2 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost FUNKCIoNalNa PISMENoST / Irena Kašman / OŠ Neznanih talcev Dravograd UVoD: zaKaJ JE TolIKo GoVoRa o FUNKCIoNalNI PISMENoSTI? Zakaj je zadnja leta vse več govora o funkcionalni pismenosti? Zato, ker številni strokovnjaki menijo in števil- ne študije dokazujejo, da so ljudje vse manj funkcionalno pismeni tudi pri nas. In zakaj je to tako pomembno? Zato, ker je funkcionalna pismenost neizo- giben del našega vsakdana, saj se na vsakem koraku srečujemo z množico informacij, ki iz dneva v dan še nara- šča, na nas pa je, da izbiramo med nji- mi zato, da lahko sprejemamo številne odločitve, na primer odpremo bančni račun, opravimo nakup, izpolnimo poštni obrazec, se odločimo med šte- vilnimi ponudbami za potovanje, si v oglasu izberemo primerno službo, najdemo želeni kraj na zemljevidu, z voznega reda razberemo odhod po- tniškega vlaka, razberemo sporočilo v medijih, znamo napisati prošnjo, ra- zumemo pogodbo … Zato, ker funkci- onalna pismenost predstavlja sredstvo za pridobivanje znanja in je uspešna šele takrat, ko človek prebrano tudi razume. Zato, ker predstavlja pot do informacij in znanja. In končno, ker je pomembna za osebnostno rast in bolj- še razumevanje sebe in sveta nasploh. Funkcionalno branje je torej učin- kovito branje, je branje z določenim namenom, ko z branjem skušamo dobiti odgovore na zastavljena vpra- šanja oziroma iz besedila izluščiti bi- stvo. Od tega, koliko smo pismeni, je odvisno, kako uspešno bomo krmarili skozi življenje, kako bomo uspešni pri opravljanju različnih vlog in nalog. Višja pismenost je pomembna tako za posameznika kot tudi celotno druž- bo in pomeni več priložnosti, večjo samozavest, večjo iznajdljivost, večje udobje, pa tudi večjo učinkovitost, samostojnost in suverenost ter najpo- membnejše, s takšnimi ljudmi je težje manipulirati. V nasprotnem primeru se človek z nižjo stopnjo bralne pi- smenosti težko znajde v vsakdanjem svetu, zato je prikrajšan za marsikatero zadovoljstvo, pa tudi težje uveljavlja svoje pravice in svoje mnenje. FUNKCIoNalNa PISMENoST PRI NaS IN V SVETU Nizka funkcionalna pismenost je pravzaprav globalni problem. O njej je govora že od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko ameriški vojaki, ki so sicer bili pismeni, niso razumeli pisnih navodil za ravnanje z orožjem. Pismenost je bila nekoč dejavnost do- ločenih družbenih slojev in se je nana- šala izključno na obvladanje branja in pisanja. Danes pa gre za splet različnih spretnosti, ki se povezujejo s pisme- nostjo, kot so poleg branja in pisanja še računske spretnosti ter raba infor- macijsko-komunikacijske tehnologije, na primer računalnika, prenosnega telefona in drugih naprav. Sposobnost kritičnega branja besedila in iskanje želenih informacij je danda- nes v svetu visoko cenjena spretnost. Žal so se v mednarodnih raziskavah (PISA) glede stopnje bralne oziroma funkcionalne pismenosti slovenski najstniki znašli, in to kar dvakrat za- poredoma – leta 2009 in leta 2013 – prav na repu držav, kar je vsekakor zaskrbljujoče. Vse »zahodno-evropske države« so dosegle boljše rezultate od nas, najboljše pa so se odrezali učenci z Daljnega vzhoda; iz Kitajske, iz Ja- ponske in iz Singapurja. Strokovnjaki ugotavljajo tudi, da dekli- ce berejo boljše od fantov, da je bra- nje učencev v mestih bolj temeljito od branja učencev na podeželju, da učno boljši učenci rajši berejo kot učno slabši, in da so učitelji na splošno pre- malo usposobljeni za razvijanje vseh vrst bralnih strategij. Prav tako podpovprečno funkcional- no pismenost so študije pokazale pri odrasli populaciji, kjer se je znašlo kar okoli 70 % odraslih po svojih dosežkih pod ravnjo, potrebno za razumevanje in uporabo pisnih informacij v vsak- danjem življenju. Zanimivo je, da se je ameriški predse- dnik na slabo funkcionalno pismenost ameriških učencev odzval in odločno podprl spodbujanje tovrstne pisme- nosti na vseh področjih, ko pa je za prav tako slabe rezultate izvedel naš predsednik, nanje sploh ni odreagiral. Naslednja podobna raziskava, ki bo ponovno preverjala funkcionalno pi- smenost odraslih, bo predvidoma v letu 2015, rezultati pa bodo znani šele leta 2016. Upajmo, da se bomo takrat boljše odrezali. LE MALO PROJEKTOV, KI ŽELIJO IzBolJŠaTI FUNKCIoNalNo PI- SMENoST Branje je dejavnost, ki se je začnemo učiti že pred vstopom v osnovno šolo in je pomembna za nadaljnje učenje ter učno uspešnost. Učenci v začetnih razredih razvijajo in se učijo temeljnih spretnosti, kot sta branje in pisanje, torej opismenjeva- nja. Z leti postane otrok tudi funkci- onalno pismen, s pomočjo branja se bo učil in si pridobival druga znanja, ki jih zahtevata šola in življenje. Navo- dilo bo prebral zato, da bo vedel, kaj mora narediti, vprašanje pa zato, da bo lahko povedal odgovor. Pri tem si lahko pomaga z različnimi bralnimi strategijami, ki jim omogočajo lažje prepoznavanje bistvenih informacij iz besedila. Ena izmed bralnih strategij za predelavo neumetnostnih besedil je kompleksna in zadnje čase vse več upo- rabljena bralna učna strategija VŽN, ki zajema celoten učni proces. Bistvo te strategije predstavljajo vprašanja: kaj vemo, kaj želimo izvedeti in kaj smo se naučili. Razvoj funkcionalne pismenosti pa vendarle ne more biti zgolj in samo domena šole ter učiteljev in knjižni- čarjev, ampak nanjo vplivajo številni Didakta september 2014 3 Fokus: (Funkcionalna) pismenost dejavniki. Vedeti namreč moramo, da funkcionalna pismenost posameznika ni nekaj, kar je samo po sebi umevno, ampak gre za proces, ki ga moramo nenehno razvijati in ohranjati. Torej ni nujno, da bo imel najstnik visoko razvito funkcionalno pismenost tudi še v zrelejših letih. Ta mu bo padla, če se ne bo prilagajal splošnemu druž- benemu razvoju in spremembam, ki bodo od njega zahtevale najverjetneje uporabo novih pristopov. Potem je tukaj še vpliv družinskega okolja in sovrstnikov, ki tudi v veliki meri pripomorejo k razvoju funkcio- nalne pismenosti posameznika. Delno na to vpliva še izobrazba staršev. V Sloveniji je dve leti, med letoma 2011 in 2013, potekal projekt Opol- nomočenje učencev s funkcionalno pismenostjo pod okriljem MIZŠ v so- delovanju s poljsko strokovnjakinjo dr. Fani Nolimal. Na Poljskem priza- devanje za dvig funkcionalne pisme- nosti poteka že vrsto let, in to na vseh ravneh, po vertikali, od predšolskega obdobja do starejše populacije. V to je vključen celoten šolski sistem, pa tudi preostala družba. Tako spodbujajo bralne kompetence mediji, odpirajo se nove knjižnice ali pa jih dopolnjujejo s knjižnim gradivom. Projekt se je pri nas, žal, zaključil, še preden se je začel dobro razvijati. Najverjetneje lahko za to krivimo znova pomanjkanje fi- nančnih sredstev za takšne in podobne projekte, kar pa se posledično kaže v daljšem časovnem obdobju z nizko stopnjo funkcionalne pismenosti pri ljudeh. Na to temo je pri nas sicer potekalo tudi nekaj seminarjev za učitelje, ven- dar je bilo tudi teh doslej vse prema- lo in potekajo premalo kontinuirano. Tudi sama sem se jih nekaj udeležila. Pomembno pa je tudi zavedanje, da dvig funkcionalne pismenosti pri učen- cih ne zadeva le jezikovnega pouka, ampak da je treba funkcionalno pisme- nost razvijati pri vsakem predmetu, tudi na primer pri uri športne vzgoje, kjer mora učenec na primer prebrati in razumeti pravila neke športne igre. Na naši šoli – to je na OŠ Neznanih talcev Dravograd – funkcionalni pi- smenosti naših učencev posvečamo veliko pozornosti. Že nekaj let vodimo projekt z naslovom Branje je glavno in zabavno ter poskušamo na različne načine učence spodbuditi k branju. Predvsem pa se trudimo razložiti, kako pomembna je funkcionalna pisme- nost v vsakdanjem življenju vsakega posameznika, kar vselej podkrepimo s konkretnimi primeri in učence posta- vljamo v različne vsakdanje situacije, kjer se morajo vživeti v zastavljeno vlogo in jo ustrezno odigrati, saj jih želimo učiti in vzgajati za življenje in ne zgolj za ocene. Osebno sem navdušena nad izobra- ževanjem v tretjem življenjskem obdobju, ki poteka že vrsto let po celotni državi. Tako se vedno znova potrjuje dejstvo, da se ljudje učimo vse življenje. VEDNo BolJŠI PoGoJI za BRa- NJE, BRalCI Pa VEDNo SlaBŠI Vsi vemo, da so učenci najbolj pridni bralci v prvem vzgojno-izobraževal- nem obdobju, potem pa število bral- cev iz leta v leto upada. Največji vzrok je najbrž v tem, da v nižjih razredih učiteljice in učitelji lahko več pouka namenijo skupnemu branju ter ana- lizi le-tega, pozneje pa je za tovrstno obravnavo vse manj časa. Hkrati menim, da učenci na splošno premalo pišejo, da imajo preveč oprav- ka z učbeniki in delovnimi zvezki ter premalo ustvarjajo sami. Znano je tudi dejstvo, da že od 1. ra- zreda dalje prevladuje pri pouku govor učitelja, učenci pa ga le dopolnjujejo oziroma zapolnjujejo. To pomeni, da so bolj ali manj le v vlogi sprejemni- ka, kar se izrazito kaže pri obravnavi umetnostnih besedil. Prav tako učbeniki vključujejo premalo neumetnostnih besedil, v katerih bi učenci lahko vsaj vadili funkcional- no pismenost, zato ne nudijo dovolj uporabnih raznovrstnih govornih položajev, vsebina ne navaja učencev na razmišljanje, sklepanje in menjavo mnenj. Osnovni namen jezikovnega pouka materinščine pa naj bi bila raz- vita sporazumevalna zmožnost, zmo- žnost rabe jezika, torej sprejemanje, razumevanje in tvorjenje besedil, in sicer različnih glede na okoliščine, namen in vsebino. Dejavnikov, ki vplivajo na razvoj funk- cionalne nepismenosti, je več. V pred- šolskem obdobju imajo pomembno vlogo predvsem starši in družina, pozneje pa ključno vlogo prevzame šola. Učenci se v nižjih razredih nau- čijo brati in pisati, v višjih pa razvoj pismenosti nima več tako pomembne vloge. Dejstvo je, da pismenost ni pro- ces, ki bi se zaključil v osnovni šoli, ampak bi se moral nadaljevati celotno človekovo življenje. Lahko rečemo, da so vzroki za funk- cionalno nepismenost največkrat po- sledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja, neustreznega izobraževalnega sistema, ki ne daje potrebnega znanja, deloma pa izvi- rajo vzroki tudi iz osebnih lastnosti posameznika (nerazvite učne navade, zadržanost, anonimnost …). Vsakdo bi moral obvladati branje in pisanje tudi zato, ker je to sredstvo, ki odpira poti za obvladovanje drugega znanja, potrebnega za človekovo vsak- danje življenje in uspešno delo. Funkci- onalna pismenost vsekakor pripomore k lažjemu obvladovanju vsakdanjih situacij, omogoča lažje pristopanje, izvajanje in reševanje vseh nalog, ki nam jih naloži življenje. SODOBNO ŽIVLJENJE OB INFOR- MaCIJSKo-KoMUNIKaCIJSKI TEHNoloGIJI Branje omogoča dostop do sveta. Brati se pravzaprav učimo vse življenje, zato je učenje branja vseživljenjski proces. Zagotovo je danes eno najhitreje na- predujočih področij področje infor- macijsko-komunikacijske tehnologije. Uporaba informacij je nepregledna in stalno narašča, zato je pomembno, da posameznik zna in zmore obvla- dovati tudi to področje, med katere prištevamo računalniško, elektronsko, 4 Didakta september 2014 Fokus: (Funkcionalna) pismenost informacijsko, tehnološko, medmre- žno, multimedijsko, digitalno … pismenost. Nekateri ne znajo uporabljati niti ra- čunalnika niti prenosnega telefona niti bankomata niti poiskati informacij na medmrežju itd., zato se zgodi, da morajo prositi za pomoč nekoga, ki to obvlada, hkrati pa jim je v marsikateri situaciji oteženo ali celo onemogoče- no dostopanje do javnih dobrin in ne morejo »polno« sodelovati v sodobni družbi. Določena stopnja funkcionalne pisme- nosti je torej nujna za uspešno uče- nje informacijskih znanj in spretnosti. Kdor je informacijsko pismen, dostopa do informacij učinkovito in uspešno, vrednoti informacije kritično ter upo- rablja informacije natančno in krea- tivno. Ni nam potrebno v jutranjem mrazu do bližnjega kioska s časopisi, ampak prelistamo najaktualnejše novi- ce kar na medmrežju doma v pižami. Knjižnice že dolgo niso več samo usta- nove za izposojo knjižnega gradiva, ampak so postala prava informacijska središča. Bralna gradiva v obliki elek- tronskih medijev so tudi pri učencih bolj priljubljena od bralnih gradiv v klasični, knjižni obliki. Dober vir pomoči in informacij je tudi internet, kjer lahko najdemo številna navodila, na primer za pisanje dobre- ga življenjepisa in prošnje za delo. Pred nekaj desetletji je bila uporaba telefonskega aparata razmeroma pre- prosta. Potrebno ga je bilo le vključiti v telefonsko omrežje, dvigniti slušalko, zavrteti želeno številko in ob koncu pogovora odložiti slušalko. Danes z njim lahko fotografiramo ali snema- mo, priključimo na računalnik in si fotografije že v naslednjih nekaj mi- nutah tudi ogledamo. In spet je treba biti funkcionalno pismen, če želimo, da nam že vključitev aparata v eno od razpoložljivih telekomunikacijskih omrežij ne bo povzročalo težav. Žal pa vse bolj opažamo pri uporabi teh sodobnih komunikacijskih naprav vse manjšo skrb za lepo in pravilno izreko v materinščini, kar postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče. ZAKLJUČEK S funkcionalno pismenostjo naših učencev, pa tudi odraslih ne moremo biti zadovoljni, zato je najbrž potre- ben sistematičen pristop k razvoju pismenosti vseh naših prebivalcev z nacionalnimi strategijami. Že tako imenovana Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju iz leta 1995 opozarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za izboljšanje funkcionalne in kultur- ne pismenosti, ter da je permanentno navajanje na pisno kulturo in delo s knjigami pomembno od vrtca naprej. Funkcionalno pismena oseba torej ra- zume in upošteva navodila, zna izpol- niti obrazce, napisati svoj življenjepis, primerjati podatke iz razpredelnice ali grafa, s pomočjo knjige, računalnika ali medmrežja zna poiskati informacije in zna med njimi ovrednotiti in kritič- no izbrati tiste, ki so zanj pomembne … V sodobnem svetu – moderni druž- bi – so računalniki, prenosni telefo- ni, bankomati itd. postali del našega vsakdanjika. Pomen pismenosti, tako za posameznika kot tudi za družbo, nenehno narašča. Naloga nas, učiteljev ter staršev pa je pripraviti otroke na svet, ki teži k nenehnim spremembam in napredku, zato da jim funkcionalna nepismenost ne bo oteževala življenja.