LETO III. — Št. 42.
Poštflotekoči račun šter. 23.
GORICA, G. NOVEMBRA 1921
Posamezna številka čent. 20
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Gardncci št. 10, H. nad.
Naročnine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,— Pol leta Lir 5.— Tri mfesece Lir 2.50 En mesee Lir 1,—r
Oglasi: Oglasi na drugi stran1' Lir L— za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Bobnanje po vojni
Večkrat si stavljamo vprašanje, je-li ta božja vojna vže končala ali ne.
Brzojavi nam prinašajo vesti, da se vršijo še vedno krvave tepeške v Mali Aziji med Turki in Grki, v Berbe-riji med Španjolci in Arabci, v Albaniji med ustaši in jugoslovanskimi četami, v E-giptu se perijodično ponavljajo pobune, v Jndiji dviga svojo glavno proti angleškemu režimu Ghanda, v Rusiji belijo glavo boljševikom u-porni «burzoazi», mirna pa tudi ni Nemčija, ne Anglija, ki mora povsod mašiti vrzeli svojega gospodstva.
Sredi tega šuma in vrvenja se je pojavil še Karlov izlet na Ogersko, ki je razburil dosedaj sladko s panje spečo »malo entento», ki je iznenađena zakričala kakor histerična ženska, ko zagleda miško pod posteljo.
Tu se je zopet ponudila lepa prilika novim državnikom, da so osvežili spomin na svojo eksistenco z globo-komiselnimi govori.
V prvem hipu se je začutilo bobnanje. Zahotelo se je marsikateremu generalu vkorakati na čelu zmagovitih <Vet v Budimpešto, ker bi to jako lepo izgledalo in zvišalo kredit generalov pri ženskem spolu.
Ko so pa pogledali finančni ministri v državne blagajne in zagledali le preobilo papirja in ko so se morali tudi prepričati, da masa ne kaže nikakega navdušenja za vojne pohode, so buržoazi uvideli, da bi morali poravnati račun popolnoma iz svojega.
Starejši državniki so bili vsled tega proti vsaki pustolovščini. Med tem pa je časopisje ugibalo in begalo, kdo more biti prav za prav ma-terijelni povzročitelj Karlovega poleta na Ogrsko. Jugoslovani, ki črtijo le jedno državo na svetu in ta je Italija, so pokazali takoj s prstom in pričeli trditi, da je to posledica beneške konference, kjer da je poskusila •talija uveljaviti nekako ob-kroževalno politiko proti Jugoslaviji.
Slovani avstrijskega mišljenja sanjajo najbrž še vedno da bivajo v centralnih državah, ki jih obkoljuje zavi-
radi Karlove afere mala antanta silno bobnala, mobilizirala in protestirala, da napravi nekoliko šundra in s tem zvabi nase pozornost v-sega sveta, a pred ultimati-mom — je bilo nenadoma vsega konec.
«Vojne ne maramo« je refren vseh teh dičnih govorov. Vprašali bi se pa radi, čemu toliko hrupa za prazen nič. Karl je hotel na Ogersko, a Ogerska ga je takoj pognala in nastopil je status «quo ante». Radi tega ni nihče niti sanjal na krvave spopade in žalibog kažejo malo resnosti državniki male antante, ako uganjajo take pompozne šale v očigled dogodka, ki ni imel nikake resnosti več na sebi.
Niti Napoleon, zmagovalec, pred kojim se je tresel celi svet in ki je dvignil Francijo do nezaslišane moči na svetu, ni mogel iz otoka Sv. Helene, kamor so ga šibkejši, a številnejši sovražniki pregnali in ukovali; kateri pametni in razumni človek bi mogel pripisovati toli resnosti alkaholiziranemu in sla-bomunemu Karlotu, ki je pač doživel največji vojaški poraz, ki ga pozna zgodovina?
«Tant de bruit pour une omelette«, bi rekel pokojni Ludvik XIV.
SISIFOVI NAPORI
so obstajali v tem, da je valil velikanski kamen na vrh gore, a kedar je privalil kamen na vrh, je isti zopet zdrknil v dolino.
Tak prizor se nudi dopisovalcu «Slovenskega Naroda«, ko opazuje pod naslovom «Si sifovo delp» pašo politiko na Goriškem. Zdi se mu preveč besedi in premalo dela.
Kajpadji, saj smo mi že davno pr i d i ga 1 i," da ii i! Jare h a r .gOvorfe-nja, marveč dela.
A pri nas se ljubi mamljiva govorica. Po vseh shodih se kvasi o organizacijah, o gospodarstvu in samostojnem nastopu, dejanski pa ni doseženo ničesar, ker enostavno tudi ni mogoče.
Kaj pa hočeš? Ako pridelaš recimo 100 hi vina, ga moraš prodati po tisti ceni, ki je na trgu. Ako se privadijo naši lju-
dje na italijansko vino, ho d®-stna antanta, predstavljena j mači pridelek še pod povprečno ceno na trgu in proti temu
to pot po Italiji.
Po drugi plati pa bodi po-vedano, da kdor nima nika-k'h ozirov do močnejšega so Sfida, kakor na pr, Jugosla-vija do Italije, nima tudi nobene pravice zahtevati od soseda prijaznosti. Vseh teh popolnoma naravnih načel, ki jih prakticirajo ljudje vsak dan med seboj, nočejo priznavati bistroumni politiki kedar jim gre za lastno kožo.
Ali kam smo se oddaljili od našega predmeta?
Rekli smo, da je spočetka
liji se bodo tudi onemu v Julijski, Benečiji, kajti to so naravne posledice, proti katerim no zmore lokalna politilca in organizacija prav ničesar.
Res, Sisifovo delo bi bilo v-sako delovanje v nasprotnem smislu, v vprašanje pride edino kako in v koliko se dajo iz-kpristiti nove trgovske konjunkture.
Vsak, kdor uči naše ljudstvo drugače in mu sanjari o samostojnih gospodarskih organizacijah je zapeljivec ter išče dobro za se in ne za ljudstvo.
Ako hoče ljudstvu dobrega, naj ga uči kako bi bilo nastopati v novih razmerah, da se prepreči popolen razpad našega gospodarstva. Oni v Jugoslaviji, ki nas toliko pomilujejo in u-videvajo sami, da se pri nas le kaj rado govori in le malo dela, doseže pa ničesar, bi storili bratsko delo, ako bi poslali mesto za tisk in tiskarne direktno našemu ljudstmov v zboljšanje njegovega gmotnega po-položaja par miljonov dinarjev.
To bi bila le majhna premija za udanost, ki jo čuti slovensko prebivalstvo Julijske Benečije za kraljestvo S. II. S. in bi tudi več zdalo kakor pa trajno ščuvanje proti Italiji.
Mi smo tudi vedno skozi in skozi za politiko dejanj in ne besed.
Toda ker leži vodstvo pri drugih in ne pri na«, nam ne preostoja drugega kakor grenka kritika in opozicija, ki je itak pri vsaki politiki potrebna.
Za to smo se pa tudi oglasili na dopisovanje ((Slovenskega Naroda«.
Konečmo opažamo še čitaje ((Slovenski Narod« in a Slovenca«, da se dopisovalci uvodnih člankov rekrutirajo izključno iz Goriškega in zavzemajo Ljubljančani popolnoma pasivno stališče v politiki.
Tako si lahko tolmačimo, da si polnita omenjena časopisa kolone z zadevami, ki nobenega Ljubljančana ne skrbč, na svoje zadeve so pa le takrat '9p»tti'ifijo, ‘kedar jim pride iz Belgrada poziv in namigljaj, kaj in kako naj se piše.
Za to pa mi še nadalje lahko izvajamo posledico in si priznavamo, da od takih ljudi nimamo ničesar pričakovati. Ako bi bili vsi naši ljudje le količkaj prebrisani, bi obrnili hrbet ljubljanskim čenčam in demagoškim govorom raznih Dantejevih in Virgiljevib oboževalcev, toda žalibog, raje hočejo skusiti prej na svoji koži, kaj da pomeni od Ljubljane semkaj narekovana politika.
ne bode zmogla nobena organizacija, nobeno gospodarstvo.
Ako se vsede, recimo na pr. v vipavsko dolino kaka italijanska industrija, ki bode kupovala mleko ali sadje od domačinov, ne bode nobenega, ki bi se obotavljal prodati svoj pri- poslaniku delek, ako si prihrani troske za pot in prevoz.
Ker niso Vipavci milijonarji, bi popolnoma naravnim potom podlegli atujemu kapitalu.«
A pojdimo še dalje. Ako bi se znižale mezde delavcu v Ita-
Konferenca v Portorose
Konferenca nasledstvenih držav je v soboto, 29. t. m. predp. začela z delom. Začasno predseldništvo se je poverilo načelniku italijanske delegacije Romanu Avezzanu. Baron Avezzano je imel govor, v katerem je izrekel najprej dobrodošlico Zastopnikom držav, ki so pri konferenci udeležene, nato pa izrazil svoje veliko dopadenje nad tem, da kažete ^ tudi Francija in Anglija zani- i
manje za ta važna pogajanja, o čemer priča dejstvo, da sta poslali na konferenco svoja zastopnika, ki naj s svojini nasveti pripomoreta k čim boljšim zaljučkom. Potem ko je Auz-zano zastopniku. Zedinjenih]držav, ki prisostvuje konferenci kot opazovalec, podrobno obrazložil položaj posameznih držav naslednic, je opozoril na to, da so smatrale prizadete države pri sestavi programma konference za umestno ne dotikati se vprašmj, ki so sicer tudi velikega gospodarskega pomena, ki bi pa utegnila naleteti na nepremagljive težkoče in ki so ravno vsled svoje važnosti v hipu ne dajo rešiti. Tako seje sestavil program, ki si ni postavil Bog ve kako visokih ciljev, ki pa omogočuje uspešna pogajanja s praktičnimi zaključki. Hipni položaj narodnih držav — je nadaljeval Avezzano — ki so sledile avstro-ogrskl monarhiji, je moral pretrgati prejšnje gospodarstvene organizacije. Z ničemer se bo dala bolje doseči konsolidacija novih razmer na definitiven način — je rekel baron Avezzano kakor s tem, da se pri novi ureditvi upoštevajo oni interesi novih držav, ki izvirajo iz njihovih medsebojnih odnošajev. Naša naloga — je zaključil Avezzano — zasleduje cilje, ki morajo biti v bistvu plemeniti. Želeti je, da bo vladal na tem sestanku držav-naslednic avstro-ogrske monarhije duh medsebojnega zaupanja, ki je neob-hodno potrebno, ako naj se politični uspeh vojno izkoristi. Baronu Avezzanu je odgovoril načelnik francoske delegacije admiral Fatout. Fatout je rekel, da bo francoska vlada, dasira-vno Francija pri stvari ni neposredno prizadeta, vsako delo in vsak sastanek, ki je po svojem bistvu miroljuben, moralno podpirala in bo sodelovala vedno, ako gre za dobro stvar. Ravnokar započeta konferenca pa zasleduje miroljubne in obče-koristne cilje, ki je v spološnem interesu cele Evrope da se dosežejo. Glavno je — je rekel Fatout — da so je delo začelo, da se je izkazala dobra volja. Tudi če se na tem sestanku ne bodo dosegli definitivni uspehi, zaenkrat pomeni že mngo, če se doseže sploh kakšen uspeh. Nato je admiral Fatout prosil barona Avezzana, naj so zalivali italijanki vladi zagostoljun-nost, ki so je bili deležni francoski delegati na italijanskih tleh. Konečno je predlagal, naj se izvoli za predsednika baron Avezzano. Predlog je bil sprejet enodusno. Nato je prevzel baron Avezzano definitivno predsedstvo ter predlagal, naj se poverita mesti podpredsednikov načelniku francoske delegacije Fatoutje in načelniku angleške delegaci je SiruFrancis-Dentu. Tudi ta predlog je bil sprejet enodušno. Po volitvi predsedništva so se sestavile komisije, katere bodo imele reševati posamezna vprašanja. Ustanovil se je tudi urad tajništva, kateremu našel j uje član italijanske delegacije.
K mažarskim dogokom.
Na zgodovinskem obzorju Mažarske se prikazujejo vedno ostrejši obrisi osebe, katere ime se je prvič imenovalo v zvezi z uporom austro-ogrske mornarice med svelovno vojno. Med jugoslovans vimi mornarji se je vedno bolj štrila narodna zavest in mržnja do monarhijo. Februarja meseca 1, 1917 je hotela 5. pomorska bojna divizija s svojimi ladjami odpluti iz Boke Kotorske in se pridružiti italijanskemu vojnemu bfodovju v Ankoni Zarota pa je bila v zadnjem momentu odkrita in bojna ladja «Novara» se je postavila ob vhodu v luko kotorsko in pričela obstreljevati uporniške ladje. Jugoslovanski mornarji so se morali udati in mnogo jih je bilo justificiranih. V zahvalo je cesar Karel imenoval poveljnika «Novare», frega-tnega kapitana Ni ci as a-a v. Hort h y- a admiralom in poveljnikom celokupnega brodo-vja. S tem je pričela njegova karijera in v zadnjih mesecih vojne si je znal 'pridobiti neomejeno zaupanje Karla. Po pre-vratu se dolgo ni čulo o njem, dokler se za vladanja Bela Kuna niso pričeli v južni Mažarki zbirati protirevolucionarni elementi. Horthy je postal poveljnik narodne vojske in je na čelu nje po polomu boljševiš-kega režima vkorakal v Budimpešto. Mažarska je kmalu nato zavzela monarhistično obliko in Horthy je bil imenovan — baje ga je v to pooblastil razkralj Karel — upraviteljem države.
Do velike noči 1921 se je spošno mislilo, da Horlhy samo čuva mesto za Karla. Ko pa se je velikonočni puč ponesrečil, so pričeli legitimiatični krogi dolžiti Horthva in njegovo vlado, da so to povzročili oni, ker so položaj namenoma risali kot skrajno nevaren in s tem izzvali intervencijo male antante. OJ takrat so smatrali, da Hor-thy sam reflektira na mažaar-sko krono. Ker pa je Horthy kalvinec, se je ia domneva u-maknila drugi, namreč kandidaturi nadvojvode Alberta, sina bivšega feldmarŠala nadvojvode Friderika. Trdilo se je, da je med Horthyjem in vlado že sklenjen pakt. Cdasom tega naj bi bil nadvojvoda Albert kroza kralja Arpada II. in se ože uil s Horthyjevo hčerko Pavlo, ki je katoličanka, Horthy pa bi bil povzdignjen za nadvojvodo Godollo. Govorilo se je, da bi velika in mala antanta ne imeli nič proti temu, ker bi kralj Arpad II. dal svečano izjavo, da omejuje svoje pravice samo na okrnjeno Mažarsko.
Legitimisti so mod tem izrabili situacijo in so zasedli Bur-ško, kjer so si ustvarili od Budimpešte vsaj na videz neodvisno armado, v katero so trumoma prihajali dobrovoljci iz cele Mažarske. Ko je bila sklenjena na škodo Austrije beneška pogodba, je bil položaj j legitimistov še bolj utrjen in ; Horthy se je moral v vprašanju dinastije malo preorijenti-5 rati. Arpad II. je moral stopiti
.GORIŠKI SLOVENEC*
v ozadje in pojavila se je kandidatura razkraljevega sina, nadvojvode Otona. Za njegove mladoletnosti bi ga zastopal Horthy. Med tem pa se razkralj Karl udal željam legitimistov in zopet prijadral na Mažarsko, da zasede prestol. Zdi se, do, kombinacije z Albertom kot Arpadom II. niso brez podlage in da stopajo zopet v ospredje.
SlovensKo mnenje
o srbski politiki.
Da ne bode nesporazumlje-nja, povdarjamo sicer, da se nam zdi Koroščeva politika, v kolikor ščiti zgolj narodne pravice proti vladi, opravičljiva. Ne strinjamo se pa z njegovo srbofobijo, katere je ljubljanski «Slovenec» vedno polen.
Vendar pa jo v svoji kritiki večkrat dobro pogodi. Tako ima popolnoma prav, ako meni, da je napačno verovati vekomaj v Pašičevo politiko.
Kakor se je Pašič preživel za Veliko Srbijo, tako ima tudi pri nas avstro-slovenski nacijo-nalizem, zastopan po Dr. Wil-fann in Podgorniku, že «svojo arterijosklerozo». Le daje noče še priznati. Vse, kar se hoče rešiti, beži na čoln mladega a-postelja Virgilija Ščeka.
Tako pri nas. Ljubljanski »Slovenec« pa možuje na ta le način: Srbska diplomacija je uživala vsaj pri nas nekdaj velik ugled in veliko zaupanje. Po mirovni konferenci v Parizu, po Piapallu in raznih manjših aferah pa se je zaupanje v Pa-šiceve diplomatske sposobnosti znatno omajalo. Tudi pri Srbih samih je začelo brezmenjo zaupanje v Pašičevo diplomatsko spretnost padati. To je popolnoma razumljivo, če primerjamo položaj bivše male »rbije s položajem današnje naše kraljevine. Za malo Srbijo je obstojal samo en problem: komu se naj diplomatsko priključi, ali Avstriji ali Rusiji? Da mala Srbija ni mogla voditi samostojne vnanje politike je vsakemu jasno. Pašic se je odločil za Rusijo in z Rusijo vred za antanto. Zato je imel Pašic jako ugodno stališče,/dokler je sto-loval v Belgradu odločni in e-nergični ruski diplomat baron Hartvig. Po njegovi smrti se je Srbija opirala le še na Rusijo, dokler se ta ni zrušila pod bo-Ijševiškim potresom, potem pa je zaplavala naša diplomacija v francoske in sploh antantne vode. Odkar pa je antanta med seboj needina, je ostala tudi naša diplomacija brez vsake prave vnanje-politične smernice. Kljub temu sedanji vladi ne pade na um, da bi sestavila v-nanjepolitični odbor in se opirala na parlament, ampak nadaljuje svojo brezglavim vnanjo politiko od neuspeha do neuspeha.«
KoliKo papirnatega denarja Kroži v Italiji?
Z ozirom na netočne sodbe o vsoti papirnatega denarja v Italiji, ki so bile objavljene, je na mestu, da se v interesse kredita države naglasi, da se svota papirnatega denaja v zadnjem času ne samo ni povečala, temveč da se je zmanjšala, kakor je raz vidno iz poročil, ki jih finan čno ministrstvo daja stalni finančni komisiji in ki se objavljajo v uradnem listu .Gtazzetta Ufficiale«. Po zadnjem
poročilu, ki se nanaša na položaj, kakršen je bil 10. septembra t. 1., je bilo državnega papirnatega denarja v prometu na račun drž- za 8.440,000.000, a na račun trgovine za
9.438,000.000. Skupaj je bilo 10. septembra 1921. v prometu za 17 miljard 878 miljonov lir papirnatega denarja. Dne 30. junija je znašala ta svota 18 miljard 158 miljonov. Iz tega je razvidno, da se je pod sedanjo vlado zmanjšala svota papirnatega denarja za 280 miljonov.
Cekoslovaška za mir in sporazum
Značilen za politikotako zvane »male antante«, kimcra v vsem slediti načelom »velike antante«, je Masarykov govor na dan praznovanja tretje obletnice državne samostojnosti čehoslo-vaške republike.
»Mala antanta«, ki bi se rada uveljavila kot samostojna politična sila, če možno tudi v opsoziciji z veliko antanto, zahaja vedno na pota političke »velike antante«, pod koje pritiskom mora »mala antanta« kazati svetu, najprijaznejše lice, ako noče vničiti svojih narodnih kapitalov, kojih vrednost je odvisna edino od razpoloženja »velike antante. Za to pa je Masaryk tudi rekel :
Za nas je čisto samoposebi umevno, da postopamo v sporazumu z veliko entento, in da bomo vedno delali v sporazumu z njo. Že dostikrat sem izjavil, da nam grea to, da se ohrani autoriteta entente v Europi. V tem smislu smo de-delovali med vojno in po vojni in tega izjjstremljenja seje porodila mala ententa. Razmere v Osrednji Europi so diktirale malo entento. Ravno na ta način in iz istega vzroka je mogoče razumeti soglasnost male entente v vseh resnih vprašanjih, ki se tičejo organizacije Srednje Europe.
Hočemo miru, nočemo vojne !
Nečastno in nemoško postopanje razcesarja dokazuje vsem mislečim politikom, da je kar-listično-monarhistični pokret brez vsakega pomena in vsebine in kako zelo slabo razumejo politični svetovalci Karla politični položaj Europe. Njegovi monarhistični pristaši so sami krivi, da Karl ni kompromitiral samo samega sebe, ampak tudi ves princip monarhizma.
Nato je govoril predsednik o narodni skupščini, katero je naznačil za glavni politični, faktor v republiki in poudarjal, da ima češkoslovaška parla-mentarično vlado, ki še nikoli ni in nikoli nebočes ukrenila, ne da bi tudi narodna skupščine vedela za to. Češkoslovaška republika
pomeni mir in noč« vojne,
vendar par je vedno pazno zasledovala dogodke, in radi tega ni bila presenečena radi zadnjega puča. češkoslovaška nima nikakih osvojitvenih namer pri mažarskem vprašanju, mora pa energično vztrajati pri tem, da mažarska vlada končnove-Ijavno zapusti pot svoje dosedanje dvoumne politike.
»Mi smo, v zunanji in v notranji politiki za pametno in častno politiko, zakaj pametni in častni ljudje, se lahko sporazumejo radi najtežavnejših
problemov tudi brez vojne. Vztrajamo pa na dogovorjenih mirovnih pogodbah in zahtevamo, da se lojalno izponjujejo. Mi se z entento popolnoma strinjamo, ker nočeno nič drugega, kakor samo to, kar smo se z njo dogovorili.
Seveda vlada med nami, Jugoslavijo in Rumunijo popoln sporazum. Sporazum vseh treh članov male entente .e zato to-ko naraven in samoobsebi u-meven, ker je nastal iz spoznanja srednjeevropskih razmer, pozvročenih po vojni. Mobilizacija še ne pomeneja vojne, vendar pa je zelo resna akcija nele samo v vojaškem, temveč tudi v političnem zmislu. Mobilizacija je velika obremenilna preizkušnja, Naša mobilizacija je bila potrebna ter je že izpolnila znaten del našega programma. Našim zaveznikom je znano, da je bila budimpeštanska vlada radi naše mobilizacije prisiljena k hitri rešitvi Karlove afere. Naša mobilizacija in naša odločnost značita torej velik politični usped.
Jaz zrem mirno na razvoj in konec karlistične afere. Naša republika se bo o njej ojačila na znotraj in na zunaj. Naši sovražniki nam samo pomagajo s svojo propagando in njihove akcije proti nam ne morejo povzročiti nobene škode, ker moremo njihovo neupravičenost in neresničenost razkriti in ovreči. Ravno s tem dajejo Europi neprestano nove dokaze za to, da je naša država naravno po zgodovini ustvarjeno delo .in jamstvo miru in reda v Srednji Europi
Vlada se more že daneč veseliti prvih uspehov svoje od-iooniosti. Vlada je upala, da S0 bo ves problem rešil v kratkem. Upamo, da se bomo mogli v kratkm vrniti k popolne-nemu plodonosnomu delu pod boljšimi pogoji, k našim velikim mirovnim nalogam v parlament, kjer bo po zadnjih dogodkih vladala še večja enotnost, državniška mirnost in razsodaost, kakor tudi ona spravna in preudarna atmosfera pri vseh strankah in nacionalistih, ki bo olajšala vladi izvršiti to, kar si je postavila za cilj«,
Za ves lepo doneče so te fraze.
Upravitelj in urednik : Karol Juši?. Tiskarna G. Juch V Gorici.
I
4

4
Agrarni zadružni Konsorcij v Gorici
Zadruga z omejeno zavezo
Tekališče „Giuseppe Verdi“ št. 29 (Mestni dvorec)
za krmljenje, Različne vrste detelj,
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
I. KRMILU: Oves, otrobi, moka sezamove pogače, sol za živino.
Ih SEMENA ZA PAŠNIKE
rastlin za krmljenje in vrtnin.
III.	GNOJILA: napravljena umetno iz najboljših kemičnih snovi.
IV.	V1TRIJOL IN ŽVEPLO.
V.	PLUGI znamke »Sack« in drugih ter razni poljedeljski stroji.

Čitajte
„Goriški Slovenec^
Societa Servizi Automobilistici
ING.RIBISCi
sprejema predznambo za izleto ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za nedelje se bile stavljene progo Kojasko-Dobra, Ajdovščina -Vipava, Krmin - Čedad.
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
Anonimna družba - Društvena glavnica L 1,000.000
Agencija:
Ajdovščina, fljello, Gradišče,Gradež, Červinjan, Kormin, Tržič.
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih n^aKazov, Ki so vporablijvi po celem kraljestvu