novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 - Fax 0432/730462 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 13 (562) • Čedad, četrtek, 18. aprila 1991 Le due delegazioni durante l'incontro di ieri a Civldale Na Trbižu koncert sedem glasbenih šol V petek 12. aprila popoldne se je v avditorju kulturnega centra na Trbižu odvijalo 17. srečanje glasbenih šol Gorenjske. Organizacija letošnjega srečanja je bila seveda poverjena glasbeni šoli iz Kanalske doline, ki ima svoj sedež v Žabnicah, začela pa je delovati v Ukvah leta 1978. Srečanje se je vršilo točno deset let po znamenitem zaključnem koncertu "Primorska poje '81", ko se je v kinodvorani "Cristallo" zvrstilo 12 pevskih zborov s Primorske, Gorenjske, Koroške in iz Kanalske doline. V petek se je spet na Trbižu zbralo sedem slovenskih glasbenih šol in sicer iz Žabnic v Kanalski dolini, s Celovca, Koroške, z Jesenic, Tržiča, Radovljice, Kranja in iz Škofje Loke. Kon- certa, ki je bil obenem kulturni praznik, se se udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja iz Slovenije in iz naše dežele. Med njimi naj omenimo ministra Janeza Dularja v zastopstvu slovenske vlade, tajnika Katoliške Zveze iz Celovca Nužeja Tolmajerja, župane iz Kranja in iz Tržiča, predsednika skupščine občine Jesenice, tajnika Slovenske kulturno gospodarske zveze Dušana Kalca, dekana župnika iz Trbiža Giulia Gherbezza in rektorja višarske-ga svetišča patra Filipa Rupnika. V imenu trbiške občine so se koncerta udeležili odborniki Jalen, Atizzani in Gregorutti, ki je beri na strani 6 beri na strani 5 Azienda di messa in liq Sulla scrivania di Giuseppe Paussa c'é, pronta per essere spedita, la lettera di commiato del presidente dell'Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo Civi-dale e Valli del Natisone ai consiglieri ed ai dipendenti dell'ente. L'AAST é, dal 10 aprile, sotto il controllo di un commissario, l'assessore cividalese Mario Strazzoli-ni, nominato dalla Regione. Sotto commissariamento sono anche tutte le altre undici aziende di soggiorno regionali, sei delle quali, quelle della fascia intermedia, verranno soppresse. Tra queste anche quella di Cividale. La decisione ha lasciato, sulla sua scia, più di qualche perplessità. Ne parliamo con chi per nove anni ha retto la presidenza dell'AAST Cividale e Valli del Natisone. "La legge 240, che riforma l'organizzazione turistica regionale, é illogica" esordisce Paussa, che prende come termine di paragone due regioni confinanti, Veneto e Trentino-Alto Adige, che contano una quarantina di aziende o uffici provinciali per il turismo ciascuna, con cui coprono tutto il territorio. Cosa succede invece in Friuli? Su proposta dell'assessore regionale Francescutto vengono cancellate, con un colpo di spugna, le aziende della fascia intermedia, cioè quelle di Gorizia, Gradisca, Cividale, Udine e Pordenone, più quella di Forni di Sopra. Perché? Questioni prettamente politiche, sussurra Paussa, nelle quali meglio non intrufolarsi. Se però si va ancora più a fon- Michele Obit segue a pag.7 Statuti da fare La legge di riforma delle autonomie locali, a tutti nota come legge 142/1990, è operante ormai da quasi un anno. Poco meno di due mesi mancano inoltre alla scadenza del 12 giugno, fissata dal legislatore per l'approvazione da parte dei consigli comunali - ma anche di quelli provinciali - degli statuti. Eppure l'impressione è che su questa riforma che ridefinisce enti locali come comuni, comunità montane e province, ai quali riconosce un'autonomia statutaria ed apre nuovi spazi di partecipazione dei cittadini, da noi, in Benecia, sia sceso il silenzio. Quel dibattito che sarebbe stato auspicabile oltre che segue a pagina 5 V PONEDELJEK SREČANJE ČLANOV SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA UNA LEGGE REGIONALE CAMBIA FACCIA AL TURISMO GLI ORGANI DI FRONTIERA SI SONO RIUNITI MERCOLEDÌ’ A CIVIDALE V Gorici skupščina SSK Za predsednika deželne konference izvolili Janeza Povšeta Na goriškem gradu je bil v ,f.. ponedeljek ustanovni občni zbor" zamejske konference svetovnega slovenskega kongresa za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Skupščine so se udeležili številni člani in drugi posamezniki iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Delovno zasedanje je uvodoma otvoril član iniciativnega odbora Janez Povše, ki je predlagal delovno predsedstvo, v katerem so bili sam Povše, Spomenka Hribar, Bojan Brezigar, Darko Bratina, Ravel Kodrič in Damjan Hlede. Dosedanje delo iniciativnega odbora je na ustanovnem občnem zboru orisal Bojan Brezigar, ki je obenem nakazal program dela za utrditev zamejske prisotnosti v svetovnem slovenskem kongresu, ki bo svojo usta- novno zasedanje imel 27. junija v Sloveniji. Po Brezigarjevih ocenah delovanja v zamejstvu so sledila poročila, ki so jih podali člani iniciativnih odborov za posamezne pokrajine. V imenu skupine s Tržaškega je spregovoril Sergij Pahor, ki je navedel vse najpomembnejše pobude, ki so jih doslej izpeljali člani iniciativnega odbora, ki danes šteje več kot 50 članov. Kar zadeva Goriško pa je Janez Povše omenil, da so iniciativni odbor sestavili konec februarja letos, v teku pa so priprave, da bi podobni odbor sestavili tudi za videmsko pokrajino. Iz samih poročil in tudi kasnejše diskusije pa je prišla do izraza misel, da bi zamejski Slovenci prispevali k svetovnem slovenskem kongresu s svojo, specifično stvarnostjo. Spomenka Hribar, predsednica konference za Republiko Slovenijo, je v svojem posegu orisala dosedanja prizadevanja za uresničitev zamisli o svetovnem slovenskem kongresu, ki je usmerjena v nestrankarsko povezovanje Slovencev in njihovih interesov po svetu. Vsi Slovenci, tako je nadaljevala Spomenka Hribar, pa bodo v tem kongresu enakopravni, z enakimi odgovornostmi, predvsem s ciljem, da se slovenstvo ohrani in razvija. Hribarjeva je osnovni cilj kongresa istovetila v opredeljevanju slovenstva, ki ne sme biti zaprto v ozke provincialne meje, ampak bo dejansko zadobilo tako vsebino, ki bo povezavala vse Slovence doma in po svetu. Občni zbor so sklenili z izvolitvijo članov konference za Furlanijo-Julijsko krajino, ki jo bo odlsej vodil Janez Povše. Incontro italo - jugoslavo Constatato lo stato delle cose inerente al traffico confinario Snieg je pošpricu naše zelene Kolovrat pod bielo koutro v srledo 17. obrila Nella sede del Municipio di Cividale si è svolta ieri, mercoledì mattina, una riunione fra gli organi di frontiera italiani e jugoslavi per constatare lo stato degli accordi instaurati per il traffico delle persone e delle merci nelle aree limitrofe, tra la Repubblica Italiana e la Repubblica di Jugoslavia.L’incontro delle due delegazioni, previsto dal vigente Accordo di Udine, è stato presieduto, da parte italiana, dal dr. Oreste Davini, e, da parte jugoslava, dal dr. Branko Celar. Durante la riunione sono stati confermati gli orari di esercizio dei numerosi valichi di seconda categoria. Infine è stato deciso nuovamente di abilitare il passaggio agricolo di Soiarie di Drenchia a valico di seconda categoria. Motiv iz Benečije # centro citttf . « confine dl stato CASTELMONTE CORMONS GORIZIA V TRIESTE * CIVIDALE: CARTELLI STRADALI SUGGERISCONO LA DEVIAZIONE PER IL CONFINE Zasliševanje prič o zadevi »Gladio« Zadeva Gladio je v prejšnjih dneh bila ponovno v središču pozornosti v Furlaniji-Julijski krajini. Rimski sodniki Franco Ionta, Francesco Nitti Palma in Pietro Saviotti so namreč v Vidmu in Trstu, kot priče, zaslišali celo vrsto oseb, ki so sodelovale ali so imele kakšno zvezo s tajno organizacijo Gladio. Iz skopih poročil, ki so jih na tiskovni konferenci posredovali rimski sodniki, naj bi zasliševanje v Vidmu in Trstu bistveno ne prispevalo k odkrivanju resnice o tej organizaciji. Večja novost predstavlja izjava enega od zaslišancev, ki je povedal o skrivališču orožja v bližini Tolmeča, in sicer ob obzidju grada (danes je to restavracija) Valdajer. S pomočjo orožnikov so dodobra prečesali vso okolico gradu: o orožju pa ni bilo nobenega sledu. S tem v zvezi velja podčrtati, da so v prejšnjih mesecih preiskovalci v naši deželi že našli štiri skrivališča organizacije Gladio. Ta so bila v San Vitu al Tagliamento, Čedadu, Reani in Marianu. Med pričami, ki so v Vidmu prišle pred sodnikoma Nitto Palma in Ionto, je bil tudi senator KD Claudio Beorchia, ki je celih trinajst let (od 1960 do 1973) bil pripadnik organizacije Gladio. Medtem pa je prišla na dan tudi novica, da med člani organizacij »Terzo corpo volontari della libertà« in »O« je bil tudi demokristijanski prvak Giuseppe Tonutti, sedanji predsednik deželne finančne družbe Fri-ulia, sicer bivši deželni tajnik KD in vsedržavni administrativni tajnik iste stranke. Po zasliševanju prič v Vidmu in Trstu je v Benetkah sledil vrh rimskih sodnikov s sodnikoma Felicejem Cassonom in Carlom Mastellonijem, ki sta kolegom iz prestolnice posredovala vso dokumentacijo v zvezi s petovelj-skim atentatom, odkritjem skrivališča Gladio v Nabrežini in desničarskim prevratništvom v naši deželi in bližnjem Venetu. Gonano predsednik Dežele Socialist Nemo Gonano je bil prejšnji teden izvoljen za novega predsednika deželnega sveta. Gonano je nasledil dosedanjega predsednika, liberalca Paola So-limberga, ki se je tej funkciji odrekel zaradi hudih zdravstvenih razlogov. Z imenovanjem za predsednika deželnega sveta je Nemo Gonano izstopil iz deželnega odbora in mesto prepustil demokris-tijanskemu predstavniku Paolu Braidi. Novi predsednik deželnega sveta (star je 61 let) je doma iz Spilimberga. V deželni svet je prvič vstopil leta 1983 in to na listi PSDI, kasneje pa je s skupino somišljenikov prestopil v vrste PSI. Do izvolitve je Nemo Gonano opravljal funkcijo odbornika za gradbeništvo in tehnične službe. Spremembe na vrhu deželnega sveta in v samem odboru pa so sad dogovora šestrankarske koalicije, ki vodi deželo Furlani-jo-Julijsko krajino. Gridale: nuova sede per cercare lavoro Da martedì 9 aprile la "Sezione circoscrizionale per l'impiego e l’agricoltura" di Cividale, un tempo conosciuta come ufficio di collocamento, ha preso possesso della sua nuova sede. 1 suoi uffici infatti sono stati trasferiti presso il nuovo centro civico della città ducale, proprio all'inizio di Borgo di Ponte del Diavolo, vicino alla chiesa di San Martino. Ed è questa una sede indubbiamente più comoda per quanti devono fare riferimento a questo ufficio. Prima, infatti, esso era ubicato a Carraria, nell’edificio situato all'inizio della salita per Castel-monte, un ufficio che era difficilmente raggiungibile soprattutto da coloro che erano sprovvisti di auto. Difficile era anche da indicare, in particolare ai numerosi extra comunitari, che con l'entrata in vigore della legge Martelli si rivolgono in questa sede per espletare le diverse formalità che riguardano il proprio impegno lavorativo in Italia. Ricordiamo che alla "Sezione circoscrizionale per l’impiego e l'agricoltura" di Cividale fanno riferimento ormai tutti i comuni delle Valli del Natisone, mentre tanti anni fa ogni comune aveva il proprio ufficio di collocamento. L'orario per il pubblico è il seguente: lunedì e mercoledì dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17; martedì, giovedì, venerdì e sabato dalle 9 alle 12. Il numero di telefono presso il quale ricevere informazioni è (0432) 731451. Scuola d’infermieri E’ stata inaugurata la nuova sede di Cividale E' stata inaugurata recentemente a Cividale la nuova sede della Scuola per infermieri professionali, ubicata al primo piano dell'ex casa di riposo della città ducale. Alla cerimonia hanno tra l'altro partecipato il presidente dell'Usl n.5 Cernoia, che ha sottolineato l'attenzione particolare dedicata ai giovani che intendono intraprendere una professione portante per tutto il sistema sanitario, ed il sindaco di Cividale Pascolini, il quale, riguardo la messa in discussione del presidio ospedaliero cividalese, ha ricordato come sia compito di tutti gli amministratori affiancare l'Usl nelle legit: time richieste per il mantenimento di un ospedale di primo livello. Un divieto verso Stupizza Da parecchi giorni chi giunge a Cividale da Udine trova, all'imbocco della città, due cartelli, peraltro identici, ai lati della strada. I cartelli esprimono il divieto di transito verso il confine. "Deviazione Gorizia-Ucea", c'é scritto, e sotto il segnale di divieto "frane a 15 km.". A parte l'erronea trascrizione del toponimo (in sloveno farebbe Učeja), i cartelli sono stati evidentemente posti per scoraggiare il traffico verso Kobarid, considerata la pericolosa situazione in cui versa il tratto stradale Loch-valico di Stupizza. La strada non é comunque chiusa: prosegue il movimento veicolare, così come proseguono i lavori per cercare di evitare il pericolo di nuove cadute dei massi. CIVIDALE FORUH IULII Naredili komisije Na zadnji seji gorske skupnosti Nadiških dolin so imenovali tudi komisije, ki imajo konzultivno funkcijo, obravnavajo pa vse aspekte našega življenja. Predsednik 1. komisije je Ezio Gosgnach. V komisiji so Marino Beuzer, Lino Scu-och, Mauro Pierigh, Ezio Gosgnach an Pietro Graffig za KD; Giordano Debenjak Marina, Claudio Garbaz an Giuseppe Craich za PSI; Marino Marchig za PSDI. Claudio Garbaz je predsednik 2. komisije v kateri so: Marco Osgnach, Bruno Tomat, Ettore Angelini, Bruno Predan, Paolo Cudrig an Valter Qualizza za KD; Claudio garbaz an Giuseppe Pa-ussa za PSI; Marino Marchig za PSDI. Predsednik 3. komisije je parvič v naši zgodovini adna žena: Anna Chiacig. V komisiji so Ezio Gosgnach, Romano Specogna, Elio Chia-bai, Valter Qualizza, Gianni Crainich Renzo Marseu za KD; Anna Chiacig in Laura Bergnach za PSI; Marino Marchig za PSDI. IL PARTITO DEMOCRATICO DELLA SINISTRA ANCHE NELLE VALLI DEL NATISONE La volontà dì continuare A festeggiare a S. Leonardo la nascita del nuovo Partito Democratico della Sinistra non sono stati in molti, ma un paio di bottiglie di spumante a conclusione dell'incontro si sono stappate lo stesso. In veste di madrina c'era Bruna Dorbolò, assessore al Comune di S. Pietro, e come invitati il segretario provinciale di Udine, Elvio Rufiino, e il consigliere regionale sloveno Miloš Budin. Tutti hanno alzato i calici con l'augurio di riuscire a trasformare il PCI ideologico in partito di programma, attraverso alcuni precisi obiettivi. Al di là dello scherzo, é stata vissuta come particolarmente pungente la scissione consumatasi nel PCI giorni fa, anche nelle valli del Natisone, senza un chiarimento ed un saluto d'addio. Tuttavia é stata da tutti riconosciuta la volontà di andare avanti. Il primo punto é quello organizzativo per rispondere, entro i primi di maggio, alla formula dell'accorpamen-to delle sezioni in un organismo unico. Quindi i punti programmatici, tra i quali al primo posto stanno le difficoltà materiali che incontrano le organizzazioni della minoranza slovena. Il Partito Democratico della Sinistra intende richiamare i cittadini, le amministrazioni pubbliche ed i partiti de- mocratici alla ricerca di soluzioni nel settore della stampa (come il Novi Matajur), nelle attività economiche, della cultura e dell'istruzione slovena. Vengono indicati, allo scopo, i mezzi riservati alla minoranza slovena dalla legge per le aree di confine e quelli per le comunità montane e gli incentivi nel campo occupazionale. Non basta dunque una solidarietà astrat- ta, ma indicazioni di scelta nei confronti della Regione. Perciò il nuovo Partito Democratico della Sinistra realizzerà un coordinamento autonomo degli sloveni in Italia, nell'intento di smuovere l'irresolutezza del governo regionale e nazionale e quello della Slovenia. Sollecita inoltre più trasparenza, più chiarezza e un confronto reale nelle organizzazioni slovene più rappresentative. Šele komunisti Srečanje v sriedo 24. aprila zvečer v Špetru V sriedo 3. aprila zvečer so se mladi in stari komunisti iz Nadiških dolin srečali zato, da bi izmenjali med sabo mnenja o potrebi, da se tudi pri nas, v Špetru ustanovi secion za obnovo komunistične prisotnosti (Rifondazione comunista). Sestanek so imeli v albergu "Belvedere" in se ga je udeležilo vič mladih kot starih komunistov. Program tega komunističnega gibanja bojo predstavili, kot so sklenili, na javni skupščini (assemblea pubblica), ki bo le v hotelu Belvedere v Špetru, v sriedo 24. aprila ob 20.30. uri. Na srečanje prideta tudi slovenski senator Stojan Spetič in bivši župan v Ogleju Gastone Andrian. Sekcija za obnovo komunistične prisotnosti, ki pa ni stranka, kot poudarjajo v tiskovnem sporočilu domači pobudniki srečanja, je odprta vsem naprednim silam, ki še verjamejo v vrednote komunizma. Barnaba 'W v Spetru Deželni odbornik za javne uprave Dario Barnaba je pred kratkim, na povabilo župana Giuseppa Mariniga, obiskal občino Špeter. Na srečanju, katerega so se udeležili tudi Nino Ciccone, Dario Manzini in Lucio Vogrig, je tekla beseda predvsem o vprašanjih, ki neposredno zanimajo špetrsko občinsko stvarnost. S tem v zvezi je župan Mari-nig podčrtal nujnost, da bi deželna uprava nakazala dodatna finančna sredstva za dokončno ureditev plinskega omrežja ter za idrogeološko ureditev nekaterih predelov špeterske občine po hujših poplavah jeseni 1990. V nadaljevanju srečanja so špetrski upravitelji gosta zaprosili primerno politično podporo, da bi v tej občini uresničili Mednarodni študijski center za raziskavo večjezičnosti. Projekt, kot so povedali deželnemu odborniku Barnabi, naj bi sodil v okvir zakona za obmejna področja. V teku razgovorov so posebno pozornost posvetili izdelavi občinskega statuta, ki naj bi občini zagotavljal večjo avtonomijo pri njenem upravljanju. ovi matajur Trst in nastanek slovenskih V okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji deluje danes šest denarnih zavodov, korenine katerih segajo v čase Avstrije in kraljevine Italije. Nastanejo namreč v Trstu, proti koncu 19. stoletja in imajo zadružno obliko, strukturo. Prvo ustanovijo v Skednju (Servola) leta 1880 slovenski kmetje, delavci in obrtniki, ki se združijo, da bi branili sebe in svojo zemljo. V samem mestu in predmestju nastane v razdobju 1880 - 1915 približno 40 denarnih zadrug. Ze sam ta podatek jasno priča o tem, kako so bili gospodarsko močni, organizirano prisotni in v bistvu v koraku s časom Slovenci v Trstu pred prvo svetovno vojno. Pravzaprav je bil Trst takrat naj večje slovensko mesto, saj je po popisu iz leta 1911 štel 60.000 Slovencev, medtem ko jih je bilo v Ljubljani 40.000. Hiter in nevzdržen razvoj slovenskih bank do prve svetovne vojne in rast slovenske narodnostne skupnosti, ki je s solidno gospodarsko osnovo tesno povezana, je Milan Pahor obdelal v knjigi "Slovensko denarništvo v Trstu”. Obsežno in kar se da zanimivo delo je prejšnji teden predstavil sam avtor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice, v Čedadu na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko. Predstavil ga je predsednik društva Marino Vertovec, ki je sam sodeloval pri delu kot prevajalec iz slovenščine v italijanščino. Ob številnih denarnih zadrug pa nastane, tudi z vlogo koordi- Kulturno društvo "Ivan Trinko" vabi na predavanje KAM GRESTA SLOVENSKA ŠOLA V ITALIJI IN ITALIJANSKA V JUGOSLAVIJI ki bo v petek 19. aprila ob 18. na svojem sedežu v Čedadu predaval bo: dr. Pavel Stranj, raziskovalec pri SLORI-ju Sledila bo predstavitev zbornika "Šola in sožitje" natorja, le v obravnavanem obdobju, in sicer leta 1904 Tržaška hranilnica in posojilnica, nasled-njik katere je danes TKB. In leta je ob 30 - letnici svojega delovanja (vse kar so namreč Slovenci zgradili od prejšnjega stoletja sem je namreč bilo v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno porušeno) omogočila izdajo zajetne knjige. Tržaška hranilnica in posojilnica je bila zelo velikega pomena tudi za kulturno zgodovino Slovencev v Trstu, je poudaril Pahor, saj je zgradila lastni dom, Narodni dom (leta 1904), ki je med prvimi večnamenskimi središči v zgodovini in v njem so našle svoje prostore številne slovenske ustanove. Drug pomemben moment v zgodovini slovenskega denarništva v Trstu, ob katerem se je Milah Pahor v svoji predstavitvi zavstavil, je nastanek Jadranske banke leta 1905, v kateri so bili povezani Slovenci, Hrvati in Cehi. Gre za prvo finačno banko, za delniško družbo, ki se je razširila po Dalmaciji in je segala do Dubrovnika na jugu in do Dunaja na severu. Z razpadom Avstro-Ogrske se začne nova faza v življenju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, po-meben mejnik katere je 13. julij 1920. leta, dan požiga Narodnega doma s strani fašistov. Kaj pa v videmski pokrajini? Istočasno kot na Tržakem je tudi tu, v začetku tega stoletja nekaj nastajalo na področju zadružništva in denarnih zadrug. Gre za izredno zanimivo vprašanje, ki pa ga je šele treba v celoti poglobiti. Edini, ki je to vprašanje načel, je raziskovalec Božo Zua-nella. Vemo tako, da je v Sv. Lenartu 16. avgusta 1910. leta nastalo Katoliško konzumno društvo. Januarja leta 1911 so ustanovili le v Podutani hranilnico in posojilnico. Istočasno je duhovnik Josip Scur predlagal, naj se v Grmeku ustanovi posojilnica in hranilnica "Ilirja ustani . Upati je, da bo kdo raziskovalec ali univerzitetni študen poglobil to zanimivo problematiko. Tudi tokrat sledilo predavanju lepo število ljudi, med njimi tudi univerzitetni prof. Tagliaferri. 22. IZVEDBA PRIMORSKE POJE V SOBOTO V ŠPETRSK1 OBČINSKI DVORANI Revija pevskih zborov S koncertom v Šmarjah se je letos pričela že 22. izvedba Primorske poje, revije slovenskih pevskih zborov z obeh strani meje, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske. Letošnja pobuda, ki se bo zvrstila na osemnajstih koncertih s prisotnostjo kakih sto pevskih skupin, bo potekala v znamenju 400-letnice smrti velikega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa. Zato ni slučaj, da velika večina nastopajočih zborov je v svojem repertoarju vključila več Gallusovih skladb, s katerimi je želela počastiti spomin enega največjih slovenskih glasbenikov. Na letošnji reviji Primorska poje nastopajo tudi trije beneški zbori. Gre za mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki je prejšnjo soboto nastopil v Zagraju (Sagrado)pri Gorici, moški pevski zbor Matajur iz Klenja (sodeloval je na večeru na Proseku) ter mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane, ki bo nastopil 21. aprila v Kulturnem domu v Kneži. Kar zadeva sobotni koncert v Zagraju, gre povedati, da sta se tradicionalnima prirediteljema, ZSKD in ZPZP, pridružila še Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem središču iz Ronk Mešani zbor Pod lipo iz Barnasa ter Občina Zagraj. Za to priložnost je bila občinska večnamenska dvorana do zadnjega kotička zasedena in vse nastopajoče kupine so doživele dokajšen ■>eh, saj se v tem kraju red-vdaj primeri, da je na vrsti venska umetna in narodna sem. Posebne pozornosti je bil dežen mešani pevski zbor Pod oo iz Barnasa, ki je dokaj dovr-no izvedel Tabbushevo »El se-nor Juan Sebastian« ter Specog-^ove Iz globočine, Jubca moja jest te pozdravim, Prevoske so stazice in Petelinček poje. Primorska poje se bo tudi letos ustavila v Benečiji. V soboto, 20. aprila ob 20.30 bodo namreč pripravili koncert v občinski dvorani v Špetru. Za to priložnost se bodo beneškim ljubiteljem slovenskega petja predstavili moški pevski zbor iz štmavra, mešani pevski zbor Topničar s Trnovega, ženski pevski zbor iz Poljubinja, mešani pevski zbor Skala iz Ga-brji ter oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. Mjuta ed due menzioni Meno di un mese fa avevamo dato notizia del primo posto ottenuto dalla favola "Zimska pravljica" di Mjuta Povasnica, edito dall'Editoriale stampa triestina, nella prima edizione del "Premio di letteratura giovanile per le lingue minoritarie dello Stato italiano", organizzato dal Centro studi ed animazione di letteratura giovanile "A. Alberti" di Trieste. Tra le menzioni d'onore assegnate nell'ambito del concorso, ne sottolineiamo due che ci riguardano da vicino. La prima l'hanno ottenuta Fabrizio Bellotto, Mattia Cendou, Daria Costantini, Giulia Crisetig, Chiara Galanda, Patrik Gariup, Alessandro Medves, Luca Moratti e Martin Namor, frequentanti nell'anno scolastico 89/90 la Scuola Materna bilingue di S. Pie-*ro, attualmente iscritti alla prima .dementare presso il Centro scolastico bilingue, per il lavoro inedito Naše pravce”, scritto e illustrato dagli stessi bambini. La seconda menzione é stata ottenuta ancora da Mjuta Povasnica per il racconto in lingua slovena Jubica an Arpit", illustrato dagli alunni della classe V della Scuola elementare di Clodig, insegnante Emma Venuti, e contrassegnato dal motto "La nonna racconta... -Stara mama pripoveduje...". I riconoscimenti sono stati assegnati dalla giuria del premio all’unanimità. La cerimonia di premiazione si terrà a Trieste nel prossimo mese di settembre. Tel tìedan za pulmin Manjka an par miescu do konca Suole an pulmin, ki ga je muorla kupit dvojezična Suola iz Špietra na začetku telega šuol-skega lieta nie še do konca plačan. Dvojezična Suola ima puno finančnih težav, pa vsedno so muorli kupit še an pulmin za vozit otroke. Vprašal so pomuoč vsiem tistim, ki imajo par sarcu telo našo important ustanovo. Puno judi je dalo njih prispevek, pa nie še zadost. Tek če dat kie-ki, lahko da na tekoči račun 50052 pri špietarski podružnici Banca Popolare di Cividale. Tel tiedan so dal njih prispevek Daniele 8.500; Birtig 20.000 an Ornella 25.000. 44 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA ITALIANA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAV1A FRIULANA Una visita straordinaria di monsignor Nogara Il Dorbolò, che pur riempirà gli archivi di lettere prolisse e capziose, non riconoscerà mai esplicitamente d'aver commesso degli errori e non si sottoporrà mai a penitenze che non derivino, secondo lui, da dolorosi equivoci, provocati da confratelli malevoli. Sirotti, bontà sua, lo sistema ad Aidussina. Nogara però non ha l'animo di escardinarlo dalla diocesi di Udine: sente che nel Dorbolò ha commesso un peccato di gioventù e non ritiene onesto scaricarlo ad un altro confratello, magari ben disposto a lasciarsi trarre in inganno. Lo stesso Prefetto non si oppone aH’allontanamento di Dorbolò: per Udine è un limone spremuto; anzi si vanta di essere stato proprio lui a segnalare a Nogara la cattiva condotta del Dorbolò (1). Informazioni negative ne aveva avute parecchie, se dobbiamo credere a quanto ci riferisce il Guion: Il ca. Zorzi, Ispettore di zona, mi mostra documenti del come stima ed ha stimato Kojada, del quale biasimò la condotta scandalosa già nell'agosto del 1933" (2). Il 15 ed il 16 agosto di quell'anno il Dorbolò. barcollò di osteria in osteria a San Leonardo e a Stregna, cantando, bevendo con persone biasimevoli, vantandosi di essere lui il vincitore ed il domatore nell'affare della lingua. I gerarchi lo ripresero, perchè di condotta disdicevole e disonorante il fascio" (3). Dati questi precedenti Nogara gli proibisce di ritornare nelle Valli; il controllo è affidato a don Fabio Donato, vicario di Sanguar-zo. Ma il Dorbolò non ha sufficienti capacità di autocontrollo. In dicembre è a Cividale, al Bar Friuli, con l'amico Drecogna. Alticcio, chiede alla moglie del barista quanto vuole per dormire con lei e le raccomanda di venirsi a confessare da lui! Deride vari sacramenti e alla fine fa la parodia delle esequie in memoria del Re Alessandro, della morte del quale la radio in quell'istante stava dando notizia (4). Nonostante che questo fattaccio sia ben presto conosciuto, ha il coraggio di mandare il seguente indirizzo di auguri a Nogara: "Tra tanti auguri dei suoi sacerdoti, Le giungano dal-, l'ultimo indegno, ma di buona vo- lontà. Le chiedo perdono se nella mia vita Le sono stato di dolore'. Chiede il permesso di poter venire nelle Valli per visitare i parenti (5). Manco a dirlo, ogni volta che ritorna sono disastri. Nogara gli rinnova la proibizione di portarsi in forania di Cividale e di San Pietro, "senza permesso scritto rilasciato di volta in volta o da noi o dal vescovo di Gorizia . Nella diocesi di Udine è privato di ogni facoltà di celebrare, confessare e predicare (6). Nel 1935 è a Podresca ad una festa di nozze e balla allegramente. Nel 1936 è a Stregna, vestito da cappellano della Milizia e completamente ubriaco. Tutta la sua povera vita sarà una serie ininterrotta di simili in-dicenti, ma per la Slavia ormai è solo un cattivo ricordo. Trasferimento del collaborazionista L'altro personaggio immediatamente colpito é don Giuseppe Drecogna, cooperatore di San Pietro. Prima di tutto ha la sua porzione di Salmi Penitenziali da re- citare per tre giorni consecutivi, per abuso della moto (7). Successivamente é coinvolto, non certo suo malgrado, in un disgustoso episodio di teppismo ideologico fascista. Nogara non intendeva assoluta-mente deflettere dal suo progetto di diffondere anche nelle Valli l'Azione cattolica ed i preti non erano del tutto alieni dal recuperare il loro prestigio anche grazie a questa istituzione. In giugno Nogara stesso prende una decisione memorabile. "Per dimostrare la sua solidarietà con i tre sacerdoti delle Valli più bersagliati dai fascisti, volle fare una visita straordinaria alle cappella-nie di Vernasso, Antro e Lasiz (8). Lasciamo la descrizione dell'accaduto a Nogara stesso: "Ieri, scrive al Prefetto, mi sono recato alla parrocchia di San Pietro al Nati-sone e in quattro cappellanie della medesima, per promuovere l'A.C., la quale, ben coltivata, concorrerà efficacemente al benessere religioso, morale e anche civile di quelle popolazioni ed a rendere più famigliare la lingua italiana. Con dolore si é constatato che durante la notte erano stati disseminati per le strade in buon numero foglietti, dei quali unisco copia. Sarò grato a V.E. se vorrà disporre, perché possibilmente vengano individuati l'autore o gli autori della compilazione e della distribuzione dei foglietti per impedire manovre che eccitano gli animi e turbano la pace (9). Faustino Nazzi Note: 1 - ACAU, Sac. Def., Cuffolo don Antonio, lettera del Prefetto a Nogara del 18-7-1934. 2 - Diario Guion, 8-8-1934. 3 - Ivi, 12-8-1934. 4 - ACAU, Sac. Def., Dorbolò don G.B., lettera di Nogara del 14-12-1934. 5 - Ivi, lettera del 24-12-1934. 6 - Ivi, lettera del 10-1-1935. 7 - ACAU, Sac. def., Dorbolò don G.B., lettera del 12-3-1934. In realtà si sarebbe meritato una riduzione di pena, dato che nell'ottobre dell’anno prima portò in giro, svolazzante per le Valli, il vicario generale, mons. Quar-gnassi (Diario Guion, 15-10-1933). 8 - Libro storico di Lasiz, ed. corretta, p.104. 9 - ACAU, Lingua Slava, lettera del 18-6-1934. ur CELOTNI ŠPETRSKI UČITELJSKI KOLEKTIV NA OBISKU V KOBARIDU Vezi s Tolminsko Stiki med našimi dolinami in Tolminsko postajajo vse pogostejši tudi na šolskem področju, kar je tembolj razumljivo v tem času, ko se na naši strani uveljavljajo novosti v šolskem sistemu in ko tudi v Sloveniji iščejo poti za naustreznejše preoblikovanje šolskega sistema. Stike pospešuje tudi večja mobilnost ob meji, saj je na primer na Goriškem, kjer so razdalje manjše, tudi šolanje v sosednji državi postalo že kar normalna zadeva. Pri nas gre seveda za utrjevanje odnosov medsebojnega poznavanja in sodelovanja, ki sega že v pretekle leta, saj so na primer učiteljice dvojezične šole v Špetru bile kar reden gost na šolah v Kobaridu in na Livku, kjer so hospitirale in pridobivale dodatna znanja. Prejšnji petek pa se je celotni učiteljski kolektiv podal v Kobarid, kjer si je pod strokovnim vodstvom ravnatelja muzeja ogledal zbirko o prvi svetovni vojni, ki je postavljena v Mašerovi hiši, ter prisostvoval multimedialni projekciji o šolski fronti oziroma preboju pri Kobaridu. Nato pa se je v sproščenem pogovoru s tamkajšnjimi pedagoškimi delavci seznanil s šolskim ustrojem na Tolminskem in se dogovoril o nekaterih konkretnih pobudah s kobariško osnovno šolo. Med drugim so se dogovorili, da bodo tisti kobariški otroci, ki obiskujejo pouk italijanskega jezika (ta se poučuje na šoli kot izbirni predmet), prišli na obisk v Benečijo. V soboto pa se je v naših dolinah in Čedadu mudila večja skupina vzgojiteljic iz vrtcev celotne tolminske občine. Obiskale so dvojezični vrtec v Špetru, državna vrtca v Čedadu in Rua-lis ter po kratkem ogledu čedaj-skih zanimivosti nadaljevale pot v Tersko dolino in Rezijo. V vseh vrtcih so prišle v neposreden stik z tukajšnjimi vzgojiteljicami, izmenjale misli in izkušnje in se dogovorile tudi o konkretnih pobudah za bodoče delo. Na ogledu muzejske zbirke o prvi svetovni vojni v Kobaridu Daniele Crucil s sestro Miriam V saboto 13. obrila so otroc an mladi, ki hodejo v Glasbeno Suolo v Špietar pokazal družini an parjateljam, ka' so se navadli tele zadnje cajte. Kamunska sala v Špietre je bila puna judi, ki od treh popu-dan napri so poslušal naše pridne "muziciste". Telekrat. so nastopil Ruben Specogna, Stefano Qualizza an Daniele Crucil (violin) an Arianna Trusgnach (vio-lončel), ki so kupe zagodli nieke skladbe od S. Nelson; Andrea Blasetig, Manuela Lepera, Maria Saligoi, Massimo Liberale, Valentina Gallo, Elissa Aravanti-nos, Veronica Brovedani, Elisa Cudicio, Federico Lesizza, Andrea an Alessio De Colle (kupe), Stefano Cumer, Daniel Ott, Anna Ott, Francesca Tomasetig, Davide Clodig, Davide Laurino an Nicla Baschino (klavir); Daniele Crucil (violin) kupe z Miriam Crucil (klavir); Sebastiano Iacuzzi (ramonika); Alessandro Bertossin (kitara); Lara Baschino (violin). Adni od telih mladih so v to-rak 16. obrila imiel še an nastop, tele krat v Tolminu, v Šolskem centru. Tel nastop je biu v okviru navadnih stikov z glasbeno šuolo iz Tolmina. Biu je slovesni koncert za 40. letnico tele glasbene šuole. Program je biu zlo bogat, saj so nastopili mladinski zbori tistega kraja, učenci glasbene šuole iz Tolmina an iz Špi-etra. Našo šuolo so mojstro predstavili Federico Lesizza, Laura Gariup, Alessandro Bertossin, Davide Clodig, Lara ab Nicla Baschino, Stefano Cumer, Ruben Specogna, Stefano Qualizza, Daniele Crucil an Arianna Trusgnach. Dielo Glasbene šuole pa nie še paršlo h koncu an v programu, poleg navadnih lekcij, ima še an koncert učiteljev tele šuole, zaključni koncert v Špetru an adan v Oblici. Sladka viža parhaja iz Glasbene šuole matajur Marco, una stagione da sorpasso “ Super soddisfatto” degli ultimi risultati Venturini, pilota di Azzida, guarda lontano La corsa s1 avvicina Avrà luogo sabato 22 e domenica 23 giugno la 14. edizione della corsa automobilistica in salita Ci-vidale-Castelmonte, valida per il campionato italiano per le auto storiche, per la coppa Csai per quelle moderne, oltre che per i campionati zonali del Friuli-Venezia Giulia e del Triveneto. La gara é anche inserita nel calendario internazionale e valida per il campionato nazionale austriaco. Si tratta di una manifestazione ormai collaudata, che quest'anno dovrebbe superare, da parte dei piloti, il traguardo delle 300 iscrizioni. Tra questi non mancheranno i vincitori delle passate edizioni ed i corridori delle nostre Valli, che verranno applauditi, lungo il percorso di sette chilometri, dagli sportivi ed appassionati friulani e delle regioni limitrofe. Per il settimo anno consecutivo la prova, organizzata dalla scuderia Red White di Cividale, sarà sponsorizzata dalla Banca Popolare cividalese. Marco Venturini, di Azzida, pilota automobilistico di rally e corsa in salita, deve essere proprio abituato a partire in quarta. Gli chiediamo delle sue ultime imprese, e allora via, a ruota libera, non senza averci fatto vedere una copia di una rivista per addetti ai lavori, in cui, sotto il titolo "Giovane é.. bello ", si parla di lui. Marco, per gli amici Marcon, si dichiara 'supersoddisfatto'' dei risultati della stagione. Vediamoli: con la sua Opel GSI ( sponsorizzata - ci tiene a farlo sapere - da Gubane Giuditta Teresa, Hobles, Novi Matajur, Michieli team, Friul export, Azienda agricola Zorzettig, Carnica assicurazioni e Coapi) nel campionato a cui ha partecipato, che comprende la metà settentrionale dell'Italia, ha disputato 9 gare su 15, giungendo 6 volte nelle prime 3 posizioni. Si é classificato secondo nel Triveneto, primo nel campionato Gruppo N (quello delle macchine non elaborate), primo dei corridori della nostra provincia. "Finita la stagione delle salite -racconta Marco - la scuderia alla quale sono affiliato, la Red White, ha fatto un po' di conti per il Trofeo Opel Challange, con il quale la Opel premia chi corre con le sue macchine. Mi mancavano 40 punti per arrivare tra i primi dieci ed essere premiato al Motor-show di Bologna. Cosi me li sono conquistati, giungendo quarto al Rally della Carnia e vincendo il Rally della Città del Piave". Marco ha così ottenuto il decimo posto e la soddisfazione, anche economica, di Bologna, degna conclusione di un'annata che ha ampiamente riscattato quella precedente. Il presente di Marco é... senza auto. Ha infatti venduto la sua Opel Corsa ( "era il momento favorevole") e sogna un passaggio di cilindrata. Con quale macchina ŠPETER v soboto, 20. aprila ob 20.30 v občinski dvorani PRIMORSKA POJE '91 program: Moški pevski zbor Štmaver Mešani pevski zbor "Topničar" Trnovo Ženski pevski zbor Poljubinj Mešani pevski zbor "Skala" Gropada Oktet "Simon Gregorčič" Kobarid non lo sa ancora. Di certo, ai prossimi appuntamenti non vuole mancare, in particolare alla cronoscalata Cividale-Castelmonte, in programma in giugno. Per questa gara si appoggerà sulle spalle della Red White, scuderia che gli garantisce un piccolo contributo nell'ambito delle iscrizioni ed un grande apporto di carattere tecnico. Il suo appuntamento più imminente é invece per domenica pros- sima, quando parteciperà ad una gara di kart ad eliminazione diretta alla Fiera di Trieste. Si tratta di un'esibizione alla quale sono stati invitati 36 piloti friulani, 5 per ogni scuderia. "Un modo - afferma Marco - per divertirsi senza spendere molto". Accanto a lui c"é una presenza che lo accompagna anche durante le gare. E" la sua ragazza, Luisa Chiabudini, diventata ormai esperto "navigatore". Una passione o una necessità? "E" nato tutto perché non volevo fare solo da spettatrice - dice Luisa - e poi serve per rafforzare il nostro rapporto. La passione non ce l'avevo, me l'ha fatta venire Marco; sono contenta, ad ogni modo, di essere arrivata a questi risultati in così breve tempo". Viene per forza da pensare ad una coppia vincente, e non solo nelle gare. Forza allora, la corsa é appena iniziata. Michele Obit Luisa Chiabudini e Marco Venturini sul tetto della Opel Corsa GSI PROPOSTA DEL CIRCOLO VIRGIL ŠČEK SU STATUTO COMUNALE E DIRITTI DELLE MINORANZE LINGUISTICHE Za statute, ki bodo po naši meri Passare dalle dichiarazioni di principio alla loro concretizzazione non è sempre facile. Diverse settimane fa avevamo pubblicato la proposta di statuto, elaborata dall'AIDLCM (Associazione per la Difesa delle Lingue e Culture Minacciate). Se vi ricordate si trattava di 6 articoli specifici, inseriti in un capitolo a parte dello statuto, dedicato soltanto alla questione delle minoranze. E' possibile però anche un approccio diverso ed è quello che vi proponiamo oggi, nella convinzione che possa essere utile almeno come punto di riferimento se non per tutti, almeno per alcuni articoli. Questa proposta è stata elaborata dal circolo triestino Virgil Šček, che si occupa di questioni sociali, utilizzando lo schema predisposto e pubblicato recentemente dallANCI in "Ipotesi di statuto per i piccoli comuni". * * * Že več tednov od tega smo objavili predlog AIDLCM za sestavo občinskih statutov, ki je v svojem predlogu združilo vso manjšinsko vprašanje v sklop šestih členov v posebnem poglavju. Druga možnost je, da se v člene statuta, ki obravnavajo vse aspekte življenja in dela občinske uprave, vnese problematika slovenske manjšine. To je predlog tržaškega krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki vam ga danes posredujemo. Izdelali so ga na osnovi sheme, ki jo je predkratkim objavilo vsedržavno združenje občin ANCI. Namen občine - občina si v skladu z ustavnimi določili prizadeva za vrednotenje in zaščito slo- venske manjšine, ki živi na njenem ozemlju; - občina skrbi za uveljavljanje sožitja med prebivalstvom. Ozemlje - pri navedbi imen vasi in zaselkov navesti povsod tudi slovenski naziv; - v toponomastiki in prometnih oznakah bo občina poleg italijanskega navedla tudi slovenski naziv oziroma besedilo. Naziv, grb in prapor - navesti dvojezični naziv občine; - napis na praporu je v obeh jezikih; - na pisemskem papirju, na žigih in na drugih razpoznavnih znakih je poleg italijanskega navedeno tudi slovensko ime občine; - na javnih manifestacijah, ki potekajo na ozemlju občine, je slovenščina enakopravni jezik. Občinski svet - v delovanju občinskega sveta je slovenski jezik enakopraven z italijanskim; - svetovalci lahko v pisnih in ustnih posegih uporabljajo slovenski jezik; - vabila na seje občinskega sveta in drugih občinskih organov, zapisniki in drugo gradivo občin- Statuti da fare segue dalla prima utile per definire problematiche complesse, come quella della fusione dei comuni per esempio, ci sembra non sia stato neppure abbozzato. Se così non fosse, ce ne scusiamo. Riteniamo utile, tuttavia, tornare su questo argomento di cui ci siamo già occupati in più occasioni per sottolinearne un aspetto specifico. Un momento fondamentale della riforma è rappresentato, dunque, dallo statuto, secondo un'interpretazione diffusa la "costituzione" locale. Un documento, comunque, che avrà significato vincolante per gli atti e le scelte successive dell'amministrazione comunale e nel quale si può e si deve manifestare la capacità da parte degli amministratori di cogliere ed interpretare la realtà di cui sono espressione. L'articolo 2 della legge del resto è molto esplicito: "Il comune è l'ente locale che rappresenta la propria comunità, ne cura gli interessi e ne promuove lo svi- luppo". Non statuti fotocopia, dunque, per ampie aree, ma documenti aderenti alla realtà,su misura per ogni singola comunità, di cui si deve prevedere lo sviluppo, facendo allo stesso tempo attenzione a non precludere alcuna opportunità. E la realtà delle Valli del Na-tisone, del Torre, di Resia e della Valcanale è quella che non ci stancheremo mai di ripetere anche a costo di annoiare chi ci legge: la nostra è una comunità slovena, non riconosciuta e non tutelata, che si sta estinguendo rapidamente. Con essa si sta svuotando un' ampia fascia del nostro territorio, proprio quella che dovrebbe servire da collegamento con la "nuova" Europa. Si sta disperdendo inoltre un patrimonio ricchissimo di tradizioni e di cultura di cui l'uomo, lo sloveno delle nostre valli è, spesso anche inconsapevole, portatore. Le amministrazioni comunali terranno conto di questa nostra unica ricchezza nei loro statuti? Prevederanno delle forme atte a promuoverne lo sviluppo, a rendere visibile la comunità slovena attraverso l'uso della lingua per esempio? Oppure si assumeranno la responsabilità di contribuire alla nostra sparizione? Non facendoci "comparire" intanto nello statuto. E ciò richiamandosi - come è stato fatto anche questa volta - alla legge statale di tutela della comunità slovena che non c'è. O al fatto che non è previsto esplicitamente il nostro caso. Una lezione da questo punto di vista probabilmente ci verrà ancora una volta dai nostri amici e vicini friulani, così come nel caso della toponomastica bilingue (sono orami 50 i comuni friulani della nostra provincia che l'hanno adottata). E’ diffuso infatti in Friuli un approccio alla questione che potrebbero riprendere anche le nostre amministrazioni comunali: attraverso la legge 142 (che lo consente) valorizzare e tutelare fin dovè possibile la propria lingua e cultura. skega sveta je sestavljeno v obeh jezikih. Občinski svetovalci - občinski svetovalci, ki pripadajo slovenski manjšini, lahko pri opravljanju vse svoje dejavnosti uporabljajo slovenski jezik in imajo pravico do odgovora v slovenskem jeziku. Občinski tajnik - občinski tajnik mora pasivno in aktivno obvladati slovenski jezik; Storitve - pri organizaciji storitev bo občina upoštevala specifične potrebe pripradnikov slovenske manjšine, predvsem na področju šolstva in kulture. Osebje - v pravilniku za osebje bo določeno, za katera delovna mesta je nujno potrebno znanje slovenskega jezika in za katera delovna mesta predstavlja znanje slovenskega jezika prednost pri zaposlovanju. Participacija - občani, društva in druge organizacije lahko pri vseh ustnih in pisnih stikih z občinsko upravo uporabljajo slovenski jezik in imajo pravico do odgovora v istem jeziku. Združenja - občina priznava posebno vlogo društvom in organizacijam, ki si prizadevajo za vrednotenje slovenske kulture in za sožitje ter jim zagotavlja, v skladu s proračunom, primerno finančno podporo. Referendum - pri izvedbi referenduma je slovenski jezik enakopraven z italijanskim. Državljanov branilec - državljanov branilec mora pasivno in aktivno obvladati slovenski jezik. Statut - statut je sestavljen v dveh izvirnikih, italijanskemu in slovenskemu, V primeru neskladja ali spora prevladuje italijansko besedilo. Pravilniki - vsi občinski pravilniki so sestavljeni v obeh jezikih, italijanskemu in slovenskemu. Scopi del comune - in conformità con il dettato costituzionale il comune si impegna a valorizzare e difendere la minoranza slovena che vive sul suo territorio; - il comune si preoccupa di affermare la convivenza tra la popolazione. Territorio - il nome di paesi e villaggi va indicato ovunque anche nella denominazione slovena; - nella toponomastica e nei segnali stradali il comune affiancherà all’indicazione o al testo italiano anche quello sloveno. Denominazione, stemma e gonfalone - la denominazione del comune sarà bilingue; - la scritta sul gonfalone è in entrambe le lingue; - sulla carta, sui timbri e su altri segni di riconoscimento accanto al nome italiano del comune è indicato anche quello sloveno; - nelle manifestazioni pubbliche che si svolgono sul territorio del comune l'uso dello sloveno è consentito accanto a quello della lingua italiana. Consiglio comunale nell'attività del consiglio comunale la lingua slovena è riconosciuta accanto a quella italiana; - ai consiglieri è consentito negli interventi scritti ed orali usare la lingua slovena; - gli inviti alle sedute dei consigli e di altri organismi, i verbali e 1' altro materiale vengono redatti in entrambe le lingue. Consiglieri comunali - i consiglieri comunali sloveni nell’ espletamento della propria attività usano la lingua slovena ed hanno diritto alla risposta in sloveno. Segretari comunali - il segretario comunale deve conoscere passivamente ed attivamente la lingua slovena. Servizi - nell’organizzazione dei sevizi il comune terrà in considerazione le specifiche necessità degli appartenenti alla comunità slovena, in particolare in campo scolastico e culturale. Personale - nel regolamento per il personale vanno definiti i posti di lavoro per ricoprire i quali è indispensabile la conoscenza della lingua slovena e quelli per cui la conoscenza della lingua slovena costituisce una priorità nelle assunzioni. Partecipazione - a cittadini, circoli ed altre organizzazioni nei loro rapporti, sia orali che scritti, con il comune è consentito l’uso della lingua slovena ed hanno inoltre diritto alla risposta nella stessa lingua. Associazioni - il comune riconosce un ruolo particolare a circoli ed organizzazioni che si impegnano a valorizzare la cultura slovena e ad affermare la convivenza ed assicura loro, in base al proprio bilancio, un giusto sostegno economico. Referendum - nei referendum accanto alla lingua italiana è consentita anche la lingua slovena. Difensore civico - deve consce-re passivamente ed attivamente la lingua slovena. Statuto - lo statuto viene stilato in due copie originali, in lingua italiana ed in quella slovena. In caso di contrasto o difformità prevale il testo italiano. Regolamenti - i regolamenti sono stilati in entrambe le lingue. Zgoraj sedei sovodenjske občine, spodaj pa šentlenartske I V Čedadu prvič srečanje članov komisije za obmejna vprašanja Na županstvu v Čedadu sta se v sredo dopoldne srečali delegaciji italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov, da bi preučili vrsto vprašanj, ki zadevajo prehod ljudi in blaga na obmejnem območju od Trsta do Trbiža. Srečanja, ki ga je uvodoma odprl čedajski župan Giuseppe Pascolini, so se udeležili načelniki policijskih, carinskih in drugih služb, ki delujejo na mejnem pasu. Italijansko delegacijo je vodil dr. Oreste Davini, višji načelnik državne policije in odgovoren za 4. obmejno območje; vodja jugoslovanske delegacije pa je bil Branko Celar, načelnik oddelka za mejne zadeve in tujce pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve Republike Slovenije. Po uvodnih besedah čedajske-ga župana Pascolinija, ki je podčrtal pomembnost dogodka, ki se je prvič odvijal v tem kraju, sta delegaciji ocenili vrstp vpra- šanj, ki zadevajo predvsem odpiralne čase vseh mejnih prehodov za maloobmejni promet vzdolž državne meje. Glede bližajoče se turistične sezone so se dogovorili za posamezne ukrepe, ki naj bi bistveno pripomogli hitrejšemu pretoku ljudi in blaga preko zgoraj omenjenih mejnih prehodov. S tem v zvezi so se na srečanju v Čedadu domenili, da bodo tudi letos, v poletnem času (ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih) mejni prehod pri Solar-jah v občini Dreka spremenili v 2. kategorijo. S tem naj bi prispevali k utrjevanju in razvijanju turističnega gibanja v teh predelih beneškega območja. Ob tem so se dogovorili o dejanskem zaprtju mejnega prehoda v Rajblu, ki ga nihče ne uporablja več. Ta odločitev je sledila sklepu, da se zapre rudnik v Rajblu (30. 6.), in glede na to, da je bila urejena cesta čez Predel, kjer naj bi pretakanje ljudi čez mejo potekalo bolj normalno. Slovenski in italijanski obmejni organi so na čedajskem srečanju ocenili tudi možnost, da bi spremenili urnike nekaterih mejnih prehodov v želji, da bi primernejše ugodili potrebam prebivalstva. Sicer dokončno o tem se bo izrekla posebna komisija, ki bo imela nalogo preučiti vse podrobnosti glede odprtja in zaprtja maloobmejnih prehodov. Mešana komisija za mejna vprašanja je obenem sklenila, da bodo kmetijske prepustnice, ki jih je bilo treba doslej obnavljati vsako leto, trajale za dobo petih let. Sprememba, ki bo precej olajšala delo kmetom-dvolastni-kom, bo stopila v veljavo s 1. majem letos. Beseda je tekla tudi kar zadeva odprtje turističnega mejnega prehoda na Kaninu, ki naj bi povezoval italijansko in slovensko stran smučarskega središča. 11 territorio di Drenchia ai raggi X Su iniziativa del prefetto di Udine, dott. Roberto Sorge, una commissione di esperti della protezione civile si é recata venerdì 12 aprile a Drenchia. Il gruppo di tecnici, una decina tra rappresentanti del Cnr e della commissione grandi rischi del ministero della protezione civile, ha avuto dapprima un incontro in municipio, cui ha presenziato lo stesso prefetto, quindi ha effettuato un sopralluogo alle falde del monte Colovrat, che a più riprese minaccia frane sulle case sottopostanti, per poi controllare la situazione della viabilità, messa in ginocchio dalle alluvioni autunnali. E' stata constatata la precarietà della situazione in cui versa il paese, i cui abitanti sono sottoposti ai rischi derivanti dal dissesto idro-geologico del territorio, e si é rilevato come la stessa Drenchia possa essere presa a campione per un'analisi della situazione di numerosi paesi delle valli del Nati-sone. Il gruppo di esperti dovrà ora individuare le cause dei dissesti e dei pericoli e ricercarne i rimedi, stabilendo infine il programma finanziario indispensabile per realizzare le opere di protezione. L'iniziativa del prefetto, che in questa occasione é stato coadiuvato dall'assessore regionale alla protezione civile Di Benedetto e dal sindaco di Drenchia Zufferli, segue una serie di visite compiute dal rappresentante del Governo nei comuni delle nostre Valli. La ricognizione gli ha fatto toccare con mano una situazione da egli stesso definita allarmante. Nelle intenzioni del prefetto Drenchia dovrebbe essere la prima di altre tappe che toccheranno diversi territori, anche al di fuori delle valli del Natisone. ANTONIO BARBARINO, UN PERSONAGGIO DELLA VAL RESIA Un grande vuoto In occasione della morte di Antonio Barbarino, si sono adoperati fiumi di inchiostro e di parole per ricordarne la figura. Una figura, un simbolo, tenuto conto del ruolo del Barbarino nella vita sociale e politica della Val Resia. Persona sensibile e saggia, ha saputo offrire alla popolazione un immenso contributo di valori culturali e specialmente umani. Sensibile nei rapporti con gli altri, saggio nel-l uso delle parole e perchè comprendeva che la vita non è fatta di grandi cose, ma delle cose che costituiscono la vita di ogni giorno. Nato il 28 luglio 1924 a Prato di Resia, fu costretto ad emigrare in Algeria, dove frequentò le scuole francesi. Costretto a ritornare nuovamente in Italia per motivi politici, concluse gli studi per poi intraprendere la carriera militare. Erano gli anni '40 e la guerra in corso aveva assunto carattere mondiale, quando Antonio fu portato in un campo di concentra- mento in Germania. Dopo aver dolorosamente sopportato il periodo di prigionia, dal quale è uscito colpito da una malattia ai polmoni, ritornò a Prato di Resia. Nonostante i suoi numerosi impegni come consigliere comunale, non mancò con la moglie, con la quale si era nel frattempo sposato. Amante della cultura resiana partecipò attivamente a numerose manifestazioni, dando il suo appoggio; partecipò anche alle trasmissioni tenute in resiano, dimostrando sempre molto entusiasmo. Nel 1980 fu eletto sindaco, ma nell'ottobre del 1982 dovette dimettersi per motivi di salute. Il suo impegno è continuato, anche se in maniera meno diretta, durante la sua lunga malattia, accettata con serenità. Valido collaboratore, conosciuto non solo in zona, è stato anche un uomo che per l'amore che nutriva nei confronti della sua terra, della natura, delle tradizioni e dei costumi locali, è stato ampiamente ricordato. I suoi ultimi giorni, passati in una fredda camera d'ospedale sono stati riscaldati dall'affetto dei suoi cari e da quanti in quel momento lo hanno ricordato. Catia Quaglia Una scelta da pensionato L 'INPS permette il pagamento delle pensioni attraverso la banca I nostri pensionati hanno già ricevuto, o riceveranno tra breve, il modulo dell'Istituto Nazionale di Previdenza Sociale (INPS) con cui potranno scegliere di farsi pagare la propria pensione direttamente sul conto corrente di una banca. Si tratta certamente di una forma di pagamento più comoda e sicura rispetto a quella effettuata presso gli uffici postali, soprattutto considerato che non tutti i pensionati si trovano nelle condizioni di potersi recare in Posta. Il pensionato ha anche la facoltà di delegare un patronato che lo rappresenti e lo assista gratuitamente nei confronti dell'INPS per lo svolgimento della pratica di pagamento delle pensioni. A questo proposito, visti anche i continui cambiamenti riguardanti le modalità di que- sto pagamento, in particolare per le pensioni dall'estero, il Patronato INAC di Cividale consiglia di richiedere il pagamento tramite la banca TKB, filiale di Cividale, sita in via Carlo Alberto 17, utilizzando i numerosi vantaggi e privilegi che la banca offre ai suoi clienti. Il Patronato Inac, via Manzoni 25, é a disposizione per qualsiasi informazione in merito. Na Tr glasbene v koncertu s prve strani tudi na kratko spregovoril. Ob 17. uri se je koncert pričel s prisrčnim pozdravom domačega kulturnega delavca Salvato-reja Venosija, ki je še posebej poudaril politični in kulturni pomen srečanja ljudi, ki živijo in ustvarjajo ob tromeji Koroške, Gorenjske in Kanalske doline. Svoji pozdrav in svoje zadovoljstvo je na Srečanju glasbenih šol Gorenjske izrekel tudi minister Janez Dular. Nato se je začel koncert, glasbeni program katerega je trajal celi dve uri. Avditorium je bil skoraj do kraja zaseden. Ob koncu je bila še podelitev priznanj udeležencem na Glasbenem srečanju, nastopajoči otroci so se pa slikali z ministrom Dularjem. Nato je sledilo družabno srečanje v domu Mangart v Žabnicah. Na tečaju kitare (iz arhiva NM) 6. APRILA V INŠTITUTU ZANON V VIDMU 14. POKRAJINSKI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA BIVŠIH PARTIZANOV Tudi slovenska beseda na kongresu V auditorju tehničnega inštituta "A. Zanon" v Vidmu, se je zbralo, v saboto 6. aprila, približno 400 delegatov, ki so v imenu nad 4000 članov, razpravljali o sedanjosti in bodočnosti svoje zveze ANPI. Imeli so svoj 14. pokrajinski kongres. Pa niso razpravljali samo o svoji organizaciji. Predsednik organizacije, Federico Vincenti, je pripravil za kongres res monumentalen referat. V skoraj dveurnem govoru se je dotaknil vseh družbenih problemov današnjega človeštva, današnje družbe v Furlaniji, v Italiji in v svetu. V svojem referatu je obravnaval politične preobrate na Vzhodu, kulturne probleme današnjega časa v svetu, šolo, vprašanje zaposlitve mladih, vprašanje vojne in miru, mednarodnega sodelovanja na vseh področjih, organiziranega kriminala, razprodaje mamil. Dotaknil se je še toliko drugih problemov, da jih ne more vseh zabeležiti tudi najboljši kronist. Predsednik Vincenti je posebno ostro nastopil proti blatenju Rezistence, ki gre čez vse mere posebno v zadnjih časih in poudaril, da je zasluga Rezistence, odporniškega gibanja, če imamo danes takšno republiško ustavo, da lahko sedijo v parlamentu tudi obrekovalci ustave in odporniškega gibanja. Rezistenca se je borila za svobodo vseh, tudi za tiste, ki jo lahko danes obrekujejo. V svojem govoru se ni mogel pozabiti vprašanja pravic slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je, da je sramota če slo- venski manjšini niso še zagotovljene najosnovnejše pravice. Veliko zaslugo za to ima tudi Gladio, in druge tajne organizacije, ki so ustrahovale in preganjale Slovence in demokrate. O temah nanizanih v predsednikovim referatu se je razvila resna in živahna diskusija v katero je poseglo veliko število delegatov, med njimi tudi pred- sednik Anpi iz Benečije profesor Paolo Manzini, ki je pozdravil kongres v imenu partizanov Rezije, Terske, Kanalske doline in Benečije. Tudi Manzini se je vehementno zavzel za rešitev problemov slovenske manjšine. Najprej je pozdravil v slovenščini potem nadaljeval v italijanščini in dejal, da se je Anpi mnogo potrudila za slovenske pravice, da pa je bil Rim na vse zahteve gluh. Burne aplavze je požel na kongresu matajurski župnik monsinjor Paskal Gujon, ki je na svojistven način obravnaval v svojem kratkem posegu vprašanje vojne in miru, delovanje raznih kombatentističnih organizaciji postavljane spomenikov in podobno. Naj dodamo še, da je bil monsinjor Gujon imenovan v predsedništvu kongresa. Koreografija in služba kongresa sta bili perfektni, kar zmorejo samo stari partizani. Prisotne so bile civilne in vojaške oblasti, številni župani s svojimi občinskimi prapori (gonfaloni). Med njimi tisti iz Vidma, ki nosi zlato medaljo za zasluge v Rezistenci. Prisotna tudi prapora občin Čedada in Tolmeča, odlikovana s srebamo kolajno za vojaške zasluge v Rezistenci. Tehten in prisrčen pozdrav je prinesel kongresistom videmski župan advokat Zanfagnini, ki je s ponosom povedal, da je prapor njegove občine nosilec zlate kolajne za Rezistenco. Bile so prisotne borčevske delegacije iz sosednje Slovenije. V imenu ZZB Slovenije je prinesel res lep in tehten pozdrav podpredsednik republiške organizacije Lado Pohar. Kongres je zaključil general Ilio Muracca, član nacionalnega odbora Anpi, ki se je boril kot italijanski oficir ob 8. septembru 1943 leta v partizanski diviziji Italija v Jugoslaviji, potem pa v diviziji Garibaldi. Sedaj je odgovoren v italijanskem ob-rambem ministrstvu za zgodovino Rezistence italijanskih vojakov v inozemstvu. Nič retorike, pač pa samo zmernost v njegovem govoru. Lahko vam zagotovim, da nisem še nikdar slišal generala tako lepo govoriti. Govoril je o miru, o prijateljstvu in sodelovanju med sosednjimi narodi. To je res lepo od generala, da bi ga še drugi posnemal. Izidor Predan - Dorič Anpi, vam poviem zakaj je U saboto 6. aprila u Uidnu je biu kongreš od ANPI (Associazione Nazionale Partigiani d'Italia). So se ga udeležili delegati od vse naše dežele F.V.G. in tudi šindaki in kaj-šan onorevole". Kier ljudje mislijo, de tala družba (Associazione) je ku tista od alpinu, bersaglieriu, minatorju in tako naprej, naj poviem u kratkih besiedah za kaj gre. Vi vsi veste, kako se zakurijo uejske: pride an Mussolini, an Hitler al Saddam, na-hujsdka ljudi pruoti drugim ljudem — ku an gospodar svojega pisà — in vsi se začnejo pobivati an poderjati miesta in vasi. Na zadnjo pre-štejejo svoje marliče: jih je na stuojke, taužinte, na milijone; hiše, fabrike in vse kar so na-stavli z velikim dielom je posuto. Ljudje se spametnejejo in rečejo: 'Preklet norac tist, ki nas je zapelju u tajšan bartu-lin. Za naprej ne bo vič druge uejske. Tale je ta zadnja. " Potem nastavijo monumente su-dadom, ki so bli pošjani pobivati in biti pobiti. Pravijo, de so dali življenje za “Patrijo", za jo braniti (naie obedan jo ni trucu). Bandiere, fanfare, piketi, diskorši vsako lieto ta pred monumentam. Pasa cajt, pasajo lieta in lju-die se pozabijo, kako huda in neumna rieč je ujskà. Te mladi rod, ki je ni vidu, misle na njo ku adan, ki gleda po televižione an film Western u katerim se vidijo tiste neskončne planjave, "pistolere" ki na konju jih prehodijo, ki zidajo nove miesta in kopajo zlato, in rečejo: "O ja, tisto je blo življenje, tisti so bli liepi cajti". Tako parbližno gleda na lieta u katerih je divjala ujskà. Ne misli na njo ku na dnò klaunico (macello); ma na veliko dogodivščino (avventura) in mu se huduo zdi, de njega ni blo. Kadar pride na tuo, človek je zdreu za biti spet nazaj na-pucan od kakega novega Mussolina za iti branit domovino u Albanijo al u Rusijo. Tako človek se pokaže manj pametan ku pas, kateri če se opare z uodo, bo daržu na pamet in se je bo varvu. Za kaj je ANPI? Je za se ah-tati de ne pride kajšan kapo partita, kajšan general al kak falot, ki bo gledu oslepiti in omamiti ljudi za jim vzeti frajnost, demokracijo in bratstvo in potem jih spet spraviti u kak bartulin. ANPI ni dna stranka (partito). U anj bi morali stopiti vsi, ki ljubijo frajnost, pravico in bratstvo. Pasquale Guion UNA LEGGE CAMBIA FACCIA ALL'ORGANIZZAZIONE TURISTICA REGIONALE L’AAST liquidata dalla prima pagina do si scopre che... "Nella legge 240 - spiega Paussa - é stata inclusa una miniazienda per Gradisca, un'eccezione che non é valsa per Cividale. Presto spiegato il motivo: Gradisca ha messo sotto i sin-daci del territorio, che con documenti ed audizioni presso la Regione si sono fatti sentire. Anche noi abbiamo coinvolto i nostri sin-daci, che hanno stipulato un documento chiedendo la possibilità di mantenimento di una miniazienda. Ma qui, a differenza di Gradisca, oltre a questo non si é fatto altro. Forse c'é scappata anche qualche telefonata in senso negativo". Insomma, qualcuno non vuole. "E’ che Cividale tende sempre più a chiudersi in se stessa, vedi la mostra sui Longobardi, della quale le valli del Natisone hanno beneficiato solo in minima parte". Quello sulle Valli é un discorso che sta particolarmente caro a Paussa, originario di Obor-za. "Io sono per le piccole cose, le preziosaità, e le valli ne hanno tante: paesaggio, itinerari, ma anche cultura, lingua, tradizioni. Chi ha tutto questo? Non certo Cividale!". A proposito di Cividale: il festival teatrale mitteleuropeo, alias Mittelfest". Paussa fa parte, come rappresentante del proprio partito, il Psi, della commissione per le attività collaterali legate alla manifestazione composta dal sindaco, dall'assessore alla cultura e da 4 consiglieri comunali di Cividale, dal commissario dell'AAST, da 6 componenti delle categorie commerciali e culturali cividalesi e da 5 esperti. Manca niente? "Il sindaco di Cividale - sbotta Paussa - ha recentemente affermato che le Valli vanno prese in considerazione, ma né i sindaci né il presidente della Comunità montana sono stati chiamati a far parte della commissione". Paussa ha suggerito, nella prima riunione di questo comitato, la pubblicazione di un opuscolo con itinerari e posti di ristoro delle Valli e l'istituzione di un servizio di pulmini a disposizione dei turisti per la visita alle nostre vallate. Cose proposte già lo scorso anno, in occasione della mostra sui Longobardi, ma mai prese in seria considerazione. Torniamo al turismo, e torniamo... al futuro. Per Cividale - afferma Paussa - non é previsto niente in sostituzione dell'Azienda, a parte la possibilità della Pro loco, che si basa sul volontariato, 0 un'azione degli assessorati comunali al turismo. Ma conoscendo 1 bilanci comunali... E' che il turismo non é considerato una fonte di reddito, con cui impegnarsi managerialmente. Pensare che il turismo ha ritorni non dopo anni, ma dopo generazioni. La mostra sui Longobardi, ad esempio, ha gettato un boomerang che tornerà indietro nel tempo, fra decenni". Ma qui, continua l'ormai ex presidente dell'AAST, invece di ampliare si riduce. 11 personale del-l'AAST passerà a qualche ente regionale, il tempo necessario al commissario per chiudere la contabilità. Paussa, che considera questa una conclusione ingloriosa, ha un solo rimpianto: non aver potuto fare di più, ma soltanto ciò che era compatibile con la possibilità dell'Azienda. E non é stato, evidentemente, sufficiente. Michele Obit Le Valli nelle pagine di “Gente viaggi” II mensile "Gente viaggi" ospita nel numero di aprile un inserto sugli “Itinerari turistici illustrati d'Italia", dedicato, questa volta, a Venezia e all'alto Adriatico. Il percorso seguito, con belle loto e testi approfonditi, passa anche attraverso le valli del Natisone: qui ci si ferma - suggeriscono i redattori Eraldo e Raffaella Sgubin -proveniendo dalla valle dell'Isonzo, dopo aver visitato Tolmino e Caporetto. Ed ecco la nostra valle: "La zona che qui attraversate é nota anche come Slavia veneta o Sla-via friulana, essendo abitata da un consistente gruppo etnico di lingua slovena". Più avanti viene descritta la grotta d'Antro, quindi si scende a S. Pietro al Natisone, dove si fa particolare riferimento ai prodotti in ceramica della cooperativa Lipa. Dei tanti luoghi di ristoro che le valli del Natisone offrono al visitatore, vengono nominati l'osteria di Oculis ed il negozio delle Gubane Giuditta Teresa. Due riquadri si occupano, infine, del dialetto della Slavia veneta con le sue varianti, con note anche storiche abbastanza particolareggiate, e della gastronomia. Anche qui non mancano storia e, ovviamente, ingredienti. Nella valle del Natisone Al valico «li Stupizza rientrali» in Italia t* scendete verso Cividale, con la strada statale 54 che costeggia il fiume Natisone, dall«» acque verdi e trasparenti. La zona che qui attraversate ò nota anche come ‘Slavia venela’ o ‘Slavia friulana’, essendo abitata da un consistente gruppo etnico di lingua slovena, lai presenza di questa comunità ha origine antichi', che risalgono al vii se e. d.(\: fu in questo periodo che -- secondo quanto attesta Paolo Diacono — un gruppo di slavi appartenenti al ceppo meridionale fu sospinto in queste valli dalla pressione degli avari. Un ulteriore apporto si ebbe nel x see., allorquando i patriarchi ricorsero agli sloveni «iella Carinzia per ripopolare il Friuli centrale devastato dalle terribili incursioni ungare. Da allora la Il profumo tlt fieno annuncia restate. così movimentato potete riposarvi «* pernottare aU’hotel Matajur, eh«* si trova proprio sulla strada che farete successivamente e che condu- re un buon pranzo alla trattoria Topli Val: la specialità è il pesce; fatevi portare una zuppa, crosta-eoi, branzini e orate. Tutti piatti cucinati in maniera egregia; ne uscirete soddisfatti. Il giorno seguente, so vi siete fermati a pernottare a Caporetto, jiotete proseguire fi- Zadnje dni junija y deželo liepih rož ore 14 - pranzo: ore 17 - partenza per Napoli: ore 20 - cena dalmata - serata di gala con danze e giochi di società; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Martedì 4 giugno prima colazione ore 9 - arrivo a Napoli ore 12 - pranzo, quindi escursione facoltativa per la visita della città di Napoli ed agli scavi di Pompei. E' prevista anche una breve sosta alla fabbrica per la lavorazione dei coralli e dei cammei; ore 18 - partenza della nave per Ajaccio (Corsica); ore 20 - cena e serata danzante con giochi di società; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Mercoledì 5 giugno prima colazione ore 12 - pranzo ore 13 - arrivo ad Ajaccio, capoluogo della Corsica. Escursione facoltativa per la visita di una parte dell'isola, percorrendo la celebre strada delle Sanguinarie fino alla riva meridionale del golfo di Ajaccio, ore 20 - partenza per Nizza; ore 20.30 - Cena di gala offerta dal comandante della nave in onore dei suoi ospiti. Serata danzante con giochi di società; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Giovedì 6 giugno prima colazione ore 7 - arrivo a Nizza. Sbarco dei crocieristi e trasbordo su comodi pullman gran turismo a Trieste. L'arrivo a casa è previsto nel tardo pomeriggio. Andiamo in crociera! Con il Novi Matajur e l’Agenzia Aurora viaggi di Trieste ore 13 - pranzo ore 14 - partenza per Siracusa ore 17 - thè del pomeriggio ore 19.30 - cena, poi serata danzante con ballo in maschera; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Lunedi 3 giugno prima colazione ore 10 - arrivo a Siracusa. Escursione facoltativa alla famosa località turistica siciliana, nonché centro archeologico tra i maggiori dell'antica civiltà greca; Al se šele zmisleta? Lan vas je Novi Matajur, s tehnično pomočjo potovalne agencije "Aurora viaggi" taz Tarsta peju na kročjero daj do Albanije. Puno od vas nas je vprašalo, kada orga-nizamo spet kieki takega an takuo, tudi lietos, le z agencijo "Aurora viaggi" smo napravli drugo kročiero. Z ladjo "Dalmacija" vas pope-jemo iz Tarsta do Corfù, po-tlè v Siracusa, Napoli, Pompei, Ajaccio an Nizza. Tuole pride reč, de puodemo z ladjo okuole an okuole Italije. Dost pa bo vse tuole košta-lo? Ne puno, če pomislita na ki stvari bota vidli: od 580.000 (kabina s štierimi pastjeji) do 1.200.000 (aparta-ment). Navarh doložemo £ 55.000 (tassa imbarco) an, se-vieda prostovolne eksurzije. Ko se študiera na Olando, se vidi pred sabo puno rož, judi z bičikleto an kanali, ki presieka-jo miesta. Al želta videt vse tuole? "Confcoltivatori" iz Čedada je organizala an izlet pru v telo deželo. Vjač puode napri šest dni, od četartka 20. do sriede 25. junija. Preberimo, kajšan je program: Odhod bo 20. junija ob treh popudan iz Čedada. Drugi dan, v petak 21. se pride v Luxem-burg okuole 9. zjutra, ob 10. se puode gledat evropski parlament an potlè bo kosilo. Ob dvi-eh popudan bo odhod pruot Olandi, v Amsterdam. Ko se pride gor vas popejejo v hotel an Potlè na pregled miesta. Zvičer vsak bo fraj narest, kar želi. V saboto 22. junija ob 8. zjutra puodeta gledat 'no mineno skupnost v "Zaanse Schans", ki živi v parbližno 40 hiš, ki stoje glih na griv rieke Zaan. Tle bota vidli na dielu še pet mlinu (an-krat jih je bluo 700!). Zvičer bo kročiera po kanalih, ki so v Amsterdam. V nediejo 23. junija vas popejejo na ogled miest Rotterdam an Aja, mimogrede bota vidli tudi Scheveningen. Zvičer vsak puode, kamar bo želeu. V pandiejak 24. junija bo ob 7. zjutra odhod pruot Strassbourgu (Francija), ko se pride v tole mi-esto vas popejejo v hotel an po-tle na nje ogled. V torak, le ob 7. zjutra odhod pruoti Lucerni (Švica), kratki ogled liepega miesta an potlè odhod pruoti duomu. V Čedad se pride le tisti dan okuole 11. zvičer. Tel vjač košta 315.000 an s tu-olim krijeta stroške za prevoz, fruoštih, spanje za štier noči an vičerjo v Strassbourgu. Za iti muorta imiet al pasaport al pa osebno izkaznico (carta d'identità). Za vsako drugo jnformacjon obarnitase na Patronat Inac v Čedad, vsak dan od torka do sa-bote (tel. 730153). PROGRAMMA Venerdi 31 maggio ore 17 - ritrovo dei crocieristi presso la stazione marittima di Trieste e sistemazione in cabina; ore 20 - partenza della nave per Corfù (Grecia); ore 20.45 - cena e ballo; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Sabato 1° giugno Giornata di navigazione dedicata al relax ore 8/10 - prima colazione; ore 12.30 - pranzo; ore 17 - thè del pomeriggio e gioco del "bingo" ore 19.30 - cena e ballo; ore 24 - spuntino di mezzanotte; Domenica 2 giugno prima colazione ore 8 - arrivo a Corfù. Escursione facoltativa per la visita della città in pullman con visita ai giardini dell'Achilleion, residenza estiva dell'imperatrice d'Austria -Sissi; Izlet v L Vierniki iz cielega sveta hodijo na romanje v Lourdes, v tisti kraj Francije, kjer se je Bernar-dette Marija parkazala. Vsako lieto gre v tist center, ki je ratu Pomemben tudi ko turistično miesto, 5 milionu ljudi. Tja vozijo s posebnimi vlaki an puno bunikov s troštam, de čeglih ne ozdravejo jim bo Mati božja pomagala prenašat tarplienje. Za iti v Lourdes se parpravja-jo an tle par nas. Izlet bo šele avgusta, od 13. do 17., pa vam o njem že sada pišemo, zatuo de se buj lahko odločite. Odhod avtobusa iz Čedada bo v torak 13. avgusta ob 4. zjutra. Ob punoci pride v Lourdes, kjer vsem dajo kambre v hotelu "Agena" blizu svetišča. V sriedo 14. zjutra je v programu ogled svetišča an za tiste, ki želijo izlet na Pirenei. 15. avgusta bo vas dan posvečen cierkvi an njega "jami '. 16. avgusta ob 6. zjutra se skupina varne nazaj. Na poti se ustavi vičkrat v južni, nizki Franciji, v majhanih an velikih miestah, kot je Avignone. Večerja an prenočitev bo na Ažurni obali (Costa azzurra) v hotelu "Du Chateu”. V saboto 17. avgusta, posebno kosilo v Tortoni an prihod v Čedad. 5 dni romanja bo koštalo 390 taužent. Za vse informacije obarnitase na patronat Inac v Čedad (Ul. Manzoni 25, tel. 730153). | Pogledlta, kam vas popejemo z “Dalmacijo", če se zato odločite Minimatajur Cosa può ispirare la primavera, questa stagione che appena comincia a farsi sentire, ai bambini? E cosa vogliono, i bambini, quali sogni li accarezza? A queste due domande rispondono, in poesia, sei alunni della terza elementare della Scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. Sono An- tonio, Eva, Majda, Erika, Liviana, Andrea e Mirko. Alla prima domanda non avranno avuto certamente difficoltà a rispondere: la primavera, quella della vita, sono loro. Tutto quanto hanno saputo descrivere é stato un raccogliere i colori, la vivacità, il brio e la dolcezza di questa stagione. Tutte cose che hanno anche dentro sé, e che la penna può aiutare ad esternare. I "vorrei", invece, ne siamo certi, sono molti di più di quelli descritti nei quaderni. Ma é anche giusto, e bello, che abbiano raccolto in poche righe, e per di più in poesia, i desideri a cui maggiormente tengono. Chissà che presto non diventino realtà... DAI QUADERNI DELLA TERZA ELEMENTARE BILINGUE DI SAN PIETRO A PRIMAVERA La primavera arriva dai [monti i prati rende viola, rossi e gialli ravviva le valli! La primavera riempie i cuori [di gioia i bambini saltan con buon [umore guardan la signora primavera [con molto stupore. La signora ha i capelli viola il vestito di primule e le calze di gigli e ovunque passa è una [meraviglia! Le finestre sono spalancate lì la onorano le signore. La primavera è qui! Antonio Banchig IO VORREI... Io vorrei un mondo amico, vorrei le persone amiche per la [pelle, vorrei che tutti sprizzino di [gioia. Vorrei che quando piove non ci sia nessuno fuori per non rischiare un raffreddore, dappertutto sentire una musica [allegra non stare in casa, uscire, la [musica ascoltare, tutti i bambini a giocare. Venite nel mondo inesistente. ■ ' Andrea Blasetig PRIMAVERA IN UN PAESE DI MERAVIGLIE La primavera è qui! Oh che bello vedere i bambini [giocare, vedere i fiumi, le cascate [scorrere, vedere i prati pieni di fiori che [paiono un quadro incantato! Ragazzi su, venite e datevi [alla pazza gioia, ammirate gli uccelli cantare. In ogni casa si spegne la luce e così i bimbi iniziano a [sognare. La primavera è qui! Rallegra tutti così. Èva Golles LA PRIMAVERA E’ ARRIVATA! La primavera è arrivata! Tutti i bimbi vanno a giocare fanno tardi la sera a tornare. Mamma li sgrida, i bambini un fiore le portano. Primule, viole, bucaneve [colorano i prati che sono rossi, gialli molto [colorati. La mamma li vuole perdonare ma a nanna devono andare. Buonanotte a tutti i bimbi del [paese! Majda Clodig PRIMAVERA La primavera è un amore che rinasce. Tutti gli animaletti si [svegliano e tutti gli uccellini cantano sui [rametti. 1 prati in fiore sembrano pitture multicolore. 1 bambini corrono sui prati. Via la noia. E' giunta la primavera, che è gioia vera! Erika Floreancig LA PRIMAVERA DONA ALLEGRIA La primavera dona allegria colora in tutti i cuori. I fiori i colori sono fonte di gioia. Via la noia! Corriamo per i prati! Gli animali si svegliano gli uccelli ritornano da lontano. Con l’arrivo della primavera io mi sento molto contento. Mirko Clavora IO VORREI lo vorrei essere un merlo con gli occhi tutti neri. Io vorrei volare tra i prati in alto nel cielo azzurro. Io vorrei cantare con gli altri uccellini. Io vorrei cantare nel cielo azzurro. ,\ Liviana Garìup Gremo po murniče gu brieg Temin od Paole iz Gorenjega Barnasa za Mojo vas 1980 San na čičata barnaška an ne povien, kar jest, moja sestra, moj brat ano Claudia gremo po murniče gu brieg. Murniči dielajo gri gri an mi mučeni počas po-čas pridemo, kjer oni imajo tano, za jih vzet. Dielamo takole. Jest an Claudia gremo po naši pot an moj brat an moja sestra gredo po njih. Jest an Claudia Juretova, kar pridmo damu, par-nesemo vič murniču od te drugih dvieh salamu, zaki oni majo strah vzet murniče če v roke an nečejo, de se čuje ču Barnas an de judje pinsajo, de so gorjani. Jest an Claudia donas smo šle po an drug murnič, de bo pieju buj lepuo. Smo šle samu gu brieg an smo glih per kombinacjon paršle go na niešno gniezdo od bušel, Claudia je popeštala no-marco go na varh prez viedet, antadà bušele so ji letiele go na roke, go na noge, go na lasje an ona je uekala: ' Mama, o mama, pomajte mi!" Bušele so šle proč an samuo dna je pikinla Claudio an ona nie nanča badala, se je tresla samuo za tist velik strah. Smo potlè šle in pikiata damu, za an moment smo ble batico stukle, ma smo bile vesele an smo uekale do po pot. Iz Vartaca lieta 1980 Tra sogno e realtà Majda, Eva, Andrea, Erika, Mirko, Liviana in Antonio so otroci, ki obiskujejo tretji razred dvojezične šole v Špetru. Preberite njih pesmi tle spodaj in bota videli, kako so pridni. Na sliki so z učiteljem Damjanom Otroci, “Moja vas” ne more bit brez vas Dragi prijatelj, tudi letos čakamo tvoj prispevek za natečaj "Moja vas". Hitro vzemi pero v roke in napiši, pa ne le o tvoji vasi, pač pa o vsem, kar se dogaja v njej ali okrog nje, o ljudeh in živalih, o senožetih in o cestah, ki peljejo daleč... Napiši, kar ti je bolj všeč, le da napišeš tako, kot govorijo prav v tisti vasi, kjer živiš ti, kjer je živela tvoja mama kot otrok, kjer je nono prekopaval vrt... Kar napišeš, pošlji hitro hitro... prvih 25 bo dobilo posebno darilo! P.S. Tle spodaj ti spet napišemo pravilnik slovenskega narečnega natečaja "Moja vas" 1) Z namenom, da se pri otrocih okrepi zanimanje za vrednote slovenske ljudske kulture in da se ovrednosti raba narečja, sklicuje študijski center Nediža iz Špetra XVIII natečaj za spise v slovenskem narečju "Moja vas". 2) Natečaja "Moja vas" se lahko udeležijo vsi otroci iz videmske pokrajine ter otroci izseljencev, ki živijo v drugih krajih Italije in v tujini. 3) Vsebina spisa je prosta. Teme, ki jih navajamo, naj služijo le kot opora za izbiro: vas, družina, delo, živali, igre, vaški in drugi prazniki, izštevalnice, pravljice in zgodbe iz ljudskega slovstva. Priporočamo, da avtorji svoje spise tudi ilustrirajo, lahko tudi s posebno risbo ali sliko. Najmlajši se lahko udeležijo natečaja tudi s samo risbo in kratkim napisom v narečju. Priporočamo, naj bodo spisi čim bolj spontani in zapisani v govoru domačega kraja; predvsem naj si otroci ne delajo skrbi zaradi zapisa narečja, ki je lahko le približen. 4) Spise bo ocenjevala žirija, ki jo bo sestavljalo pet kvalificiranih osebnosti s področja šolstva in kulture. Upoštevajoč starost udeležencev bo žirija za nagrajevanje izbrala spise, ki najbolj ustrezajo namenom natečaja in kriteriju spontanosti in izvirnosti, in določila nagrade. Vsi udeleženci bodo dobili diplomo o sodelovanju in spominsko darilo. 1) Al fine di rafforzare nei ragazzi l'interesse e l'amore per i valori della cultura popolare slovena e valorizzare l'uso del dialetto sloveno, il Centro studi Nediža indice il XVIII concorso "Moja vas" per un tema in dialetto sloveno. 2) Possono partecipare al concorso "Moja vas" i bambini ed i ragazzi della provincia di Udine, nonché figli di emigranti che vivono in altre località italiane e all'estero. 3) 11 tema è libero. A titolo indicativo si suggeriscono i seguenti argomenti: il paese, la famiglia, il lavoro, gli animali, il gioco, le feste tradizionali, e poi filastrocche, fiabe e racconti della tradizione popolare. Si raccomanda l'illustrazione dei testi, anche con un disegno o pittura a parte. I bambini più piccoli possono presentare il solo disegno con una semplice scritta dialettale. E' raccomandata l'assoluta spontaneità dei testi e l'uso del dialetto parlato locale, senza preoccupazioni di grafia. 5) Verrà designata una qualificata giuria, composta di cinque personalità della scuola e della cultura. Tenuto conto dei livelli di età, la giuria indicherà per la premiazione i temi più rispondenti agli scopi del presente concorso ed ai caratteri di spontaneità ed autenticità e attribuirà i premi. A tutti verrà rilasciato un diploma di partecipazione ed un regalo ricordo. Iz lanskega praznovanja Moja vas v Špetru TUDI V ZAMEJSTVU BOMO POČASTILI 400-LETNICQ SKLADATELJEVE SMRTI Spomin na Gallusa Letošnje leto poteka v znamenju 400. obletnice smrti najpomembnejšega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallussa - Petelina Carniolusa. Slovenska kulturna javnost se bo tega pomembnega dogodka spomnila na različne načine. V ta namen v Ljubljani že deluje poseben odbor, ki ima nalogo prirediti in usklajevati množico pobud, od koncertnih izvedb Gallusovih del do znanstvenih simpozijev, razstav in založniške dejavnosti. Ob tem velja spomniti, da je Slovenija 400. obletnico Gallusove smrti predstavila tudi v okviru Sveta Evrope za kulturno sodelovanje Evrope 1991. Kako pa se bomo zamejski Slovenci spomnili na velikega glasbenega ustvarjalca? Podčrtati gre, da so se nekatere kulturne organizacije zares potrudile, da bi na najboljši način predstavile javnosti, slovenski in italijanski, veličino Gallusovega opusa. Sicer osrednja prireditev bo nosila naslov »Gallusovo zvočno bogastvo« in bo predstavljena tako v zamejstvu kakor tudi v Sloveniji in na Koroškem. Sam spored, ki naj bi svojo krstno uprizoritev doživel v stolnici Sv. Justa v Trstu, bodo oblikovali zamejski pevski zbori. Gre za mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj (vodi Aleksandra Pertot), mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin (Matjaž Šček), Tržaški mešani zbor (Tomaž Simčič), dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta (Stojan Kuret), dekliško skupino Vesela pomlad z Opčin in člane Mladinskega zbora Vesela pomlad (Franc Pohajač), dekliški zbor Vesna iz Križa (Bogdan Kralj) ter za tržaški oktet (Aleksander Pertot) priložnostno okrepljen s člani drugih moških zborov. Otvoritveni koncert ob 400-letnici smrti Jacobusa Gallusa bo v petek, 17. maja, v stolnici Sv. Justa v Trstu. Dan kasneje naj bi združeni zbori nastopili v go-riški stolnici. Zamejski triptih pa naj bi sklenili v nedeljo, 19. maja, v cerkvi Sv. Frančiška v Čedadu. Zamisel o sodelovanju zgoraj omenjenih zborov so sprožili nekateri pevovodje z namenom, da pripravijo poseben program Gallusovih motetov. Spored želi v prvi vrsti predstaviti skladateljevo fantazijo in iznajdljivost pri ustvarjanju novih zvočnih kombinacij, ki napovedujejo prehod iz renesanse v barok z novim občutkom za akordičnost in funkcijske kadence in z iskanjem posebnih zvočnih barv in učinkov v samih izvajalskih skupinah in v prostoru. Gallus išče zvočno bogastvo s tem, da preseže običajno štirig-lasje in da razbije enotnost zbora. Spored, ki ga bomo poslušali maja meseca, vključuje najrazličnejše variante zvočnih kombinacij, saj se po uvodnem še-stglasju začenja delitev zbora, ki prehaja v izredno zanimive barvne kobinacije dvozborja, triz-borja in četverozborja. Za uresničitev zahtevnega programa, saj bo koncert v Trstu, Gorici in Čedadu, bodo sodelovali radijska postaja Radio Trst A, Glasbena matica, Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Il coro “Matajur” sul Carso Domenica 7 aprile con il coro Matajur, con cui ho il piacere di collaborare dallo scorso ottobre, abbiamo effettuato la prima uscita primaverile. Ci siamo esibiti a Prosecco, sul Carso triestino, nell'ambito della manifestazione "Primorska poje”, che quest'anno vede la partecipazione di oltre cento cori. Il giorno prima avevamo avuto la possibilità di fare una "prova generale" all'inaugurazione della mostra di Franko Vecchiet, presso la Beneška galerija di San Pietro, dove siamo stati accolti da un caloroso pubblico. I canti proposti sono melodie popolari beneciane più o meno conosciute, raccolte dall'etnomusi-cologo Rihard Orel, nonché una villotta friulana. La scelta del repertorio si rifa al discorso culturale scelto dal gruppo, che tra l’altro cerca di recuperare e mantenere vive le tradizioni locali. Per il coro Matajur "fare musica" vuol dire pure stare insieme; al termine della manifestazione infatti, non è mancata un'escursione culinaria sul Carso, in una tipica "osmica" (frasca). Lia Bront OPERE IN XILOGRAFIA NELLA MOSTRA DI VECCHIET ALLA BENEŠKA GALERIJA Espone Vecchiet, un nuovo tassello Raffinatezza ed eleganza "Il nuovo tassello nell'attività della Beneška galerija realizzato con la mostra di Franko Vecchiet, di Trieste, é un ulteriore arricchimento culturale per il comune di S. Pietro e per tutta la comunità delle valli del Natisone" - é stato l'apprezzamento dell'assessore alla cultura del comune di S. Pietro al Natisone Bruna Dor-bolò, complimentando calorosamente l'artista e la direzione della galleria. Franko Vecchiet: xilografia Vecchiet é un artista dall'espressione matura, insegna Koncert bo v Gorici V ponedeljek 22. aprila 1991 bo goriški Kulturni dom prizorišče edinstvenega večera posvečenega jazzu. V gosteh bo namreč svetovno znani Jazz Trio, ki ga sestavljajo Američana George Cables in Came-ron L. Brown ter italijanski bobnar Giulio Capiozzo. Temnopolti George Cables sodi nied najboljše pianiste na svetu, Cameron Brown zna s svojim kontrabasom navdušiti še tako zahtevnega poslušalca, Capiozzo je nedvomno eden najboljših bobnarjev v Italiji. Začetek koncerta ob 20.30. alla Scuola di Grafica di Venezia ed ha partecipato a numerose mostre personali e rassegne internazionali: Lubiana, Montreal, Toronto, Verona, Milano, Rejkyavik, Monaco, Parigi, San Paolo, sono alcune delle città dove ha esposto. Dirige inoltre la galleria TK di Trieste, alla quale ha invitato anche artisti della Benecia. La "vernice" si é tenuta sabato 6 aprile scorso con una buona partecipazione di pubblico, fra cui diversi artisti friulani e sloveni, ed amici,- ha presenziato il sindaco di Tolmino, Klajnšček, mentre altre personalità hanno fatto pervenire all'artista messaggi augurali. All'inaugurazione é intervenuto il coro maschile "Matajur" di Clenia diretto dalla prof. Lia Bront, con l'esecuzione di alcuni canti molto applauditi. A conclusione della manifestazione Franko Vecchiet ha eseguito una dimostrazione pratica della tecnica xilografica. La mostra resterà aperta fino alla fine del mese. L'espressione artistica cui si dedica Franko Vecchiet é la xilografia, cioè la stampa per mezzo di matrici di legno e materiali simili. Le tavole vengono incise, elaborate e stampate sovrapposte per dar luogo anche a copie a più colori. L'intendimento dell'artista é quello di realizzare a stampa una superficie assolutamente nuova spesso rispettando gli elementi naturali e la "tessitura" materica. E' il primo passo atto ad animare la superificie a stampa dalla sua inerzia. A questo l'artista aggiunge procedimento personale di animazione della base di stampa (che é essenzialmente una tavola di legno) con il concorso di strumenti e mezzi molto semplici. Tant e vero che delle varie tecniche di stampa, la xilografia é quella più antica: essa rispose in tempi remoti soprattutto ad esi- Xilografia dal vero: la dimostrazione di Vecchiet Gabriele je spet uduobu 9. aprila je ratu doktor na fakulteti političnih ved v Tarstu Gabriele Blasutig iz Čedrona v špietarskem kamunu je ratu doktor. Laureù se je z narbuj ve-soko oceno (110 an pohvalo) v torak 9. aprila na Univerzi v Tarstu, na fakulteti političnih ved (Scienze politiche). V diplomski nalogi (tesi) je obdielu problematiko emigraci-jona, ki nam je na žalost vsem Benečanom zelo blizu an poznana. Njega dielo je v glavnem teoretske narave. Naslov tesi od Gabrielna, ki jo je podpisu rela-tor profesor Darko Bratina, je "II migrare e l’identità". Mladega doktorja so pohvalili na tržaški univerzi an z veseljem an ponosam pohvalmo tudi mi. Še narbuj vesela je sevieda njega družina, an posebno mama Rina Dorbolò - Toncinelova iz Bijarča. Ni pa na žalost dočaku telega liepega dneva tata Gianpaolo Lukcu iz Sauodnje. Gabrielnu, ki ga naša mladina pozna tudi ko kantavtorja (na Sejmu beneške piesmi je vičkrat še uduobu), an misli iti še napri z njega študijam, čestitamo še ankrat an mu želmo puno puno sučešu. - ■. • ■ > , • “Rečan” vabi na njega Kulturno društvo Rečan z Lies (Grmek), ki je pred kratkim izbralo novega predsednika - takuo, ki vesta je arh. Renzo Rudi iz Topoluovega -je sklicalo v petak 19. aprila ob 20.30. uri asemblejo. Vsi novi an stari člani so zatuo vabjeni v dvorano društva na Liesa. Namen je se spet srečat, pomenat, poguorit an dogovorit o programu diela za lietos an za napriej. Novo vodstvo misli spet obnovit dielo po interesnih skupinah. Vsi so vabljeni: vič ljudi in idej bo, buj bo bogato an živo bo dielo. genze pratiche di riproduzione di immagini mediante l’incisione con appositi attrezzi. Oggi la xilografia ha recuperato in modo straordinario il carattere preminente di opera artistica e non é più considerata un'arte minore e la stessa riproduzione di multipli, stampata direttamente dall'autore con le prove d'artista, non é più tutta ripetitiva, ma é sostenuta dall'iniziativa personale nella ricerca. Così anche per Franko Vecchiet. Vecchiet usa un colore sobrio, spesso quasi in monocromia, con una sottolineatura naturalmente per i neri. Accoglie le forme libere o addirittura naturali senza bandire l'elemento razionale della geometricità. Anche i formati scelti da Vecchiet sono diversi, da quelli di dimensioni più ridotte, quasi delle finissime miniature, alle opere più grandi, presentate in modo elegante ed in rapporti espositivi armoniosi e risolti con notevole efficacia estetica. Una mostra, dunque, importante ed impegnativa, con un artista, come Vecchiet, sicuro nell'espressione personale e nella tecnica, moderno, raffinato e nel medesimo tempo impegnato a sviluppare una costante ricerca del nuovo. P. 'fmtjb Našega prijatelja šinda-ka iz Sv. Lenarta ga vsi kličejo Renato, četudi njega parvo ime je Giuseppe. Zatuo 19. marca, na Sv. Jožef, sem ga ušafu v znani gostilni, kjer je biu naro-čiu dobro vičerjo za praznovat njega guod. Pa ni biu sam, takuo ki judje mislijo, ma je imeu okuole njega mize šest ženskih, adna buj liepa ku ta druga. Anta pravejo de šindak iz Sv. Lienarta ostane šigurno stric... An-krat se j' biu razlgedu še tu njega kolego iz Sried-njega, pa j' muoru hitro spremenit idejo kar je zametku, de so mu korle prevelike liesinca za ji dat an poljubček! Šigurno je, de vse tiste liepe ženske okuole njega mize, so viedele de mož je nomalo par lietah an de bo cajt da se ožene. More bit so tudi misinle de je nomalo ti-mid an nndužan, zatuo so mu šeni ale lepe hlodene bukvaco de se kiek navade prieu ku parpeje nevi-esto v P ’°njo Mierso. Od zu se j' bralo: "E' ora che trovi una posizione", t ur se je odparlo bukva kazalo pa šest fotogro , ker tam zdol je bluo r. lisano: “Ecco le sei pr ripali posizioni per fa l'amore”. Kadar ženske su ga prosale, dost jih poz> d tistih šest po-žicjonv *J hitro odguoriu: - Adi listo navadno po rusko, k znajo vsi. Subit i narlieuša ženska mu ,c odguorila: - Ber sem se navad-la še ad"o! Glih ''nčas so jim par-nesli ni mizo 'no veliko posodo je ries lepuo vonjale, an notar tarkaj kuninu. Eh, teli videš Gu-idac, so »pecjalni kunini -mi je s, it jau - zatuo ki so jedli samuo dobro travico v HlastiHr' Duo je uduobu “moro”? Paskval Lahu iz Dolenjega Barda jo nie igru že vič liet, pa... Pasquale Vogrig - Lahu iz Dolenjega Barda, v garmiškem ko-munu, ki živi v Argentini an nas je po 40. letih parvikrat obiskal, je biu poznan v mladih lietih za narbuojšega morača v naših dolinah. Med obiskom na Doriče-vem domu, je teu tole njega posebno sposobnost dokazat tudi našemu Doriču in kajšan je biu skrit za vrati an jih je ujeu na fotografijo. Čeglih ne igra "more" že odkar živi v Argentini, se usedno ni pozabu na telo igro an jo je Doriču vsedno do-biu. Publikamo fotografijo, ki ga bo z "moro" spominjala na mlade lieta, ki jih je preživeu v rojstnem kraju. Pašqual, Bohloni za lepe besiede an Velikonočne voščila. Tebe an družini želimo vse dobre. Iz Sriednjega za se navast lepuo plavat Še an par miescu antà bo že poliete. V tisti sezoni, stagjonu, se vsi pobieramo pruoti našim riekam (kjer je še uoda), al pa pruoti muorju za iti po sonce, pa tudi za se spustit v vodo an plavat Ka' pa je če človek na zna plavat? Za otroke, ki hodejo v vartac an v osnovno šuolo v Sriednjem je poštudierala aministracjon telega kamuna an kupe z didaktičnim direejonam iz Svetega Lienarta, s tatan an z maman an z "Unione nuoto Friuli" je organi-zala an tečaj, za se učit plavat. Otroc so začel hodit v pišino v Videm 20. marca, hodejo dvakrat na tiedan, v sriedo an v saboto od 17. do 18. ure. Vsega kupe puodejo petnajst krat. Za prevoz skarbi kamun. RIEDKO KADA SE TLE PAR NAS ZBERE TARKAJ OTRUOK ZA PARVO SVETO OBHAJLO četartak Liep velikonočni Matteo, Elisa, Giulia, Andrea, Massimiliano, Gianluca, drugi Massimiliano, Francesco, Flavio, Walter, Alessia, Tatiana, Cristina, Moreno, Ines, Miranda, Luciano in Luca: teli so otroc iz Spietra, Ažle an Čedada, ki so glih na velikonočni četartak, 28. marca, ob šesti an pu zvičer, imiel parvo sveto obhajlo. Zbral so se v cierkvi svetega Petra v Špietre kupe z njih družinam, z žlahto an s parjatelji an od ruok gaspuoda Gina Paolini parjel njih parvo partikolo. Po sveti maši so se zbral na štengah, ki pejejo do utarja an nardil spominsko sliko. Kuo je lepuo videt kupe tarkaj otruok, pa tuole, na žalost, tle par nas se gaja nimar buj po riedko. Po adnih naših farah, posebno po tistih buj v gorah (Štuoblank, Oblica, Černecje, Ruonac an takuo napri), nie še vsako lieto ne parvega svetega obhajla, ker nie otruok. Vsake dvie-tri lieta jih zberejo za telo parložnost le 'no peščico. Gorenj Tarbi TELE DNI JE PARŠLA V RUSACOVO DRUŽINO V UŠIVCI ŽALOSTNA NOVICA TAZ KANADE pruot pijači Problem pijače je velik problem, tle par nas ga poznamo zlo lepuo. Ankrat je bluo špo-tljivo guorit o tuolega tle, seda že manj an je pru takuo, zak človek ki pije, narvič krat je zak ima težave, ki sam na more prenest, zatuo se mu muore pomagat an ne se mu smejat. Ze vič liet od tega se je začelo gledat na drugo vižo na tiste, ki pijejo an so se rodil Club alcolisti in trattamento. Adan je tudi v Svetim Lienarte an glih tel je organizu za petak 19. obrila, v faruže v Gorenim Tarbju (Sriednje) 'no srečanje vsieh "clubu" čedajskega teri-torja na temo "Aspetti medico legali legati all’uso di alcool". Guoril bojo brigadier Artusi od kasarne karabinierju v Škrutovem an dotoresa Mari-nig od "Servizio di alcologia" čedajskega špitala. Kot po navadi, tudi v Gorenjim Tarbju bojo guoril tisti, ki so ankrat pil an ki so decidli ozdravit tele boliezni. Na koncu dajo "attestate di astinenza". Bi bluo pru, de bi partečipalo puno judi. po sviete je dopunu 20 liet, so ga poklical h sudatam. Sudaščino je odslužu kot alpin. Potle je šu posviete s trebuham za kruham. Parvo je šu dielat u Novo Kaledonijo, u miniero od kroma, kjer je bluo težko diel za majhano plačjo. Po varnitvi iz Kaledonije, je šu u Kanado. L 1 je preživel svojo pravo mladost, kjer se je ustvaru tudi svojo drago družino. Radi smo bli, kadar nas je paršu obiskat u naše doline, u naše vasi, u njega rojstne kraje. Z njim smo bli veseli in on je biu veseu z nami. Rad je peu in kjer so veselo peli, je biu Camillo z njimi. Sada ga ne bomo vič videli. Po-čivu bo venčno življenje deleč od rojstnega doma. Mene ostane še zmeraj pred očmi, kot dobar parjateu, kot mož, ki bere naš "Novi Matajur", ki uživa za vesele an tarpi za žalostne novice iz naše Benečije, ker tak je biu Camillo Sdraulig, naš zvesti naročnik in bralec. Družina, žlahta an parjatelji so ga podkop h u torak 2. aprila, u kraju Thuii er Bay (Ontario). Žalostni užini in žlahti naj gre naša ti <žba. Parjateu Dorič Še an naš emigrant je umaru Iz Kanade je paršla po telefonu žalostna novica. Glih na Ve- likonoč je na hitro umaru u Kanadi Camillo Sdraulig Rusa-cove družine iz Ušivce (Sv. Lenart). Na dan 4. maja bi biu dopunu 59 liet. Camillo ni parvi sin od Rusa-cove družine, ki ne bo počivu venčnega življenja u domači, rojstni zemji. O Rusacovi družini iz Ušivce bi lahko napisali bukva žalosti in tarpljenja, pa tudi veselih momentu, ki so jih preživeli v družbi pravih prijateljev. Mami Toninci an tatu Bepu se je rodilo 6 puobu, šest sinov: Armando, Camillo, Dante, Mario, Luigi in Giordano. Ko pravim, da bi lahko napisali debele, žalostne bukva o Rusacovi družini iz Ušivce, ne morem mimo žalostne usode, žalostnega deština trečjega sina, Danta in njega družine. Dante je zgubiu svoje mlado življenje, le u Kanadi, 1964. lieta. Takrat je imeu on 29 liet. Z njim je takrat umaru tudi njega kunjad-svak iz Pečnjega. Njih avto je biu pomaščen od vlaka. Glih za deset liet potlè so umarli u.ciestni ne- Na sliki, z leve proti desni: Camillo, sin Paolo, hči Lisa in žena Liliana sreči še žena od Danta, Livia, hčere Sandra in Linda. Zgorele so v avtu. Sestra, Gisella, ki je bla z njimi, je bla huduo ožgana, bratu, Rinaldu, pa se ni nič hudega zgodilo. In glej, kajšan je deštin: glih tisti dan so peljali, njega, Rinalda, zdravit v Ameriko za neozdravljivo boliezan. Imeu je tumor. Zavojo te boliezni, je za malo liet potlè umaru. Od vse Dantove družine je ostala živa samuo Gisella. Pa varnimo se h našemu par-jatelju, Camillu, ki ga ne bomo vič videli. Camillo je biu drugi sin od šestih bratov. Tudi njega življenjska pot ni bla lahna. Ko TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU INTERVISTA AD ANNARITA TROSSOLO, DELLA SQUADRA FEMMINILE DELLA POLISPORTIVA VALNATISONE Una sinfonìa per due ruote La partenza della gara di Corva (Pn) con al centro la Turcutto e in seconda fila, alla sua destra, la Trossolo I risultati 1. CATEGORIA Sanvitese - Valnatisone 3-1 2. CATEGORIA Audace - Tricesimo 0-4 3. CATEGORIA S. Rocco - Savognese 0-1 Gaglianese - Pulfero 0-0 ALLIEVI Valnatisone - Flumignano 0-2 GIOVANISSIMI Com. Faedis - Valnatisone 0-0 ESORDIENTI Manzanese - Valnatisone 0-2 PULCINI Valnatisone - Stella Azzurra 1-9 PALLAVOLO FEMMINILE Low West - S. Leonardo 3-0 PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Dlf Tarvisio 3-0 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Juniors 2. CATEGORIA Riviera - Audace 3. CATEGORIA Savognese - Colloredo; Lumi- gnacco - Pullero ALLIEVI Celtic - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Rizzi ESORDIENTI Valnatisone - Torreanese PULCINI Serenissima - Valnatisone PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Vb S. Vito PALLAVOLO MASCHILE Lib. Faedis - S. Leonardo Le classifiche 1. CATEGORIA Gemonese 36; Juniors 34; Sanvi-tese 33; Valnatisone 32; S. Luigi, Tavagnacco 31; Flumignano 27; Portuale 26; Varmo 25; Bujese, Spi-lìmbergo 24; Pro Fagagna 23; Pro Osqppo, Arteniese 21; S, Marco 16; Cividalese 12. 2. CATEGORIA Bressa 37; Tricesimo 36; Torreanese, Tarcentina 34; Donatello 32; Majanese 31; Riviera 30; Reanese 29; Bearzi, Tolmezzo 28; Sangiorgi-na 21; Atletica Bujese, Forti & Liberi 19; S. Gottardo 17; Buonacquisto 15; Audace 6. 3. CATEGORIA Basiliano 39; Azzurra 31; Asso 28; Pullero 27; S. Rocco 25; Olimpia 24; Gaglianese, Colugna 22; Colloredo di Prato 20; Campoformido 18; Fulgor 17; Savognese 16; Cormor S.G., Lumignacco 15. ALLIEVI Pozzuolo, Flaibano 39; Lestizza 34; Buttrio 33; Mereto 31; Chiavris, Sedegliano 30; Cormor S.G. 26; Camino al Tagliamento 25; Cividalese 20; Flumignano 17; Basiliano 16; Valnatisone 14; Azzurra 11; Celtic 8; Campoformido 2. GIOVANISSIMI Pasianese/Passons 42; Udinese 41; Valnatisone 30; Sedegliano 29; Rizzi 27; Savorgnanese 24; Com. Faedis, Lavarianese 22; Talmassons 19; Cividalese 18; Bertiolo 16; Chia-vris/B 15; Fortissimi 12; Sclaunicco 4; Olimpia 3. ESORDIENTI Donatello 22; Valnatisone 21; Cividalese 16; Azzurra 14; Buonacquisto 11; Torreanese 9; Manzanese 8; Forti & Liberi 7; Gaglianese 6; Per-coto/B 4. Torreanese e Percoto/B 1 partita in meno. PULCINI Com. Faedis 15; Serenissima, Stella Azzurra, Nimis 11; Valnatisone 10; Buttrio 7; Buonacquisto 4; Fulgor 0. Nimis 3 partite in meno; Valnatisone e Buttrio 2 partite in meno; Serenissima e Com. Faedis 1 partita in meno. PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo, Dlf Udine 18; Pa-luzza, Atl. Codroipese 16; Low West 12; Cassacco 10; Vb S. Vito 8; Us Friuli 6; Tolmezzo 4; Cogeturist 2. PALLAVOLO MASCHILE Falcomer 28; Ospedaletto 24; Codroipese 20; Cus Udine 18; S. Leonardo, Volley Corno, Rangers 16; Majanese, Dlf Tarvisio, Rouge et noire 10; Alla peschiera 8; Bella Carnia 4. Domenica 21 aprile, alle ore 10.30, organizzata dall'U.C. Civi-dalesi, si disputerà il Gran Premio Gubane Giuditta Teresa, gara ciclistica interregionale riservata alle categorie juniores e seniores femminili. Prenderanno il via anche le atlete della Poli-sportiva Valnatisone. Abbiamo intervistato Annarita Trossolo, rappresentante della sguadra cividalese. Parliamo di lei e, ovviamente, del suo" mondo delle due ruote. Come fai a coordinare l'attività sportiva con il lavoro? Penso di essere una persona che ha cercato sempre di fare diverse cose nella vita, cioè non solo puntare tutte le mie energie in un unica attività. Ad esempio già quand'ero a scuola ho sempre fatto un'attività abbinata: oltre al programma scolastico ho iniziato i miei studi musicali. Abitando a Cave del Predii avrei potuto svolgere solo lo sci, non c'erano altre possibilità e siccome mio padre non mi lasciava praticarlo, mi sono rivolta agli studi musicali. Quando alcuni anni più tardi mi sono trasferita qui a Cividale ho concluso i miei studi, nel frattempo ho conosciuto Giovanni Mattana, mio marito, che mi ha trasmesso l'hobby della bicicletta. Abbiamo iniziato ad allenarci in modo turistico, a medie di 18-20 all'ora. Altre ragazze si sono aggregate e quindi si è incominciato ad impostare un discorso più specifico negli allenamenti per iniziare le prime gare a livello agonistico. Sto correndo da diversi anni e attualmente guardando il contachilometri mi sento in forma: nel mese di marzo ho percorso oltre mille chilometri; in genere questo è il chilometraggio per una ragazza che punta a un'attività agonistica, ad esempio la Turcutto, mentre io punto soprattutto a divertirmi. Sappiamo che sei impegnata anche in campo politico. Lo scorso anno casualmente mi sono trovata prima delle elezioni comunali a partecipare alla consultazione comunale nella lista "Progetto Cividale Viva". Non me l'aspettavo di essere eletta nel consiglio comunale. Questa situazione mi ha portato un ulteriore impegno in quanto ho dovuto do- In Prima categoria la Valnatisone subisce un'altra sconfitta a S. Vito al Tagliamento, compromettendo così il suo finale di campionato. Domenica prossima a S. Pietro salirà lo Juniors Casarsa; sarà un'occasione per ottenere un risultato di prestigio. In Seconda categoria ulteriore tonfo casalingo per l'Audace, che così si avvicina alla fine del campionato senza aver assaporato ancora la gioia del successo. Domenica ci sarà la trasferta a Magnano contro il Riviera. La Savognese aiuta i cugini di Pulfero espugnando ad Udine il campo del S. Rocco. 1 padroni di casa hanno avuto a disposizione un calcio di rigore senza riuscire a trasformarlo. In seguito la Savognese é passata in vantaggio con un gol di Fabio Pagon, nel corso della ripresa. Da notare che i gial-loblù erano privi di Rot e Petricig. Domenica prossima la Savognese ospiterà il Colloredo di Prato. Nel derby con la Gaglianese il Pulfero ottiene un buon pareggio che gli consente di mantenere saldamente la quarta posizione, in cumentarmi per poter svolgere la mia attività in un campo fino allora sconosciuto, essendo parte integrante del gruppo che è alla base della lista. Ovviamente tutto questo richiede tempo perchè queste due attività, quella sportiva e quella politica, non sono le uniche, in quanto in primo luogo io insegno educazione musicale. Queste attività sono impegnative: se si vuole svolgerle seriamente con una certa coscienza, richiedono un’impegno non solo quantitativo di ore, ma anche qualitativo. Spesso al mattino mi capita di fare l'elenco delle cose da realizzare durante la giornata col pensiero di riuscirci. Nei pochi momenti liberi che mi restano riesco a riflettere e tutto sommato sono soddisfatta della vita non certo noiosa che sto vivendo. Come vedi la tua squadra nell'annata appena iniziata? La Polisportiva Valnatisone di quest'anno è così composta: nella categoria senjor iniziamo da Maria Paola Turcutto, già al top della attesa della trasferta di Lumignacco. Gli Allievi perdono la gara interna con il Flumignano, subendo una rete per tempo. I Giovanissimi ottengono un pareggio a Faedis, rimanendo capolista. forma. Infatti si è classificata terza alla Vuelta de Cuba e prima a Cittiglio (Varese). Dalla sottoscritta, da Annamaria Toso, moglie di Ierep Sergio nostro allenatore e da Stella Brazzale. Noi quattro siamo il nucleo originale del ciclismo femminile cividalese, le prime ragazze salite in bicicletta a livello agonistico. Quest'anno si è aggiunta al gruppo Elisa Mancini, che dopo aver praticato l'atletica e lo sci di fondo, ha scelto le due ruote. Fra le junior abbiamo Emanuela Lorenzutti di Cividale che speriamo trovi il tempo per allenarsi perchè è una ragazza che potenzialmente potrebbe fare molto di più secondo il mio punto di vista. Purtroppo il problema degli allenamenti è molto serio in quanto spesso le ragazze devono aiutare i genitori e studiare, quindi viene a mancare il tempo libero disponibile. Per allenarsi infatti bisogna approffittare delle ore di sole che sono indispensabili per poter migliorare al massimo le proprie prestazioni. Nella categoria esordienti ci sono due ragazzine alla Vittoria a Manzano con i gol di Del Gallo e Tomasetig per gli Esordienti, che sabato ospiteranno la Torreanese. Grandinata di reti sui Pulcini contro la Stella Azzurra. L'unico gol è siglato da Marco- Domeniš. ■ prima esperienza, Sara Cepile di Udine e Alessandra Zanon di Cividale. La prima si allena con noi due volte alla settimana mentre la seconda ha iniziato da venti giorni ad allenarsi con noi, sembra promettere bene. Infine nella categoria giovanissimi ragazzine, dagli 11 anni in sù, abbiamo Alice Ierep e Sonia Pellegrino che si allenano con i genitori; cercheremo più avanti di farle partecipare a qualche garetta. Stiamo cercando di impostare un lavoro serio con le esordienti perchè vogliamo allargare l’attività ad altre ragazzine dai 12-13 anni ed eventualmente più giovani per impostare la continuità di squadra. Invitiamo quindi tutte le ragazze di qualsiasi età che volessero iniziare l'attività ciclistica di provare, c'è la possibilità di chiedere l'informa-zioni a Giovanni Mattana o a me, Annarita Trossolo, al numero telefonico 733542, oppure le interessate possono presentarsi direttamente al negozio Bici sport, località al Gallo in Cividale. Paolo Caffi 26.-27. nočni v Poljubin Iz sosednje Tolminske nam je pred nekaj dnevi prišlo to vabilo, ki bo sigurno zanimivo za vse tiste, ki pri nas ljubijo nogomet in seveda tudi mali nogomet. "Vabimo vas, da se udeležite tradicionalnega nočnega turnirja v malem nogometu "Pomlad 91 ", ki bo na igrišču v Poljubinju (pri Tolminu) v petek 26. in soboto 27. aprila. Prijave sprejema do 23. aprila Borut Rutar, Zatolmin 29 65220 Tolmin. Prijavnino, ki znaša 800 din., pa na navedeni naslov nakažite po poštni nakaznici. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon (0038-65) 81-182 dopoldne in 82-771 popoldan na ime Boruta. Najboljše ekipe čakajo pokali in bogate praktične nagrade. Športni pozdrav". IL PULFERO IN MARCIA VERSO LA PROMOZIONE - SCONFITTA LA VALNATISONE Savognese, meglio fuori La formazione dei Giovanissimi della Valnatisone ŠPETER [Sok ula Purton za novice v naši vasi Danilo Dorbolò - Dužac iz No-kule se je poročiu. Pred utar ga je pejala 'na Čeča iz Vidma, Grazia Rinaldi. Vse tuole se je zgodilo v nediejo 14. obrila, ob da-najsti an pu v cierkvi Svete Marije na gradu v Vidme. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an puno parjatelju. Danilo je an mlad puob, ki ko druga peščica naših ljudi, vierje še v kimetijo: ima veliko štalo (an pomislita, kakuo gredo reči: Grazia, njega žena, je veterinar!), da no roko barnaški mlekarinci, je v zadrugi Seuka, je konselier na špietarskem kamune an je zlo povezan na vse kar je našega: izik, kultura, življenje v naših dolinah. Seda je parpeju blizu še neviesto an vsi se trošta-mo, de tud ona rata 'na pridna Benečanka an smo šigurni, de z Dužacan blizu na bo težkuo, de se tuole zgodi. Dužacu an Grazii želmo, de bi bluo njih življenje veselo an srečno. A ila Dva pogreba v dva dni V naši vasi smo v par dni zgubil dvie pridne žene. Zapustila nas je Orsola, buj poznana ku Lina, Massera, udu-ova Jussig. Učakala je 81 liet. Na telim svietu je zapustila si-nuove, nevieste, zete, navuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Ažli v torak 9. obrila po-pudan. Drugi dan, tuo se pravi v srie-do 10. obrila, smo imiel pa drugi pogreb. Na svojem duomu je v pandiejak 8. obrila umarla An- Sem že pisu o zgodbah in pravljicah, ki jih je zbrau an parpavu Marjan Tomšič u buk-va, ki nosijo ime: 'Noč je moja, dan je tvoj ". Takrat sem biu poviedu, da je u teh bukvah 180 zgodbic, prave o strahovih, o štrijonih pa tudi druge. U teh bukvah bote lahko bral tudi tajšne, ki se bote od smieha za trebuh daržal, kot sem se jest. Pravljice an zgodbe so užitne, kot iz prave usenične moke pečen kruh, na darva, u domači peči. Od vseh prave, ki se mi je storia narbuj smejat, je adna od narbuj kratkih. Napisanih je sa-muo danajst varstic, 11 rig. Je predzadnja (179), pod imenom: "Ma kaj jemaš hudiča v riti?" Pravljico, al pa zgodbico vam jo do besiede prepišem in se takole glasi: "Pod staro Avstrijo so mogli vsi otroci hodit h nauki. Kadar so se stekli v cerkev, je prišel gospud in jih je vele začel spraševat. Vprašal je mulca novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: L Fotostavek: r i (EST Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400. din posamezni izvod 10. din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% dreina Lenot, uduova Prapot-nich. Imiela je 79 liet. V žalost je pustila sina, sestre, kunjade an navuode. Špietar - Arbeč Smart mladega moža Na hitro an prezagoda nas je za nimar zapustu Roberto Guion iz Arbeča. Imeu je samuo 47 liet. Roberto je biu iz Arbeča, kupe z ženo pa je živeu v Špietre. V saboto 13. obrila je šu v rojstno vas, ku po navadi. Dielu je blizu hiše, kar ga je parjeu infarkt. V veliki žalost je pustu ženo Danielo (ki je taz Veneta), mamo, brate, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto, pru takuo puno parjatelju, sa' je biu Roberto dobrega karaterja. Njega pogreb je biu go par Svetim Standreže v pandiejak popudan. DREKA Ocnebardo Zapustila nas je Petrussa Antonia Lepo starost je učakala Antonia Petrussa, uduova Feletig -Martinka iz Ocnegabarda: imiela je 87 liet. Umarla je v rikoverje v Špietre, kjer je tele zadnje cajte živi-ela. Nje pogreb je biu go par Devici Mariji na Krasu v saboto 6. obrila. Praponca Umaru je Pepo Zahišnikou V čedajskem špitalu je umru Giuseppe Namor - Pepo Zahišnikou po domače. Imeu je 82 liet. Rodiu se je v Zahišnikovi družin gor na Briez, potlè pa je šu iz Popeter nekaj iz katekizma, ma ta ni znal maj odgovorit. Po-petaroc je zijal kuker beštja. To se je ponavljalo cel teden. Pole, an dan se je Popetercu zablisnilo u glavi. Oblekel je dvojne hlače (bar-geške), med one an druge pa nasul pepela. Gospud ga je nazat spraševal, ma ta fant, se zna, ni odgovarjal. Gospud ga je začel tuč po riti in iz brgešk se je kadilo kuker iz kamina. Gospud se je začudil in rekel: "Ma kaj imaš hudiča v riti?" Kadar sem tuole prebrau an se lepuo nasmejau, sem se zmislu, da imamo tudi po naših dolinah nekaj tajšnih, al pa podobnih zgodbic, ki se tičejo vieronauka, učila, al pa dotrine. Parva se tiče mene. Je vsa čisto moja an tisti, ki so hodili h učilu, u dottino z mano, se jo šele spomnijo. U farni cerkvi na Liesah nas je učil dotrino vikar, gospuod pre Luigi Sdraulig (Zdravljič). Nekateri so mu pravli tudi Bieu-čar, zatuo, ker je imeu kot snieg biele lase. Ankrat nam je par učilu pravu o paklu, o paklenskem ognju. Poviedu nam je biu par-bližno tele besiede: živet v hišo, ki je on zazidu dol blizu kasarne financu, med Pra-ponco an Krajem, na prestor, ki Drejčan mu pravijo "Donasie-teh'. Atu je daržu kupe z ženo oštarijo an butigo, on pa je dielu puno liet tudi kot suoštar. Z njega smartjo je pustu v žalost ženo Jolando, hčere Gabriello, Liviano an Alice, sina Diega, zete, neviesto, sestro, brata an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu go par Svetim Štuoblanke v torak 9. obrila popudan. Naj v mieru počiva. NEDIŠKE DOLINE Doktorica Donati De Conti je šla dielat drugam Tri lieta od tega je bla paršla tle h nam dotoreša Rosalba Donati De Conti. Svoje dielo je opravljala v Garmaku, v Sried-njem an v Svetim Lienarte. Vsi so jo imiel radi, saj je bla pru pridna, za vse nie bla samuo doktorica, pa tudi parjateljca. Rada je poslušala nje bunike, tudi za kar se je tikalo vsakodnevne probleme, težave. Za vse je imiela an dobar nasvet. Kar kajšan nje bunik je muoru iti v špitau, ga je hodila gledat an je družini dajala nasvete. Seda je šla dielat buj blizu svojega duoma, v Moruzzo, saj za njo, ki je muorla daj doz Vidma hodit po vaseh naših dolin je bluo zaries težkuo, posebno potlè ki je imiela otroka. Na nje prestor je, dokjer na bo konkor-ša, paršu doktor Giorgio Brevini, ki ima koranine v dreškim kamune, saj njega mama je Ucino-va iz Praponce. Dotorešo Rosal-bo zahvalemo za vse kar je nar-dila za naše judi. "Otročiči moji. Tisti, ki garduo grešijo, tisti ki narde proti Bogu an pruot judem velike, naglavne griehe, an de se ne zgrivajo, se ne spokore an zveličajo, tisti se fardamajo, jih uzame hudič an nese u paku. Pa kakuo tarpe zavojo njih grehu u paklu! (J paklu gori ogin nuoč in dan. Veliki plemeni žulijo žuo-te, telesa nesrečnih griešnikov. An ogin telega našega sveta je kot marzia voda proti paklen-skemu ognju. Narbuojš je, de živimo pošteno, de ne grešimo, za de puojdemo u nebesa, kjer nam bojo angelci trobentali sveto, nebeško muziko". Jest, ki niesam mu nikdar daržat jezika za zobmi, sem jo tudi tisti dan draguo plačju. Gospuoda nunca sem povprašu: "Ma, gospuod nunac, če u paklu gori ogin nuoč in dan, kduo potika? Kduo manjtenja darva?" Buogi otrok, jest sem mislu na naše ognjišče. Hodu sem po darva, kot moji starejši bratje, daj gor h Sv. Martinu, an čeglih niesmo kurili nuoč in dan, so darva vsedno manjkale, jih' ni bluo maj zadost. "Buoh man ten j a darva u pakù. Buoh skarbi, de gori ogin PODBONESEC Bjača Se je rodila Francesca Puno veseja tele dni v Štrukil-novi družin tle v naši vasi. Nevi-esta jim je v čedajskem špitale porodila lepo čičico, dal so ji ime Francesca. Srečan tata je Giuseppe Struc-hil - Beppino, srečna mama pa Chiara Barbetti iz Tricesima. Mlada družina živi v liepi hiši tle v vas. Franceschi, ki je parvi otrok para, želmo, de bi rasla zdrava, vesela an srečna. SREDNJE Urataca - Varit Oblietinca V četartak 24. obrila bo lieto odkar nas je zapustu Guerrino Crisetig - Guerin go mez Uratac (Varh). Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo žena, hčere, sinuovi zet, nevieste, navuodi, bratje, sestre an vsa druga žlahta. Za počastit njega spomin vsi tisti, ki so ga imiel radi se ušafajo na sveti maši, ki bo v četartak 25. obrila ob 17. uri v cierkvi Svetega Pavla (Čemecje). nuoč in dan! mi je odgovoriu gospuod nunac. "Ma kakuo more bit tuole, če ste nam saldu pravu, de u paklu komandierata zluodi an hudič! sem silu u gospuoda. Tistikrat ni bluo takuo malo otruok, kot donašnji dan. Par vi-erkem učilu je bla puna cierku otruok an vsi so se veselo zasmejali. Tuole ni šlo prav gospuodu vikarju, zatuo je paršu jezno do moje klopi an me je z vso močjo laznù, zajeu, udaru s palco za desno uhuo. Za uham mi je rotala hitro debela mulca. Cieu ti-edan sem nosu debelo zaušnico, pa tiste mi ni vsedno pomagalo daržat jezika za zobmi. Saldu sem teu pogledat u lonac, za videt an zastopit, kaj se notar kuha. Zmieraj sem želeu vartat do resnice. Tisti dan, potle, ko me je gospuod udaru za uha, mi je še jezno zarju u obraz: "Nucaj uha za poslušat in ne jezika za uprašat reči, ki so buj velike ku ti! To je bla zgodba ob mojim vi-erskem učilu, sledile bojo še druge dvie, ki pa nieso moje. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac PIŠE PETAR MATAJURAC Z debelo mulco za desnim ušesom Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trlnko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegritti (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 12.00 v četartak ob 13.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v četartak ob 12.15 Oblica: v torek ob 13.00 v četartak ob 11.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 11.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 22. DO 28. APRILA Srednje tel. 724131 Manzan (Sbuelz) tel.740526 OD 20. DO 26. APRILA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjuira, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.