segel po enem teh listov, obrnil par strani, a ga takoj izpustil kot da peče na roke, se obrnil k meni in dejal: "Ne morem videti tega ! Frank, ali te ni sram, nositi tega seboj?!" Odgovoril sem mu povsem mirno: "Ne John, ni me sram, niti malo. Vidiš, te knjige nosim že mesece in mesece seboj, nekaj številk Ave Marije pa hranim že leta. In čeprav sem jih že večkrat prebral, jih še vedno rad prebiram' in še vedno najdem kaj, kar me zanima, kar mi koristi in v premnogih slučajih tudi tolaži. — Vidiš, ti praviš, ne moreš videti tega, jaz pa nasprotno, ne morem videti tistega, kar ti zagovarjaš in v čemur upaš — za krvavo prisluženi denar, dobiti razvedrila in tolažbe v tujem svetu. Kar pa boš, — če že sedaj ne, —enkrat bridko preklinjal . . . — Praviš, ne moreš videti tega in ker tega ne moreš, nekaj pa moraš imeti, kar te zanima, v čemur porabiš svoje proste ure in upaš najti razvedrila ... In sedaj malo pomisli in mi povej, si li ti bolji po tvojih zabavah, ali jaz z mojimi knjigami in krščanskim prepričanjem? . . ." Tovariš me je nekaj časa zrl začudeno, a potem si je pomagal iz zadrege s ciničnim hrvaškim pregovorom: "Jedan voli popa — drugi popadijo." Večkrat sva še prišla skupaj, in če sem le mogel, napeljal sem spet pogovor v prejšnji 1 ton. Ko pa je pozneje odšel v drugo mesto, sem bil ž njim na kolodvoru in ob slovesu mi je dejal: "Ti imaš prav Frank, ko bi jaz ne šel po tej poti, danes bi imel denar, tako pa je šlo vse sproti. Pa največ mi je družba kriva. — In še marsikaj je, kar . . Ni skončal, stisnil m'i je roko, obljubil, da mi bo pisal in vstopil je v vlak ... Meni pa je postalo otožno v duši. Žal mi je bilo mladeniča, ki bi bil drugače dober. In kdo mu je kriv? Sam? Pač, — vsaj nekoliko. A sam mi je priznal: "Družba je kriva." Da, družba ... A ta družba in on bili so skvarjeni po brezverstvu. In proti volji vstal je v moji duši srd do brezverstva, na one, ki ga zagovarjajo. — Oj ti brež-verstvo, koliko najboljih sinov Slovenije si nam pogubilo, ki se vedno bolj v blatu brezver- ] stva pogrezajo. In to dovedlo me je do pisa- 1 nja tega dopisa. To in še ne- ' kaj. — Prijatelj, somišljenik! Kaj ne, kako drzno, brez strahu, mi je zalučal omenjeni rojak v obraz besede: "Ali te ni sram !" In sram radi česa? Mali radi tega, da že po večletnem bivanju v Kanadi sem še vedno in tudi želim biti nadalje — veren? Ker čitam katoliške liste, sem verskega prepričanja? Da, v pač radi tega, tako si je mislil dotični majnar. In gotovo si je Ne imejskrbi glede moljev — cbleka vama pred molji Larvex v resnici zavaruje proti moliem obleko, preproge, pohi-btvo, tako da ga črvi moljev niti ne bodo začeli razjedati. Novi jn sigurni način, ki prepreči škodo po moljih. LARVEX PRSNI PRALNI LAP.VEX LARVEX zavaruje pred zavaruje pred molji tkanino molji vsako ki se ne da volneno pralno prati. blago. tudi mislil, da se bom jaz ponižno stisnil pred njim in iskal razne izgovore, kot: e, saj to niso moje knjige, prijatelj mi .jih je dal, jaz jih sploh ne čitam, in tako dalje. In tudi gotovo, da nisem bil jaz prvi, ki me je mislil na ta način ponižati. In gotovo je tudi, da se mu je to v večini slučajev tudi posrečilo. In zakaj je tako ? Prijatelj, oprosti mi, če te sodim krivo, toda v premnogih slučajih sem videl, da nas je res nekako sram ali kali, da smo verni . . . Saj si mogoče tudi ti sam že o-pazil družbo kvantačev, kjer se je toliko in toliko govorilo, kvantalo vse proti veri in Bogu. In med njimi so bili tudi taki, ki niso bili njihovih misli, ki se imajo za verne, ki pravijo, da so katoliki, pa oh, "Bog ne daj", da bi se bil oglasil kateri . . . "Ej, dobro je, da ne vedo, kaj sem", si je vsak mislil in se prisiljeno smejal in kimal kvantam ... V nekaterih slučajih, — ali ; poudarjam, da ti slučaji so redki, — je res bolje, da ne polivamo ognja z oljem, v ve- i čini slučajev pa mirna premiš-|i Ijena beseda mnogo zaleže in . četudi bi bilo zastonj, tvoje do- j bro želeče besede, — čemu se ' skrivati, — česa se nam je sra- \ m o vati ? ! 3 Prijatelj, ne skrivaj se, daj, * pokaži se, dvigni se in bodi po- 1 nosen, da si si ohranil vero svo- : je matere, da s tem hraniš v 5 sebi kristal našega naroda — ; sv. vero. Domovina je ponosna * nate, tvoji domači se te s hva- N ležnostjo in veseljem spominja- s jo in pri tujcih imaš zaupanje. 1 — Dočim one domovina objo- ' kuje, njihovi domači jih v premnogih slučajih preklinjajo, a ^ tujci se nad njihovimi dejanji 1 zgražajo. s Prijatelj, ki si mi enak v prepričanju, premisli malo to in bodi mož, bodi junak v boju za resnico in vsestransko dobro, — naj te ne bo sram! Le za dobra dela so plačila! Bog Vas živi! Vaš 1 Frank Pavlan. i • ■ Brezplačno nadušljevim in trpečim na "Hay Fever" Prosta preizkušnja metode, ki jo lahko uporablja vsakdo brez vsake neudobnosti ali izgube časa. Ako trpite na strašnih napadih naduhe ali Hay Fever; če vas duši, ka- . kor bi imel biti vsak vaš dihljaj zadnji v življenju, ne zamudite prilike, da ki ne pisali na Frontier Astma Co. za prosto preizkušnjo čudovite metode. Brez ozira na t ni mogoče pokazati in ne dopo- - vedati. Tako tudi sedanji g. Jevnik, i kateri so prišli k nam leta 1923' » v začetku meseca februarja.' - Delo, katero je čakalo novega' • gospoda, je bilo veliko, toda i neutrudni in tako delavni mož se ni ustrašil, ampak takoj pri-i jel z njegovo spretno roko in nadaljeval delo, katero so pričeli njegovi predniki. Prvo veliko delo, katero je novi župnik podvzel, je bilo nabava novih orgelj ,katere so res kras naše cerkve in za povzdigo časti božje. Potem je bilo treba preslikati cerkev odznotraj, katero delo je zopet stalo precejšnjo vsoto; lansko leto smo pod njegovim nadzorstvom prebarvali zunanjost cerkve, popravili vse od zunaj , zvonik in streho, kar je zopet stalo veliko denarja ,in letos so pa prebarvali župnišče. Slavnost, katera se bo vršila v nedeljo, 15. septembra, s slovesno sv. mašo z leviti, dopoldan ,katero bodo darovali Rt. Rev. Msgr. O'Rourke iz Car-bondale, Pa., katere slavnosti, kot slavnostni govornik se bodo udeležili Rev. Oman iz Cle-'velanda, bivši duhovni vodja KSKJ., kakor tudi bivši župnik V. Mihelič in g. Plavčan in še več drugih domačih gospodov duhovnikov. Popoldan bomo imeli mladinski dan, dan za otročiče. Tam vabimo starše, da pošljejo vse otročičke ,da se malo razveselijo med seboj, da bodo tudi \oni pomnili pomembni dan, dan 251etnice. Pred sv. mašo ob 10. uri dopoldan bo parada po mestu, katere se bodo udeležila vsa katoliška društva mesta Forest City vsake narodnosti, katere so v mestu. Zvečer bo pa banket v M. Muhiča dvorani. Na istega pričakujemo g. Antona Grdino, gl. predsednika KSKJ., Mr. J. Zalarja, ustanovnika in prvega i tajnika župnije in sedanjega J gl. tajnika KSKJ. Mr. Fr. Ope-| ko, Mr. Frank Gospodariča in Mr. John Zulicha, gl. uradnike KSKJ., Mr. John Murna, po-' rotnika KSKJ. in še več drugih I gostov. Upamo torej, da se na-' ša 251etnica obstanka župnije izvrši v našo čast, zadovoljnost, razvedrilo in v pouk, kakor tudi za čast božjo. H koncu morami še omeniti dosedanji odbor, kateri z združenimi močmi z g. župnikom vodi delovanje tičoče se zunanjega stanja župnije, in ti so: John A. Dečman, Wm. Kon-char, Karol Kovačič, Chas. 2i-gon, Frank Komin in Anton Markel. ' Sedaj pa Bog živi še živeče ustanovitelje farane in našega g. župnika, pokojnim gospodom Tomšiču in Drevu, kakor tudi že pokojnim prvim odbornikom in faranom pa : večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru ! J. Dečman. POUK 0 TEMIN ONEM. (Nadaljevanje r 3. strani). zdravljenju. Ljudje, ki imajo močno nagubančeno čelo, ki nervozno prepletajo prste in kakor brez cilja begajo okoli, kažejo, da je njih mišičevje pod stalno napetostjo. Za znanost je neprecenljivega pomena, da ume te napetosti ' tudi objektivno meriti, ker s tem doseže najbolj jasen vpogled v jakost bolezni. Novi načini študija in zdravljenja nervoznosti ter nespečnosti temelje na psihologičnih poskusih. Po dosedanjih dognanjih sodeč, bo nekdaj moči mnoge pojave utrujenosti odstraniti s primernim razbreme-nenjem mišic, ki jih povzročajo. Ti načini so danes seveda šele v povojih in preteklo bo še mnogo časa, preden bo uspelo doseči popolne in trajne uspehe. Mnogi Tjudje se sicer zavedajo svoje nervoznosti, toda malo jih je med njimi, ki bi mogli dognati simptome te bo- lezni in ki bi bili zmožni presoditi, če njih bolezen ni morda v kaki zvezi z ostalimi organi. Zaradi tega ne vedo, ako poleg razbremenitve mišičevja ne bi morda potrebovali še zdravnika ali celo pomoči kirurga. Nobeden ne trdi, da razbremenitev mišičevja v vsakem primeru prinese trden, okrep-čujoč spanec in da človeka o-zdravi nervoze. Toda, da k temu mnogo pripomore, je sedaj nesporno dognanj. -o-- NOVA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. Iz Londona je odplula polarna ladja "Discovery," ki se poda na ekspedicijo proti južnemu tečaju. Vodita jo prof. Mawson in kapitan Davies. "Discovery" ima za seboj že slavno zgodovino. Na njej se je bil odpeljal kapitan Scott proti Južnemu tečaju, kjer ga je čakala strašna smrt. -o- UTRINKI. Brivca ne moreš prepričati, da je modro in učeno nositi dolge lase. * * * Ljubosunjnost je črv, ki je razjedel in uničil že mnogo družinskih sreč. vv»w"vwwwwwwwv i j-—---—-i s • • I || Iz življenja in sveta, || | i__5___ \ |EmWHIinHnmiimmTfHlTimTTlTMTHnmnmiTmim SPREMINJAJOČE LICE ZEMLJE. Naš zemeljski planet, na zunaj hladan,trd in umirjen, preživlja v svojem osrčju še silovite viharje in pretrese. Neprestano vre v njem, vrše se silne eksplozije in izpremembe, ki . prodirajo često prav do površja in izpreminjajo lice zemlje. Otoki nastajajo in izginjajo, odpirajo se novi ognjeniki, a razburkano oceansko vodovje odplavlja cele obale z naselbinami vred. Pred kratkim došlo poročilo, da se je dne 4, jul. t. 1. 278 metrov dolgi in 138 metrov visoki otok Anak-Kraka-tau v Sundskem prelivu nenadoma zrušil v morje. S tem se je zaključila nova doba zemeljske zgodovine v Sundski ožini, ki loči otoka Java in Sumatra. Ti predeli spadajo od nekdaj med šibka mesta zemeljske skorje, kjer se zato često* pojavljajo vidna znamenja o borbi podzemeljskih sil. Dne 27. avg. 1S83 je tu ob vulkanskem izbruhu zletel v zrak večji del otoka Krakatau, ki je bil 830 metrov visok. Žareča lava je sikala 50.000 metrov visoko v zrak.*Grom, ki ga je povzročila eksplozija, se je slišal 3600 km daleč. Sosednje otoke je majal potres, a razgibano morsko vodovje je v orjaških masah pljuskalo preko obali in odneslo s seboj v globine do 30.000 ljudi. O-tok Krakatau sam je bil neob-ljuden. Od decembra 1927 se je začela na istem mestu nova vulkanska doba. Med otokoma Long Island in Verlaten Island so se opažali podmorski vulkanski izbruhi, ki so dvigali do 250 metrov visoke vodene curke, a vroča lava je sikala 1200 metrov visoko. Prebivalstvo sosednjih otokov, izučeno po zadnji izkušnji, se je umaknilo v više ležeče predele. Nizozemsko-indijska vlada je ustanovila na otoku Long Island opazovalno postajo, ki je včasih naštela nad 2500 izbruhov na dan. Posamezni deli morskih tal, ki jih je dvigal ognjenik, so se že 26. januarja 1928 prikazali na površju vode, a valovje jih jf kmalu zopet izpodjedlo in odneslo. Slednjič pa je le nastal čisto znaten otok, ki je pa 4. jul. t. 1. kakor se zdi, za vselej izginil. Take vulkanske pojave, ko otoki nastajajo in izginjajo, so že često opazovali; vsekakor je njih pozorišče večinoma v oddaljenih predelih Indijskega in Tihega oceana. Redkejše in zagonetnejše so one izpremembe v obličju naše zemlje, ob katerih pogolta globina velike, obljudene otoke. Iz najstarejše davnine nam je ohranjen spomin na tako orjaško katastrofo v grški pripovedki o lepem in velikem o-toku Atlantidi v Atlantskem oceanu. V zgodovinsko dobo spada podobna usoda slavnega slovanskega trgovinskega mesta Vineta na otoku Votinju, ležečem v Baltiškem morju pred ustjem Odre. Zgodovinar A-dam Bremenski poroča o Vi-neti: "To mesto, ki je bogato založeno z blagom vseh severnih narodov, ima vs ■ mogoče prijetnosti in redkosti." Vineta je poslej izginila s površja zemlje — v 12. stoletju jo je, kakor pripoveduje legenda, požrlo razburkano morje. Na vsak način, piše prof. O. Ba-schin v "Beri. Tageblattu" z dne 21. jul. t. 1., pa je možno, da bi so še danes našle razvaline Vinetc pred ustjem reke Pjene, ako bi potapljači preiskali tamkajšnje morsko dno. — Ali se ne bi morali zganiti Slovani, da bi se to izvedlo? V novejšem času je izginil otok Bus, ki ga je 1. 1578. baje odkril kapitan Newton jugoza-padno od Islandije in je zaznamovan še na nekaterih zemljevidih iz minolega stoletja. Poleg teh več ali manj legendarnih otokov je pa še veliko število takih, o katerih je zgodovinsko ugotovljeno, da so dejansko obstojali. Odkar se je odprl Doverski preliv, ki je ločil Anglijo od evropske celine ter je dobilo Severno morje zvezo z odprtim oceanom tudi proti jugozapadu, so morske vode in poplave pogoltnile marsikak otok ob ho-llandski in nemški obali. Ostanki pogreznjenih gozdov na dnu današnjega Severnega morja pripovedujejo o tem do-volj zgovorno. Venec otokov, ki leži sedaj pred južno in vzhodno obalo Sevei-nega morja, predstavlja le borne ostanke nekdanje celote. Nekdanji veliki otok Bant, ki ga okolu leta 1070. omenja zgodovinar Adam Bremenski, je domalega izginil. Tega pa niso povzročile samo morske poplave, marveč brez dvoma tudi dejstvo, da se celokupno nemško sever-nomorsko ozemlje polagoma pogreza. To pogrezanje znaša, kakor je ugotovil geolog prof. W. Wolf, 19 do 33 cm na sto let. Iz vsega tega je razvidno, [ da lice zemlje ni nič trajnega, marveč se njene poteze vedno izpreminjajo. Tako tudi zemljevidi niso nič drugega, nego trenotni posnetki zemeljskega , , . v . I obličja. —,—o- i MOČ STARE POSTAVE. i Veliki svet židovske duhov- 1 ščine je dal na svojem zborovanju 1. 1912. pobudo, da se je ( ustanovila nova židovska or- ; ganizacija pod imenom "Agu- ; das Izrael." Ta organizacija i- ' ma namen, da pobija pri/ade- . vanje, ki stremi za tem, da bi se židje zlili z narodnostmi, j med katerimi žive; pobija pa < tudi cionizem. "Agudas Izrael/ ] ki mu načeluje veliki svet ra bino,T, hoče ohraniti ž lovstvo čisto v zmislu šesttiso?'« rili židovskih verskih predan j. L"-ta 1923. se je vršil na Dunaju j prvi svetovni kongres to mogo- ] čne židovske organizacijo, se- ; daj pa pripravljajo drugega, < istotako na Dunaju. Vredno je : zabeležiti, kaj ob tej priliki i navajajo dunajski listi. j Velikemu svetu pripa ajo ( poleg rabinov tudi tako imr ; vani čudodelni rabiji; to so ] razlagalci in učeniki najglob- ( ljih tajn "tore" (sv. pisma), . dočim uče rabini vero le po črki. "Čudodelni rabiji" uživajo med židi silen ugled in njih oblast je izredno velika, tembolj, ker se ta čast podeduje od roda do roda in obstajajo prave učeniške dinastije. Na dunajski kongres prideta dva najuglednejša rabija na svetu: czortkowski in gerski (židje imenujejo Goro Kalva-rijo pri Varšavi Ger). Czortkowski veliki rabin je potomec čudodelnega rabija Friedman-na, ki je pred 150 leti ustanovil svojo dinastijo; peslej prehaja czortkowski rabinat od o-četa na najstarejšega sina, kakor pri dedni monarhiji. — Drugo mesto zavzema po svojem ugledu gerski čudodelni rabi Mendele Kozk, čegar dinastija je istotako že stara 130 let. Med najuglednejše patriarhe pravovernih judov spada 96-letni Hofez Chaim ali pravilno Izrael Mayer Kagan, ki se tudi udeleži kongresa na Dunaju. To je izredno zanimi- va osebnost. V sedemdesetih letih minolega stoletja je izšlo znamenito židovsko modro-slovno delo "Hofez Chaim" — Življenska volja, od neznanega pisatelja. V naslednjih 30 letih je izšlo še 39 nadaijnih del iz iste skrivnostne, roke. Šele 1. 1900. so po velike r trudu odkrili anonimnega pisatelja v osebi Izraela Mayerja Kagana, ki je kot priprost učitelj skrito živel v Radunu pri Vilni. Kagan je skrival svoje ime zato, da se je mogel mirno posvečati verski znanosti. Poslej stoji v ospredju pravovernega židovskega gibanja. Dasi star že 96 let, še vedno pisatelju je, o na zborovanjih j žanjejo njegovi duh'viti z iz-j bornim humorjem prepleteni! govori viharno odobravanje. Hofez Chaim — kakor ga j ves svet imenuje — se iz ver-: skih razlogov še nikdar ni dal j fotografirati ter je pač edini človek na svetu, ki ima pravilen in veljaven potni list brez ! slike. Poljska vlada je namreč I spričo njegovega velikega u-gleda pristala na to, da mu izda tak potni list in je posredovala tudi pri avstrijski vladi, da ga je kot polnoveljavnega priznala. Tako bo Hofez Chaim na septemberskem kongresu ena najzanimivejših osebnosti. Sploh na kongresu ne bo manjkalo zanimivosti. Tako bo na dnevnem redu točka o pbvrnitvi maranov ("prekletih") v židovsko vero. Marani so tisti del španskih Židov, ki se je za časa velikega preganjanja v srednjem veku poka-toličanil (ostali so se izselili). : To se je zgodilo le na zunaj, dejansko pa so živeli ti židjo t še dalje po Mojzesovi postavi. Sedaj so se marani obrnili na ' rabinski svet s prošnjo, da bi jih znova sprejel v židovsko : versko občestvo, toda brez i vseh predpisanih formalnosti, : češ, da je bil njihov krst izsi- : ljen in zato neveljaven, tako : da sploh niso nehali biti židje. O tem bo sedaj odločil kon- ' gres. Nadaljna zanimiva točka ' dnevnega reda bo vprašanje, ako se smejo židovske , žene, katerih možje so v svetovni vojni brez sledi izginili, v drugo poropiti. Kolikor je znano, ! je rabinski svet proti . temu; ] pač pa hoče uvesti akcijo, da ( se zagotovi tem ženam socialna pomoč. i -o--] GOLOBJA TEKMA. Zveza nemških gojiteljev : golobov pismonoš je organizirala tekmo svojih krilatih go- 1 jencev iz Budimpešte v Nem- ■ čijo. 347 društev te zveze je 1 zastopanih in so odposlala v madžarsko prestolico 15.000 f golobov v 31 vagonih. Zjutraj ' ob 5. jih bodo spustili, v 1 zgodnjih popoldanskih urah < pa bodo najhitrejši že prele- 1 teli nemško mejo. 1 Iška Loka, 17. avgusta. — Ižanska okolica, posebno pa prijazna vasica Iška Loka, je pod vtisom groznega zločina, ki so ga orožniki odkrili te dni, ki pa je bil izvršen že pred meseci. Vest o tem umoru so danes dopoldne prinesli Ižanci tudi v Ljubljano, kjer je vzbudila enako pozornost. Ravnokar odkriti zločin je bil marca meseca izvršen nad 51-letnim Martinom Kraljičem rojenim v Iški Loki. Martin j Kraljič je bil štirikrat v Ame-jriki, pred leti pa se je vrnil s | precejšnjim kupom denarja v ilško Loko in se nastanil pri !svojem bratu Francetu Kralji-ču. Francetovo posestvo je bilo precej zadolženo in ga je Martin mogel še pravočasno rešiti. Posodil je bratu in sva-| kin j i okoli 175 tisoč dinarjev.. Pri Kraljičevih se je pričelo veselo življenje. Martin Kra-ljič, bogati ameriški stric, jih je zalagal z živili, kupil jima je voz, konje in drugega bla-' ga. Obenem pa je tudi zalezoval bratovo ženo. Spomladi je nehal z dajatvami in tedaj se je\ na mah nehalo prijateljsko razmerje z bratovo družino. Posebne Martinova svakinja, Marija Kraljič, rojena Japelj in dom? iz sosednje vasi Bresta, je pričela Martina zelo črtiti. Marija je zelo odločna ženska, krepka in močna. Imela je svojega moža Franca, ki je bolj mehke narave, v popolni oblasti. Martin je tožil brata in svakinjo za znesek 175.000 dinarjev, ki jima ga je posodil To je sovraštvo le še povečalo. Pred sodiščem pa so se za denar pobotali, namreč, da plača brat Franc Martinu 25.000 dinarjev, povrhu tega pa mu mora dajati vse življenje hrano in stanovanje, v slučaju pa, da Martin s hrano ne bi bil zadovoljen, mu morata Franc in Marija plačevati letno 5000 dinarjev. Martin je dal svoje pravice tudi intabulirati. Svakinja Marija pa tudi s. tem ni bila zadovoljna. Njej je bil Martin napoti in hotela se ga je znebiti. Večkrat se je izrazila napram sosedom, da "bo tega h ... že spravila s pota!" Svojo tajno namero je tudi izvršila in sicer dne 25. marca. Ko je odšel Martin spat v hlev, kjer je hitro zaspal, je o-koli 11 zvečer vstala, se splazila v hlev in svaka spečega večkrat udarila s sekiro po glavi in sicer na sence. Martin je bil najbrže že po prvem u-darcu mrtev. Zločinka je nato odšla po moža, ki se je kar stresel, ko mu je žena sporo- V IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO, da bi varovala otroke čez dan. Naslov se poizve v upravi tega lista. (2861) - čila, kaj je napravila z njegovim bratom. Toda odločna žena mu je ukazala, naj ji pomaga spravit Martinovo truplo v kaščo. Franc jo je pohlevno ubogal. V kašči sta imela Martinovo truplo skrito 24 ur. Drugega dne, 26. marca zvečer, sta zapregla konja, naložila bratovo truplo na voz in ga zapeljala na pol ure oddaljeni travnik ob Išči ter ga tam zakopala v poldrugi meter globok grob tik vode. Sosedom, ki so takoj pogrešali Martina, sta pripovedovala, da ga sama pogrešata, da je Martin najbrže odšel na ti-' hem v Ameriko, morda v Švi- j co, Francijo ali kam drugam.! Ko so orožniki poizvedeli, daj Martin pri oblasteh sploh ni nikdar v zadnjem času prosil za potni list, so pričeli sumiti — enako tudi vaščani sami,. — da je bil nad Martinom Kraljičem izvršen umor. Nad 30-krat so v zadnjih dveh mesecih orožniki zaslišali Franceta Kraljiča in stvar se je čim-dalje bolj bližala razjasnitvi. Dne 16. avgusta pa so orožniki še enkrat temeljito in ostro zaslišali Franceta Kraljiča. Franc se je po dolgem obotavljanju in zapletanju v protislovja udal in skesano priznal: "Jaz ga nisem, žena je Martina ubila." Nato je povedal vse,, kako se je umor izvršil. Orožniki: narednik Poštovan, narednik Klemene in kaplar Krese so odvedli Kraljiča na travnik ob Išči in tu je pokazal mesto, kjer je bil Martin zakopan. Franc Kraljič je bil aretiran, z njim pa tudi žena Marija. V petek popoldne so pripeljali orožniki v ljubljanske zapore Marijo, ki je ves čas zatrjevala svojo nedolžnost in' se vedla zelo histerično, kake tri ure za njo pa so privedli še njenega moža. Danes je odšla na lice mesta sodna komisija, ki so jo tvori-jli preiskovalni sodnik dež. sodni svetnik dr. Stojkovič, zapis-; nikar Špunt in sodna zdravni- ■ jka dr. Puher in dr. Bežič. Ko-misija je dala truplo odkopati. i' Truplo je že popolnoma raz-,; padlo, na lobanji pa so se po-!' ■ znali še močni udarci na sen-j1 cih, prizadejani s topim orodjem. Z zločinom Franca in Marije Kraljičeve se bo bavilo eno prihodnjih zasedanj ljubljan-j; ske porote. i' -o--I] ŠIRITE AMF.R. SLOVENCA! j IZ DOMOVINE. Huda nesreča. V pondeljek dne 12. avg. se je v Dravljah pripetila huda nesreča, katere žrtev je bil 5-letni Slavko Barešič. Popoldne je šel s svojim 7-letnim bratom in sosedo v vas k Je-rincu. Soseda se je zapletla v razgovor in ni pazila na otroka. Mala dečka sta stikala o-koli po drvarnici in po dvorišču. Nazadnje je mali Slavko zapazil nekak stroj za cufanje žime in morske trave. Deček se je pričel igrati s strojem in vrteti nevarno igračo, ter z roko tipati v notranjost stroja. Naenkrat so ga valjarji zgrabili za desno roko, mu jo stisnili in potegnili skozi. Na oni strani so mu jo pričeli železni kaveljni trgati in jo raztrgali do zapestja. Na njegov jok j so od vseh strani prihiteli Ijud-'je in komaj potegnili dečku j roko iz stroja. Skoro nezavestnega so prepeljali v bolnišni-ico. -o-— Smrtna kosa. ■ V ljubljanski bolnici je umrl ! Miha Kocjan, z Dragatuša v |Belikrajini. — V Podkraju je j preminul veleposestnik Anton j Wetz. — V St. Lovrencu na Pohorju je umrl sodni svetnik Anton Morocutti. — V Rušah pri Mariboru pa Josipina Gu-gol, vdova. -o- Ameriški senator v Sarajevu. / Prejšnji teden je prišel v Sarajevo senator ameriškega kongresa Louis Crampton s svojim sinom. Ogledal si je mesto, zanimal ga je zlasti muzej. -o- Kobilice delajo veliko škodo. V neposredni bližini Laškega, to je v Jagočah, Brstovniku, Rifengozdu, Ladenravni in Slomniku itd. so se zopet pojavile v velikem številu kobilice, ki so požrle zeleno listje z dreves tako, da celi gozdovi kažejo gola refrra in rjavo barvo. Od leta do leta zavzemajo kobilice večji obseg. V NAJEM oddam dve sobi s hrano ali brez hrane. — Na hrano so sprejme pa več ljudi. Postrežba točna — hrana domača. — Vprašajte pri Leo Mladič, 1941 W. 22nd St., Chicago, III. (2869) VOZNI RED < PARNIKOV Za one, ki so v teku prihodnjih par mesecev namenjeni v stari kraj, navajamo tu odhod najboljših parnikov iz New Yorka: 4. sept., Mauretania — Cherbourg 6. " He de France — Havre 7. " Leviathan — Cherbourg 7. " New York — Cherbourg 10. " Saturnia — Trst 11. " Aquitania — Cherbourg (srednje evropski izlet) 12. " Bremen — Bremen 13. " Paris — Havre 14. " Majestic — Cherbourg 18. " Berengaria — Cherbourg 18. " Geo. Washington— Bremen 20. " France — Havre 20. " Olympic — Cherbourg 21. " Milwaukee (nov)—Hamburg 25. " Mauretania — Cherbourg 26. " Leviathan — Cherbourg 27. " He de France — Havre (jesensko skupno-potovanje) 28. " Vulcania — Trst 28. " Berlin — Bremen 2. okt., Aquitania — Cherbourg 4. " Paris — Havre 4. " Majestic — Cherbourg 4. " Bremen — Bremen 5. " St. Louis — Hamburg 9. " Berengaria — Cherbourg 12. " Olympic — Cherbourg 16. " Saturnia —■ Trst 18. " lie de France — Havre 19. " Deutschland — Hamburg 25. " Paris — Havre 25. " Bremen — Bremen 26. " Milwaukee — Hamburg 26. " Majetsic — Cherbourg 31. " Muenchen — Bremen Za vsa nadalina pojasnila glede cen kart, potnih listov in drugih zadev se obrnite na PR1EN1M UM (Prej — ZARAJŠEK & ČESARK) 622 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y. Poštna hranilnica KRALJEVINE SRBOV, I HRVATOV IN SLOVENCEV sprejema hranilne vloge 6% obresti ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA. Denar se pošilja z poštno nakaznico "money S order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka. Zahtevajte brezplačna navodila! ' POŠTANSKA ŠTEDIONICA, BEOGRAD, EUROPA. lznova sem pogledal. Videl sem Kleopatro, ki je sedela v galeji z zlatim krovom, in s pozornimi očmi opazovala boj. Tedajci sem u-prl svojega duha vanjo, tako da ji je bilo, kakor da sliši glas mrtvega Harmakisa, ki ji je zvenel po ušesih. "Beži, Kleopatra," je mislila, da sliši, "beži ali pogini!" Divje je pogledala kvišku in zopet je slišala klic mojega duha. Naenkrat jo je obšel silen strah. Zaklicala je mornarjem, da naj razvijejo jadra in dajo njenemu brodovju znamenje, da naj se obrne. Čudeč se, a nič kaj neradi so storili, kakor je velela, in so z vso naglico pobegnili z bojišča. Tedaj se je pri prijatelju in sovražniku vzdignilo veliko vpitje. "Kleopatra je zbežala! Kleopatra je zbežala !" In videl sem, da je Antonijevo brodov-je zadelo razdejanje in polom, nato pa sem se zbudil. Minuli so dnevi in zopet se mi je prikazal oče in mi rekel: "Vstani, sin moj! Ura maščevanja je prišla! Tvoji načrti se niso izjalovili! Tvoje prošnje so bile uslišane. Ko je Kleopatra sedela v bitki pri Akciju na svoji ladiji, so bogovi naredili, da je njeno srce obšel strah, tako da je menila, da sliši tvoj glas, ki ji veli, da naj beži ali pogine, in je pobegnila s celim svojim brodovjem. Antonijeva moč na morju je sedaj strta. Pojdi in stori, kakoi ti bo položeno v srce." Zjutraj sem se ves začuden zbudil in se podal k vhodu v grobnico in sem zagledal poslance Kleopatre,' ki so prihajali po dolini in ž njimi rimska straža. "Kaj hočete zopet od mene?" sem jih vprašal resnobno. "PHnašamo ti sporočilo Kleopatre in velikega Antonija," je odgovoril njihov poveljnik in se globoko priklonil pred menoj; vsi so se me namreč silno bali. "Kraljica ti ukazuje, da prideš k njej v Aleksandrijo. Mnogokrat je že poslala po tebe, a ti nisi hotel iti. Sedaj ti ukazuje, da pridi in to hitro, ker zelo potrebuje tvoj svet." "Ako pa rečem, da ne grem, vojak, kaj pa potem?" "Potem je moje povelje, presveti Olimp, da te s silo pripeljemo tja." Na te besede sem1 se na glas zasmejal. "S silo, bedak! Ne rabi napram meni takih besedi, sicer te pri tej priči udarim, kjer si. Vedi namreč, da znam tudi ubijati, kakor znam zdraviti!" "Oprosti, prosim te!" je odgovoril in se zdrznil. "Govorim samo ono, kar mi je zapovedano." "Dobro, saj vem, poveljnik. Ne boj se. Grem!" Tako sem še taisti dan z Atuo odšel na pot. Da, in odšel senu tako skrivši, kakor sem bil prišel, in grobnica božanskega Ramzesa me hi več videla. In seboj sem nesel ves zaklad svojega očeta Amenemheta; ni me namreč bila volja, da bi bil šel v Aleksandrijo praznih rok in kot prosilec, ampak kot jako premožen in ugleden človek. Spotoma sem izvedel, da je Antonij sledil Kleopatri in v resnici pobegnil izpred Akcija in tako sem vedel, da se je bližal konec. V temini grobnice pri mestu Tape sem bil namreč predvidel to in mnogo drugih' reči in delal načrte, da bi se tako zgodilo. Tako sem torej zopet prišel v Aleksandrijo in stopil v hišo blizu vrat kraljeve palače, ki so jo bili zame pripravili. Še isto noč je prišla k meni Karmion — Karmion, ki je devet dolgih let nisem bil videl. Četrto poglavje. Karmion se snide z učenim Olimpom. — Njen razgovor z njim. — Olimp pride h Kleopatri. — Kleopatrini ukazi. Oblečen v svoje preprosto temno oblačilo sem sedel v sobi za goste v hiši, ki so jo bili zame pripravili. Sedel sem na izrezljanem stolcu z levjimi nogami in gledal svetiljko, v kateri je gorelo blago dišeče olje, po zavesah s slikami, bogatih sirijslcih preprogah — a sredi vsega tega razkošja mi je prišla na misel grobnica, v kateri spita igralca na harfo in ki leži v okolici mesta Tape, in devet dolgih let temne samote in pripravljanja. Tako sem sedel, blizu vrat pa je na preprogi ždela stara Atua. Lasje so ji bili beli kot sneg in se-sušen od starosti je bil nagubančeni obraz ženske, ki se me je še vedno oklepala, dasi so me vsi zapustili, in pozabila v svoji veliki ljubezni na moje velike grehe. Devet let je minulo ! Devet dolgih let je minulo in sedaj sem se zopet nahajal v Aleksandriji! Zopet sem stal v usojenem krogu stvari, kamor sem prišel iz samotnega pripravljanja, da uničim Kleopatro. Ampak to pot nisem-prišel, da bi se mi namera še enkrat izjalovila. In vendar,, kako izpremenjene so bile vse okoliščine! To pot nisem bil udeležen pri celi stvari; moja vloga je bila sedaj samo vloga meča v roki pravice. Nisem mogel več upati, da bi osvobodil Egipt, da bi zasedel prestol, ki mi je šel po vsej pravici. Khem je bil izgubljen in izgubljen sem bil jaz, Harmakis. V drvenju in vrvenju dogodkov je bila velika zarota, ki sem jaz bil njeno središče, pozabljena. Komaj spomin nanjo je bil ostal. Zavesa temne noči se je zgrinjala čez zgodovino mojega starodavnega naroda. Celo njegovi bogovi so se majali, da se zrušijo. V duhu sem že slišal krik rimskih orlov, ko so prhu-tali nad najbolj oddaljenimi bregovi Sikorja. Naenkrat sem se predramil iz teh misli in sem velel Atui, da naj poišče zrcalo in mi ga prinese, da bi se ogledal v njem. In kaj sem1 videl v njem? Upadel, bled obraz, na katerem se ni prikazal nasmeh; velike oči, ki so postale skoraj prazne, vsled gledanja v temo, ki so zrle izpod obrite glave kakor votle očesne votline v lobanji; mršavo, šepavo postavo, scsušeno vsled vzdržnosti, tuge in molitve; dolgo divjo brado, sivo kakor železo; drobne roke z modrimi žilami, ki so se venomer tresle kot listje; sključene rame in skrajšane ude. Čas in žalost sta v resnici opravila svoje delo; jaz sam nisem mislil, da sem1 oni kraljevski Harmakis, v vsem sijaju svoje moči in mladostne lepote, ko sem prvikrat gledal žensko dražestnost. ki me je uničila. A vendar je v meni gorel isti ogenj kot nekdanje čase; vzlic vsemu nisem bil izpre-menjen, kajti čas in žalost nimata moči, da bi izpremenila neumrjočega duha človeka. I TISKARNA 1 I AMERIKANSKI I I SLOVENEC jT - %J I Jfi? izvršujemo^M I DOBRO ločno in po najnižjih cenah vsa v j|jf| , , », tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti \Hkfl delo, postrežbo aEtv > „ xBsL AOKS se priporočamo slavnim društvam /a tiskanje in nizko ceno ^Kv vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem. ><]§» dobite pri nas! ll^ obrtnikom in posameznikom Prestavljamo iz ............slovenščine na angleško in obratno. J&lfflS Pišite nam po cene ^BkV Nobeno naročilo preveliko, nobene jMjjmftffli predno oddate ^^ prema!a /{M \ H naro« ilo drugam! ^ ^ftS^ $8 AMERIKANSKI SLOVENEC ^^^ 1 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL, ^qfr »-mmmwa—mmtmmmm »vwmMmuHmmmm.mmnmtmmwmm i ■■■■■— J| p-š * i / f/fj 8 SIR H. RIDER HAGGARD: S B \\ | W j KLEOPATRA M I !( jj $ Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. jjl |j )l 1-1--—--*- I )) .....MlliliB'llilBilii^^ SLOVENSKE PLOŠČE. 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c i 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester............................................75c ; 25071—Regiment po cesti gre, s petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet...........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ........... ....................75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087—F—Tiha luna, rnoški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088—F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089—F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090—F—Megla v jezer«, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091—F—O j pastirček!, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092—F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093—F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094—F---Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095—F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096—F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097—F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098—F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ..............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udbvič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleški valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin. harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 'i5105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108r—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slane* padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"... 75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c £5113—Iz dolenjskih goric, polka, Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin .................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačpmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL, Bodli so v oči. i Neoficielna amerikanska de- 1 legacija v Rusiji si je ogledala s tudi kronsko zakladnico nek- i danjih carjev. Baje je tam draguljev za 264 milijonov dolarjev. Ne pove se, ali sovjet- ( ska vlada teh še ni mogla spra- i viti v potrebni drobiž, ali pa < je vendarle še malo patriotic- 1 na za take zgodovinske spo- : minke. Vsekako so biserji baje i .i!no bodli Amerikance v oči. s Razume se. Blišča nikoli ni za- 1 dosti. Nekaj sijaja pa le pri- : de še v Ameriko, Ameri kan- s cem v veselje, sovjetski vladi i pa v tolažbo pri hudi denarni suši. Poročilo pravi: 'Ameri- : kanci so pokupili že več umetniških slik in drugih dragoce- : nosti od sovjetske vlade." Obe- i raa bo pomagano. Rusija pa o-ropana, in "sovjetska vlada," podomače judovska kanal j a hoče Rusijo spraviti na kant. * * * Znat se mora. He, he. Naj bo povedano v — "trunkarskem jeziku", ako morda slovensko ne razumejo. To robo — trunkarski jezik — ' je h koroškemu jeziku priboril g. Molek, kar je pač povsem naravno, saj je "največji pisatelj" in ni ga zlomka, da : bi ne hrepenel tudi še po ka-.j ki drugi časti. To so mušice. Članek v št. 174. Prosvete ima naslov "Izobrazba s kolom" in se suče okoli znane "crknjene svinje." Roba precej podahne, in treba je kadila, da se odstrani duh in dim ljudem gre v oči. Poleg tega je v zadregi prikladen oni krik: i Držite tatu! Zadeva s crknjeno svinjo naj se pojasni tako ali tako, je vse eno. Pomeni le posamezno epi-sodo, dogodek, kakršni se v ti ali drugi obliki večkrat dogajajo. Izbruhne neka surovost, nasilje, podivjanost, kar vse pomeni, da ni izobrazbe. Razume se da se gospoda v f Ch'icagu brani vsake odgovor- | nosti za kake sirovosti. Še več. i Vsaj jaz rad pripoznam, da ta , ! gospoda prav vsako sirovost obsoja, se nad nji zgraža, odklanja. Vse lepo. Ampak poleg kake fizične | sirovosti, dejanskega nasilstva ; j grobega zmirjanja in zasra- ; j movanja je še nekaj, kar se ■ j prikazuje v neki finezi, zuna-1 | nji oliki, v luči neke opraviče-, ne ogorčenosti. In prav tak je J članek "Izobrazba s kolom." I Člankar. začne pri prosvetni akciji, o kakršni se je govorilo na katoliškem shodu. Tenor' vsega članka je ta, da sirovosti neotesanosti, podivjanja. | grda nasilstva, kakršna bi bila j tudi zadeva s ekrnjeno svinjo, ako je taka, so vse le posle-j dice starokrajske, nasilne, pri-, | siljene klerikalne, duhovniške, verske, katoliške vzgoje in s<> socialisti in ves socializem pri, tem tako nedolžno kakor no- i vorojeno dete, kajti ti. socialisti in Prosveta še posebno tičijo in razširjajo le "pravo prosveto, in ta ne uči boja na pest in nož. To ni namena na- ' šega (socialističnega) boja, defenzivnega niti ofenzivnega. Naš boj je boj z besedo, z argumentom, z razumom . . ." Gotovo so morali na kolenih zahvaljevati naravo, da so do-jbili "argument," celo dva so i dobili, in sicer enejp na shodu v "branit s pestmi" in drugega pri Rev. Severoviču v "boj na noževe". Prav pasja sreča. Ampak tudi ta 'sreča je pač le pesja. Ker bi utegnilo tudi j med čitatelji Prosvete biti precej razumnih ljudi, ki bi izraze "s pestmi", "na noževe" razumeli tako, kakor se morajo umeti in razumeti namreč za skrajno odločnost v načelih,/ kakoršno rad propagira tudi r. Molek, mora se napeti najhujša struna o klerikalni pro-■iveti. Tako-le udari g. Molek na to struno: "To je klerikalna prosveta! To je barbarska prosveta, ki si osvaja tla s pestjo, kolom in nožem, če ne more prodreti drugače! Saj je tudi hrvaški katoliški pop Severovič javno zapisal "rnakar i na noževe," ako drugače ne gre. To je tista "prosveta," ki se vleče kakor krvava nit skozi stoletja zgodovine. Ako bi kdo mogel zložiti glave žrtev te "prosvete" na en kup, bi bil višji kot je Triglav." He, he. špraha je zelo krepka, in katoliška cerkev je pri mrtvaških glavah zelo potrpežljiva, tiha, se ne gane, ne protestira ... in se ji lahko na papirju natveza, kar je komu drago. To je najlažja pot. Sicer naj bo g. Molek u-verjen da se nekoč ta cerkev zglasi, in ne vem, če bo njemu tedaj to ljubo. Nekaj ljudi u-tegnejo mrtvaške glave in krvava nit in klerikalna prosveta in barbarična prosveta pridobiti. ker so tako čez glavo v istem srdu, a marsikdo bo zmajal z glavo, in posumil, da mora za takimi izbruhi srda nekaj tičati. V tem slučaju tiči malo sitna roba — crknjene svinje. Držite tatu. Niti g. Molek sam ni na jasnem, kako bo crknjena svinja izpadla. Treba pa si je zavarovati hrbet že naprej. In zato g. Molek zopet udari in umije roke v nedolžnosti, kajti tudi kaka crknjena svinja je le sad — barbarične in klerikalne vzgoje in prosvete. Treskne: "Če je dogodek o crknjeni svinji, katero je pater Odilo privlekel na svoj "vseslovenski" shod, resničen, ima tudi ta cvet sirovasti svoje korenine v oni lepi vzgoji, ki se je vršila v znamenju pesti, palice, kola, groženj in strahu božjega. Vse kar se ni ujemalo z nauki gospodov strahoval-cev, je bilo prokleto in zasmehovano na vse ostudne načine .. . "Bežte, bežte. Kdo vam to verjame? Ali res mislite, da bodo ljudje požrli vse, kar spravite na potrpežljivi papir? Kol in palico in zasramovanje in strahovanje vidite, ker vse to potrebujete, da si zavarujete hrbet. v Pa pride zopet na dan zelo zanimiva psihologična prikazen. Molek in Garden sta postala čikaška Diozkura. G. Molek razodeva svojo notranjost tako-le: "Marsikdo izmed nas je bil v mladih letih pripravljen na en sam migljaj--pod hipnozo strahovalcev--narediti vsako sirovost ali nasilnost pod pretvezo, da "brani" sistem in organizacijo svoje vzgoje. Človeka hladne krvi se toliko ne prime, toda ljudje temperamenta vlečejo posledice take vzgoje skozi vse svoje življenje--in tedaj se lahko zgodi, da pade pest tudi po vzgojiteljih." He, he. -o- Kdo je hišni gospodar? Tujec: "Ali imam čast govoriti z gospodarjem te hiše?" Mož: "Obžalujem, moje žene ni doma!" PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premo« — dr«a in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221. Louis Stritar ?0!8 W 21st Place. Chicago. Ill ijf S oo-c^ooooc-oo-o-o- ^ M. Trunk ooo<>oo J^ I