1962
LXlV - ŠT. 5
y
SLOVENSKI GLASILO Cebelarskih ORGANIZACIJ
ČEBELAR St. 5	Ljubljana,	24.	maja	1962	Leto	LXIV
VSEBINA
Edi Senegačnik: Naše čebele v juniju ....	97
Ivan Žunko: Letošnje spomladanske izgube 99
Janez Koželj: Napajanje čebel....................101
P.M.: Zanimiv doživljaj..........................102
J. Č.: Nepravilno pojmovanje.....................104
Josip Katalinič: Naše perspektive................107
Vladi Martelanc: Smele operacije.................112
Virmašan? Upoštevajtel...........................115
Franc Povše: Desetletna bilanca..................117
OSMRTNICE
Karel Skok. Anton Mihevc, Franc Rozman . .	121
MALI KRUHEK
Ali je česen zdravilen? Vrednotenje medu.
Tudi to sc zgodi. Vratičev dim pomiri čebele. Neškodljivo škropivo. Polnovredno krmilno
testo............................................122
NAŠA ORGANIZACIJA
Dvoje zanimivih predavanj	v	Ljubljani .	.	.	124
Iz Ajdovščine..............................127
Iz društva Litija..........................127
Iz Grosuplja ...................................128
PANJSKA KONČNICA KOT	UVODNA VINJETA
Šivilje.
List izhaja vsakega 24. v mesecu. Člani, ki plačajo letno članarino 900 din, g» prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani) Miklošičeva cesta 30, tisk Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1000 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 120 din, na 16 straneh 60 djn. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja zn naročnino. Številka čekovnega računa pri Narodni Banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta
600-14 5-1077
naše Čebele v juniju
EDI SENEGAČNIK
Navodila, ki smo jih dali čebelarjem za mesec maj, bo treba delno Upoštevati tudi v juniju. Naša pričakovanja so se uresničila: vsa vegetacija se je zaradi izredne toplote v drugi polovici aprila hitro razvila ln skoro nadomestila letošnji zastoj. Tako so prve dni maja že bujno cvetele češnje in drugo zgodnje sadno drevje. Čebelje družine pa se fiiso lako hitro razvijale.
Kdor je združil slabiče in potem krmil na zalego, ima sedaj lahko k&r lepe družine. Tudi slabše družine so si prav tako opomogle, saj je bilo v drugi polovici aprila dovolj lepih in toplih dni, da »o čebele 'ahk o nabirale prvo medičino in prinašale obilo obnožine. Kjeir imajo dovolj ive, poročajo že o prvem medu, ki se sveti v celicah, ponekod 80 začele čebele celo že beliti satje. To so prav razveseljive vesti.
V	splošnem pa tožijo čebelarji, da imajo letos bolj slabe družine ko druga leta ob tem času. Zato bo treba skrbeti, da si prav te družine dobro opomorejo. Le močne bodo lahko izkoristile glavno pašo.
Pazimo, da bodo matice dobro zalegale. Ta mesec bodo dosegle c&belje družine višek svojega razvoja. Zato naj knajo matice v plo-dišču vedno dovolj praziniih satov za zaleganje. Boilj ko druga leta prišlo do veljave letos delno prestavljanje. S tem bomo najbolje
poskrbeli za novi naraščaj. Ne dajano, <la bi na/m močnejše družine rojile! Z delnim prestavljanjem, dodajanjem satnic in pravočasnim izrezovanjem gradilnega sata jim bomo to preprečevali. Seveda pa moramo začeti pravočasno s temi važnimi posegi. Kadar že prevzame čebel je družine rojil 110 razpoloženje, ga bomo težko zadržali. Vsak roj pa pomeni izgubo za čebelarja, ki čebel ari na med. Od družine, ki bo rojila, letos ne bo imel ničesar, zlasti ne ob tako nezanesl jivih pašah, ki jih imamo leto za letom pri nas doma. Zato si bomo napravili raje umetne roje. Zdaj ob prestavljanju je najlepša prilika za to. Naše strokovne knjige dajejo obilico navodil, kako je treba to storiti. Zavedajmo se, da so rezervne družinice naš kapital za prihodnje leto. Imeti jih moramo vsaj nekaj, skrbimo pa že sedaj za to, da bomo odstranili stare matice. Mnogi čebelarji napravijo to tik pred pašo.
Naš poudarek je spet na močnih družinah. Le-te bodo lahko izkoristile vsako pašo. Ob morebitnem slabem vremenu skrbimo zanje in jim dajmo kak deciliter sladkorne ali pa medene raztopine. Ne bi bilo napak, ko bi jim natlačili v pitalnike medenega testa, da bi bili brez skrbi zanje. Seveda velja to tudi za manj razvite družine. Teh ne prestavl jajmo prehitro! Satje jim v medišče raje nastavimo, da ga zavarujejo pred veščami. Ko se bodo družine razvile, borno postopno prestavljali. Družine naj bodo tudi sedaj zadaj za okenci odete z nekaj polami časopisnega papirja. Toplota jim bo dobro dela.
Pametno je, da izkoristimo vse paše, ki so nam dosegljive. Zlasti ne zamudimo kostanjeve! Če se le da, pustimo druge paše! Kostanj nudi čebelam poleg medu toliko obnožine, da se čebelje družine na nobeni tako ne razvijejo. To je silno važno ne samo za moč čebeljih družin, pač pa tudi za njihovo zdraArje. Celo vrsto bolezni in zlasti potuhnjeno in nevarno nosemavost pripisujejo znanstveniki prav pomauj kan ju obnožine. Močne in izredno razvite družine bodo po kostanjevi paši brale, da bo veselje, zlasti če bo medila hoja. Čebelar je opozarjamo, da morajo kostanjev med pred vsakim prevozom iztočiti. Vsako leto izgubimo mnogo družin, ko vozimo svojo žival s kostanjeve paše. Ta med je namreč izredno redek in se hitro razlije po satu. Počakajmo, da bo paše konec in da med v satju dozori! Iztočimo prav vse sate, kadar bomo prevažali. Navadino je v tem času tudi najbolj vroče. Zato skrbimo na vseh prevozih, da čebel ne bomo zaradi svoje nepazljivosti po nepotrebnem izgubljali. Le poglejmo naše strokovne knjige, ki o prevažanju mnogo pišejo.
Verjetno se bo našim čebelarjem letos le nasmehnila sreča. Po vsakem točenju pa pomislimo tudi na čebele in na morebitno brez-
Pašno dobo v mescu juliju. Pustimo jim v medišču dva ali tri sate medu, po zalogah v plodišču pa čebelar nikdar ne sme segati! Pogosto si čebelarji inajbolj škodujejo prav s tem, da mesca junija temeljito Spraznijo medišča in celo plodišča. V brezpašni julijski dobi pa potem čebelje družine hirajo in cesto celo propadejo. Matice pogosto prenehajo zalegati, kar je potem naravnost usodno za jesensko pašo in Prezimovanje: v jesen in zimo gremo s šibkimi družinami. Kaj pa to potmeni, vedo in čutijo dobro naši čebelarji zlasti letos.
LETOŠNJE SPOMLADANSKE IZGUliE
I. Z II N K O
Ko je decembra zapadel sneg in pritisnil mraz, srno rekli: »Huda zima, dobra letina.« Sneg od decembra vse do marca je bil včasih pri nas reden pojav. Temu so sledile tople pomladi in vroča poletja. Zato so bilu navadno tudi leta medena. Toda letos že januarja ni bilo več snega, zagodel pa nam jo je s snegom in mrazom marec, ko bi čebele korale že leteti na lesko, teloh in reso. Kot šolar sem rad listal po °četovi stoletni pratiki, l am je pisalo, da pride medved na Svečnico *z svojega brloga; če je jasno se vrne v brlog, ker bo še ena zima. Letos je bilo na Svečnico jasno, zato še sedaj sredi aprila noče biti zime konec. Kum in ostale zasavske gore imajo še vedno snežne kape.
Kolikšne so letošnje spomladanske izgube družin, bo verjetno vsaj Približno ugotovila in objavila Zveza, so pa vsekakor znatne. Ni verjetno, da bi drugod bilo bolje, kakor je v našem delu Zaisavja. Temu 'zletava od sedmih panjev en sam, onemu od desetih dva, tretjemu °d trinajstih pet, nekdo je izgubil vseh 25 panjev itd. Edino tisti čebelarji, ki so jeseni ravnali preudarno in v smislu ustaljenih pravil, nimajo izgub. Vzrokov za padec tolikega števila družin je več in te oomo poskušali v naslednjem razčleniti. Padle so skoraj vse tiste družine, s katerimi jeseni čebelar ni ravnal po veljavnih pravilih glede Znzimovanja čebel, določneje: po navodilih v Sodobnem čebelarstvu H- del. Precejšen delež na padcu ima tudi pretekla skrajno neugodna čebelarska letina, zaradi katere so šle družine slabe in skoraj brez medu v zimo. Po mojih dosedanjih ugotovitvah so pozimi, pravzaprav sele v marcu, padle takele družine:
a) slabiči;
b) družine, ki so jih slabo. t. j. premalo nakrmili in
c) družine, ki so jih krmili zelo pozno.
Po strokovnih navodilih je treba slabiče jeseni združiti. Družina mora imeti za zimo kakih 12 kg hrane. Čebele je treba nakrmili najpozneje do začetka oktobra. Družine je treba za zimo dobro zapaziti; samo nekaj listov časopisnega papirja ne zadostuje. Redki so naši podeželski čebelarji, ki bi se na ta, že od nekdaj veljavna pravila kaj prida ozirali. Zazimijo vse družine, ki so se jim med letom nabrale, kako združevanje slabičev jim še na misel ne pride. Nekateri dajo jeseni družinam sarnio nekoliko kg klaje v upanju, da bodo v februarju ali marcu lahko krmili, če zunaj še ne bo paše. Krmijo zelo pozno jeseni, da čebele večino dodane hrane več ne pokrijejo. Vse' take družine, slabo ali prepozno nakrmljene, je vzel letošnji marec.
»Še pokrit med je ostal v panjih, družine so mi pa vseeno padle«, mi je rekel prenekateri čebelar. To rad podpišem. Znano je, da družina le redko prezimuje v sredini plodišča, temveč najraje ob steni panja. Tam je ob toplih dneh konec januarja matica zastavila prva jajčeca. Ko je nato pritisnil mraz. se družina ni pomikala za medom po satih, temveč je ostala okrog zalege; ker je pa tam medtem hrane že zman jkalo. je padla od lakote ne glede na to, da je bilo morda na drugih satih še nekaj medu. Tako so vzeli konec slabiči, ki so obsedali morda samo tri, štiri sate, in pa nezadostno nakrmljene družine, ki jim je v najbolj kritičnem času zmanjkalo hrane. Druga stvar je z družinami, ki so bile prepozno nakrmljene. Pri teli je zaradi odkritega medu v panju v marčevi zimi nastopila griža z nosemavostjo, panji so se neopazno izpraznili im v prvih dneh aprila v njih sploh ni bilo več čebel ali pa samo peščica za življenje nesposobnih, ki niti ob sončnih in toplih dneh niso izletavale. Prav dobro je izvozil, kdor je družine v toplih februarskih dneh utesnil v smislu navodil v Sodobnem čebelarstvu II. del, ali po člaimku S. R., priobčenem v Slovenskem čebelarju št. 9/1961. Res pa je, da bo letos razvoj družin zaradi trajno slabega vremena v marcu in aprilu zapoznel in da za akacijo družine kljub vsem našim prizadevanjem še ne bodo na višku. Tudi roji bodo pozni.
Podpisani imam v oskrbi poleg svojih še društvene in šolske čebele, skupaj % družin. Od teh sem ob prvem pregledu v začetku aprila našel dve brezmatični, ki sem ju takoj pridružil drugim, ker imam s prašilčki druge namene; vse ostale družine so bile v redu. Dobro sem namreč proučil Sodobno čebelarstvo I. iin II. del ter se po teh navodilih tudi ravnal, čeravno ne bi mogel trditi, da o vsem tem prej ničesar nisem vedel. Priporočam vsem čebelarjem, ki teh strokovnih knjig še nimajo, da si jih nabavijo po posredovanju svojih družin ali jih naroče naravnost pri naši Zvezi.
napajanje Čebel
JANEZ KOZ E L J
Spomladi, ko začne matica zalegati, potrebujejo čebele mnogo vode za pripravo hrane, s katero pitajo mlado zalego. Vodo jim nudimo na dva načina:
a) Nalijemo jo v sate ali pitalnik in damo v panj. Ta način pride
v	poštev v zelo zgodnji pomladi, ko čebele še ne izletavajo, matica pa 2e zalega. Ker zahteva mnogo časa, se v praksi ni kaj prida uveljavil. I^ruga njegova slaba lastnost je v tem, da voda v panju iizhlapeva in Sa vlaži.
b) Napajamo izven panja v posebnih napajalnikih. Teh je več vrst, ki jih tu ne bom našteval, ker vem, da so vsem bolj ali manj poznani. Vsekakor bomo dali prednost napajalnikom na tekočo vodo, ker ni pri 11 jih take nevarnosti okužbe kot pri onih s stoječo vodo.
Kdaj bomo napajalnike nastavili, je odvisno od nastopa pomladi. Dobro je, če je v napajalniku voda že ob prvem trebljenju. Tako se bodo čebele dovolj zgodaj privadile na napajališče. Da ga čimiprej Najdejo, ga po možnosti namažemo z dišečim medom. Napajalnik postavimo v zavetje, vendar tako, da ga sonce čini dl j e obseva. Od Čebeln jaka naj ne bo oddaljen več kot 15 m.
Opisal bom napajalnik, kakršnega imamo na Kmetijski srednji soli v Mariboru. Zanj ■potrebujemo navadno okroglo konzervno škatlo, ki drži do 5 I vode (zgornji rob te posode imiora biti gladek), in šipo ali Sladko desko, ki naj bo toliko velika, da seže od roba posode na vseh straneh vsaj lem navzven. Posodo /nalijemo do roba z vodo, jo pokrijemo s šipo ali desko, primemo iz eno roko za dno posode, z drugo 2a šipo in jo na hitro obrnemo tako, da je šipa spodaj. Vse skupaj Potem postavimo na primeren podstavek, ki naj seže do 10 em od tal. Posoda naj bo po možnosti temno pobarvana, da vpija čim več toplote.
imamo čebele v čebelnjaku, lahko nastavimo več takih napajalnikov. Paziti moramo, da vode v njih nikdar ne zmanjka, sicer se jih debele kmalu odvadijo. Ta napajalnik deluje po enakem načelu kot turinški balon.
Res je, da zahteva ta način napajanja nekoliko več pažnje kot Napajanje iz posode s pipo, skozi katero kaplja voda na poševno položeno desko s cikcakasto izdolbenimi žlebovi. O uspehu pa priča na-sledn j i poizkus: Istočasno smo prav blizu skupaj postavili oba napajal-11 'ka (konzervno škatlo iin posodo s pipo). Opazili pa smo, da je bilo na
napajalniku s šipo do 80% več čebel kot na drugem. Preizkusite tudi
vi	popisani napajalnik! Po vsej verjetnosti bo preizkušnja tako zadovoljiva, da se boste brez nadaljnjega odločili zanj.
Širom po Sloveniji je še mnogo čebelnjakov, ob katerih ni napajalnikov. V tem primeru si iščejo čebele vodo po raznih mlakah in celo ob gnojiščih, kar vzbuja gnus, če pomislimo, da pride lahko ta nesnaga tudi v celice z medom. Pri drugih čebelnjakih so napajalniki napravljeni iz lesa ali kamna. So pa večinoma zaraščeni z mahom, ki gnije in usmraja vodo. Vse to mora izginiti! Na njihova mesta postavimo napajalnike s tekočo vodo sebi in čebelam v korist! Potem bo p ra v gotovo manj pritožb o širjenju čebeljih bolezni in tudi med bo okusnejši. Če se nam zdi škoda denarja za sladkor, storimo vsaj to, kar nas nič ne stane!
ZANIMIV DOŽIVLJAJ
l>. M.
V	lanski 1 I. številki Slovenskega čebelarja je V. Požar opisal »Zanimiv doživljaj«, ki se mu je pripetil pri označevanju matice s sta-niolnim lističem. Kmalu po opravljenem delu je ležala matica negibna, s skrčenim zadkom in pritegnjenimi nožicami na dnu matičnice. Vsi poskusi, da bi jo spravil k življenju, so odpovedali. Šele čez nekaj časa je matica zopet oživela. Kaj je bili vzrok temu pojavu? Škoda, da pisec ne opiše natančneje, kako je označeval!
Inž. R. Jordan z Dunaja je mnenja, da povzroča tako začasno omrtvičenje nepravilno ravnanje z matico pri označevanju. Označevanje matic na ravni podlagi in z zamreženo pokrovko, ki jo pri tem navadno uporabljamo, pa tudi brez nje, privede često do tega, da pade matica v kataleptično — mrtvoudno stanje. To pride bržkone od nategovanja trebušnjače, ki se vleče na spodnji strani telesa od glave do konca zadka, ali pa od pritiska na živčni vozel, ki leži med oprsjem in zadkom. Pri zaznamovanju po tem načinu pritisinemo matico, pa naj delamo še tako previdno, nehote na podlago, pri čemer jo često v »križu« prepognemo, posebno še, če leži na mehki podlagi, kot je »penasta guma«. S takim ravnanjem lahko nategnemo trebušnjačo (slika 1) ali pa pride na tistem mestu do pritiska na živčni vozel.
Glede na to, da opažamo ta pojav vedno pri označevanju matic na ravni podlagi, priporoča inž. Jordan, da naj uporabljamo vzbočeno, a ne premehke podlage. Za to je posebno primeren odrezek otroške žoge iz trše gume (slika 2), kajti na vzbočeni podlagi izostane pritisk
na »križ« matice oziroma na tamkajšnji živčni vozel. Razen tega je bolje, da ne uporabljamo pri tem delu mreže.
Matice, ki zapadejo pri označevanju v mrtvoudno stanje, ima čebelar za mrtve in jili zavrže. Toda to ni prav, kajti mrtvoudne matice navadno kaj lahko in razmeroma hitro obudimo k življenju. Matico položimo na ravni podlagi na hrbet in jo s kazalcem leve roke previdno držimo za oprsje. Nato jo masiramo z glavico bucike, ki smo jo vtaknili v lesen držaj, po sredini zadka, to se pravi, od prsnega M »ročk a do konca zadka, koder se pač vleče trebušnijača (slika 3).
Kmalu po masaži trebušnjače se prične matica prebujati, kar spoznamo po trepetanju nožič. Ko se to zgodi, matico spustimo. Ko se
Na levi (slika 1 in 2): matica med označevanjem na nepravilni in pravilni podlagi.
Na desni (slika 3): masiranje mrtvoudne matice (po inž. Jordanu)
začne gibati tudi njen zadek kot pri dihanju, krč popušča. Naposled Začne matica premikati noge, glavo in še usta, iz katerih potiska jeziček. Ko je že tako daleč, ji damo kapljico medu, ki ga rada posrka. Naposled se obrne, da bi se premaknila. Zdaj jo lahko dodamo družini.
V	označevanju matic se je treba vaditi na trotih, pozneje na čebelah. in sicer brez mreže. Ko znamo te brezhibno označevati, se smemo lotiti tudi matic. Pri taki vaji se umiri roka in zgine strah pred tem delom, kar je cesto krivo, da se čebelarji izogibajo označevanju. Seveda mora čebelar, preden st; loti tega opravila, proučiti navodila v čebelarskih knjigah. (Sodobno čebelarstvo 11.) Najuspešneje pa bo, če pomagajo svojim članom družine s tečaji za označevanje matic. Prav gotovo je pri vsaki družini tak veščak, ki bo rade volje pokazal svo j način označevanja. Sedaj je še čas, da vzame čebelar v roke knjige in pogleda, kaj pišejo o tem praktiki. Ko se bodo čebele pripravljale .na rojenje, ko bodo iz zibk kobacale v panjih mlade matice, pa na delo brez strahu in oklevanja!
NEPRAVILNO POJMOVANJE
j. c.
Nekateri ljudje povsem napačno pojmujejo čebelarjenje. Na čebelarje gledajo z osornim in nevoščljivim pogledom kot na človeka, ki mu čebele prinašajo velikanske dohodke. Čestokrat smo čebelarji tarča dokaj neumestnih zbadanj. Wi čebelarji, ste potuhnjeni,« nam očitajo. »Čebele vam polnijo mošnje, ne da bi se vam bilo treba zanje truditi. Pa se pretvarjate in izdajate za največje reveže.«
Vse to ne l)i prav nič skelelo, če ne bi prihajalo iz ust ljudi, ki imajo več koristi od čebel kot čebelarji sami. Tako in podobno namreč čestokrat govore sadjarji in trgovci s sadjem. Ti se vse premalo zavedajo, da so koristi, ki jih ima čebelar, in koristi, ki jih ima sadjar od čebel, v razmerju 1 : 10. Kar pomislimo na količine pridelanega sadja, ki ga ne bi bilo kljub vsem agrotehničnim ukrepom in zaščiti rastlin, če ne bi bilo dobrega opraševanja. Za dobro okraševanje pa je potrebno zadostno število čebeljih družin v bližini sadovnjaka ali nasada črnega ribeza. Če ne pride pelod na brazdo pestiča, se cvet ne opraši in semenske zasnove se ne oplode. Ker pa prenašajo pelod le žuželke, je torej za vsako jabolko obvezna prisotnost čebele ali druge žuželke. Če je oprašitev le delna, ni prav tako pravega uspeha. Vemo, da je v plodnici pri jablanah pet semenskih zasnov in. če se samo ena teh ne oplodi, se plod enostransko razvije. Tak plod nima samo nepravilne oblike, temveč tudi nima pravega okusa in je zavol jo tega dosti manj vreden.
Kaj pogosto skuša kakšen sadjar čebele omalovaževati. Precenjuje druge opraševalce in ima celo veter za svojega zaveznika. Ko ga poslušaš, diobiiš nehote vtis, da nima pojma o botaniki, da ne ve, da spada sadno drevje k žužkoevetkam. Da so žuželke res potrebne za opraševan j e, nas pouči poizkus, ki ga mavaja knjiga Sodobno čebelarstvo I. del. Na neki hruški so odbrali dve veji z enakim številom cvetov. Prvo so obdali s tkanino, tako da čebele niso mogle obletavati cvetov, medtem ko je veter lahko prišel do njih. Drugo so pustili prosto. Jeseni ni imela prva veja niti enega plodu, druga pa je bila bogato obložena s sadjem. Da, dragi sadjar, sadno drevje ne spada tja kot pšenica, ječmen ali oves, ki so vctrocvetke. Veter torej ne pospešu je rodnosti pri sadnem drevju, delež drugih opraševalcev pa je glede tega tudi prav majhen, ker jih je premalo. S sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, kot so preoravanje ledine, brananje travnikov, upo-
paba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, onemogočamo gnezdenje Cttuljem in div jim čebelam. Razen tega uničijo na pomlad mnogo teh 2uželk razne žužkojede ptice. Vsaka matica, n. pr. čmrlj eva, ki jo zaloti tedaj taka nesreča, pa pomeni izgubo celega gnezda. Ker uvajamo monokulture, ki jih sadimo na velikih površinah, je nujno potrebno ob določenem času na njih velikansko število opraševal cev, do katerega se lahko povzpno samo čebele, in to celo v najzgodnejši Pomladi, ko so druge žuželke še v veliki manjšini.
Vidimo, da so čebele za sadjarstvo in semenarstvo velikega pomena 'n da prav tu doprinašajo svoj največji delež — naj večjo korist. A kaj ima čebelar od čebel? Največkrat prav malo. Če bi ga nanje 11 e vezala neka posebna ljubezen, bi jih že zdavnaj opustil. Včasih Pač pridejo tudi dobre letine, ki napolnijo posode z medom, žal, pa s° take letine zelo redke. Bolj pogostne so slabe ali celo katastrofalne, kot sta bili zadnji dve, ko so čebele marsikateremu čebelarju spraznile Mošnjiček, je že tako, da so pašne razmere čedalje bolj neugodne, ■fo kaj je temu vzrok? Brez dvoma to, ker kose travnike pred cvetenjem, tako da cvetlice ne morejo nastaviti semena in jih je zato Zßieraj manj, ker po gozdovih vedno bolj odstranjujejo plevel ter 'zsekavajo srobot, ivo iin druge vrbe, kar je seveda v skladu s stremljenjem kmetijstva k napredku. Vse- lepo im prav, čebelarju pa le ostane prazna posoda in prav to negativno vpliva na njegovo moralo.
rečem, da zgublja čebelar ob misli na prazno posodo ljubezen do čebel, ne, pravi čebelar ne, toda smisel za širjenje čebelarstva pa prav gotovo.
Če v resnici velja, da je nujno potrebna za vsak napredek in '‘Oiitabiluost proizvodnje bodisi v kmetijstvu ali industriji dobra strokovna podlaga, je ta tembolj potrebna v čebelarstvu. Čebelarska znanost je precej obširna in, kdor hoče dobro čebel a riti, se mora Pošteno poglobiti vanjo. Na vse mora strogo paziti in vešče pripravljati družine na tiste redke paše, ki naj bi jih izkoristile. No, takih Cebelarjev pri nas ne manjka. Toda stari rod izumira. Iz mladih vrst Pa je kaj malo nadomestila. Mladina sicer kaže zanimanje za čebelarstvo, saj obstoje že na mnogih šolah čebelarski krožki. Vendar ti krožki ponekod ne dosegajo svojega namena. Zakaj ne? Tem mladim pudern je pač treba nuditi strokovno izobrazbo ter zbuditi v njih Sr>iisel in ljubezen do čebel. Za takšno vzgajanje so potrebna preda-Vanja in razni drugi pripomočki, da, celo čebelnjaki, bodisi družinski
šolski. Postaviti čebelnjak, nabaviti panje in orodje, vzdrževati
predavatelja — vse to pa je tolikšno breme, da ga člani marsikatere družine ne zmorejo v normalnih razmerah, tem manj ob čedalje slabših letinah. Nujno je, da se naše čebelarske vrste pomlad e, sicer bo pri nas čebelarstvo prej ali slej propadlo. In če se to zgodi, kdo bo imel največ škode? Ti, ki so že čebelarji, prav gotovo ne. Kvečjemu jih bo pekla vest, da so kaj takega dopustili. Škodo bo vsekakor najbolj občutil sadjar in preko njega ostala skupnost. Zato ni prav, da stoje kmetijske zadruge brezbrižno ob strani in ne pomagajo čebelarskim družinam pri vzgoji mladih čebelarjev. Zgodilo se je, da je neka kmetijska zadruga zavrnila prošnjo za finančno podporo s precej neotesano opazko: »Čebelarskim družinam ne dajemo denarja, ker bi s tem podpirali privatni sektor!« Ali res? Saj bi člani družine od tega ne imeli ničesar in tudi ničesar ne pričakujemo od zadruge. Gre samo za vzgojo novega kadra, ki bi ga lahko, v kolikor bi na njenem območju obstajalo socialistično čebelarstvo, v njem zaposlila. Sicer je pa prav vseeno. Važno je, da se naše čebelarstvo razvija vzporedno z razvojem sadjarstva. Ob takih opazkah se nehote spomnimo čebelic, ki ne poznajo mejnikov in ne ločijo socialističnega sektorja od privatnega, ampak opravljajo povsod enako vestno svoje veličastno — nenadomestljivo poslanstvo: opraševali je!
Čebelnjak znanega srbskega čebelarskega strokovnjaka Tihomira Jevtiča. Panji so po njegovi zamisli preurejeni amerikanci
NAŠE PERSPEKTIVE
JOSIP K A TA L 1 N I C
Čebelarstvo smo od nekdaj imeli za vejo kmetijstva, čeprav nima nikake zvezo z obdelovanjem zemlje. Celo to bi lahko rekli, da so v tistih krajih, kjer je poljedelstvo naprednejše in intenzivnejše, manj ugodne razmere za čebelarstvo. Toda, ker so se s čebelarstvom v glavnem ukvarjali kmetje in ker je to delo ozko povezano z naravo, ga lahko po pravici prištevamo h kmetijstvu.
Naša država je po vojni krepko stopila na pot industrijskega razvoja, kur je pri njenem prebivalstvu znatno zmanjšalo zanimanje za kmetijstvo. Izza kratkotrajne in deloma nezdrave konjunkture takoj po osvoboditvi, ko so nekateri poslovni ljudje (n. pr. trgovci) ostali brez poklica in so se ogreli za čebelarstvo, ker so videli v njem boljše možnosti lažjega zaslužka, je prišlo do reakcije in ohladitve. Znašli so se in si poiskali boljšo zaposlitev. Število čebelarjev je začelo naglo padati in zanimanje za čebelarstvo je splahnelo. Mladina «e sedaj vse bolj navdušuje za šole, mesta in tovarne, a čedalje manj za polje in čebele. Neugodne čebelarske letine, ki so se vrstile druga za drugo, so to zlo še poslabšale.
Toda ne bo večno ostalo tako. Prišel bo čas, ko bo treba pokazati več zanimanja za poljedelstvo. To bo tedaj, ko bo naša industrija dosegla še yišjo stopnjo, na kateri stoji danes. Vse večje število mestnega prebivalstva ho zahtevalo čedalje več hrane, ki jo bo treba tako ali tako preskrbeti. Naše narodne oblasti posvečajo že sedaj mnogo več pažnjc kmetijstvu. Docela razumljivo je, da se sedaj v začetku zavzemajo za važnejše in kočljivejše probleme: za proizvodnjo pšenice, mesa, mleka itd. Vendar bo prišlo na vrsto tudi čebelarstvo.
Kot prvo znamenje zanimanja odločujočih ljudi za čebelarstvo lahko omenimo konferenco v Zvezni kmetijski zbornici, o kateri je v zadnji št e-vilki lanskega letnika »Pčelarstva« poročal tovariš F. Šimic, eden od tistih, ki se je je udeležil.
Tale članek je samo slaboten poizkus, da bi vsaj nekoliko osvetlil našo Pot v bodočnost. Vsi si želimo, da bi se naša država popolnoma osvobodila siromaštva in zaostalosti. To moremo doseči le tako, da razvijemo industrijo in da potegnemo iz vasi dobršen del delovne sile. Delovno silo, ki bo se ostala v kmetijstvu, pa bo treba usposobiti, da bo z mehanizacijo in dru-Sbni agrotehničnimi pripomočki dvignila proizvodnjo in večji del proizvodov, ki j ih bo dobila s to povečano proizvodnjo, vrgla na tržišče. Torej ne sme biti tako, kot je sedaj. Ne sinemo imeti številnega kmečkega prebivalstva, ki z zastarelim obdelovanjem posameznih manjših parcel komaj dobi hrano za sebe in je sploh ne oddaja ali je postavi prav malo na trg. Imeti *»oramo maloštevilno, vendar kvalificirano delovno silo, ki bo s sodobnim obdelovanjem velikih površin zemlje pridelala toliko hrane, kolikor je bo Potreboval nekmečki živelj. Skladno razmerje med industrijo in kmetijstvom bo pripeljalo ves narod do blaginje.
Sedaj nam bo razumljivo mišljenje, ki so ga zastopali na zgoraj omenjeni konferenci predstavniki K m e t i j sk o - g o z d a rs k e zbornice in po katerem
zanima zbornico čebelarstvo samo v toliko, kolikor je Sposobno »za industrijsko proizvodnjo, za proizvodnjo blaga na debelo«. Z drugimi besedami povedano: treba je osnovati obsežna čebelarska podjetja, ki bodo dala za tržišče veliko množino medil in voska, če bodo ta podjetja to zmogla in če bodo rentabilna. Ako tega ne zmorejo, zbornice čebelarstvo ne zanima.
Glede na to, bi bila naloga tega članka, da z 11 j im pokažemo, ali čebelarstvo kaj takega zmore ali ne. Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Dejanskih izkušenj, ki bi nam pomagale pri razčiščevanju zastavljene naloge, nimamo. Mi smo do sedaj imeli čebelarstvo organizirano v dveh smereh, v smeri privatnih čebelnjakov in socialističnih. Privatni čebelnjaki ne napredujejo, temveč so v zastoju, socialistični čebelnjaki pa se niso mogli niti obdržali. Tak položaj je vsaj v hrvatski republiki. Zakaj se socialistični čebelnjaki niso mogli obdržati? Za rentabilnost zahteva socialistična družba od čebelnjaka mnogo več kakor individualni čebelar od svojega. Medtem ko je čebelar zadovoljen, če mu pokrije čebelnjak stroške in mu da neki stranski dohodek, dostikrat dokaj skromen, zahteva socialistična družba od čebelnjaka, da mu ne poravna samo stroškov, temveč da dostojno plača čebelarja, da plača družbeno evidenco in kontrolo (knjigovodstvo), a razen tega še vse tiste dajatve v fonde, ki so predpisani tudi na drugih gospodarskih področjih. Tega pa čebelnjak ne zmore, vsaj ne čebelnjak z nalogo, kakršno je imel v naši dosedanji praksi.
To so bili predvsem čebelnjaki na državnih kmečkih posestvih, organizirani in vzdrževani po enoličnem sistemu. Čebelnjak je imel navadno 50 ali največ do 100 panjev čebel. Opravljal ga je en sam čebelar s stalno plačo. Čebelar ni često delal nič drugega kakor samo v čebelnjaku. Mnogo časa je porabil za birokratske evidence (o paši, vremenskih razmerah itd.). Pri proizvodnji ni bil neposredno zainteresiran. Knjigovodski predpisi niso bili prilagojeni značaju čebelarske proizvodnje. Ob zelo dobri letini jo odšel skupiček čebelnjaka kot tako imenovana »nadplanska pridobitev« v proračun, kar je imelo za posledico, da je čebelnjak v slabih letih stalno izkazoval izgubo. Kakor je iz tega razvidno, ni preostalo za tak čebelnjak iiič drugega, kakor da smo z njim pomedli. In odpravili smo drugega zu drugim.
Poglejmo še, ali bi nam mogle tuje izkušnje pri tem kaj pomagati. V današnjem svetu imamo dve državi, ki sta glede tega zelo zanimivi. To so kapitalistične ZDA in socialistične SSSR. V Združenih državah Amerike more imeti standarden čebelnjak, ki ga opravlja in v katerem dela en sam čebelar (hkrati lastnik), tudi do tisoč panjev. Ta čebelar najame zgolj v dobi največjega dela enega do dva pomočnika. Največkrat so to njegova žena in otroci. Evidenca (knjigovodstvo) je najbolj preprosta; o njej lahko rečemo, da nič ne stane. Povezava s proizvodnjo je neposredna. No, in sedaj primerjajmo s tem čebelnjakom tisti naš čebelnjak s sto panji in s čebelarjem, razmeroma malo zaposlenim, a z zagotovljeno plačo, pa nam bo vse jasno.
Med obema svetovnima voj,nama je Sovjetska zveza, ko je delala »petletni plan« (ne vem, kateri), v katerega je bil tudi vključen razvoj čebelarstvu, poklicala na posvet znanega, čebelarskega strokovnjaka dr. E. F. PhiL-lipsa, da ji pove svoje mnenje o njihovem načinu čebelarjenja in možnostih izvedbe njihovega »plana« glede čebelarstva. V celi vrsti člankov, ki so
izhajali vse leto v ameriškem čebelarskem 1 istu Gleanings in Bee Culture, Je dr. Phillips prikazal zelo zanimivo sliko sovjetskega čebelarstva in petletnega čebelarskega načrta. Načrt je bil veličasten, poln umišljenih številk, od katerih se vam lahko zvrti v glavi. Najbrž ga niso nikdar uresničili, a verjetno so le precej napravili. Kaj čete, prišla je potem vojna in začelo je vse propadati. Izmed vseh teli objav dr. Phillipsa bomo izvlekli eno samo nadrobnost, ki nam bo osvetlila naš problem. Ko riše težave, s katerimi se Rusi bore za uresničitev načrta, navaja kot eno glavnih hib slabo rentabilnost, ki jo povzročajo strahoviti stroški za delovno silo. Zanje to sicer 11 i najvažnejše, ker se bore predvsem za napredek, toda njih končni cilj Je vendarle rentabilna proizvodnja. Za ilustracijo in primerjavo sovjetskih razmer z ameriškimi popisuje dr. Phillips primer, ki ga bomo tu dobesedno otirali: »Neki moj prijatelj čebelar opravlja prav gotovo 1000 panjev. Dela Sttou z dečkom vajencem in zasluži zaradi take redukcije stroškov za delovno silo celo ob najhujših krizah precej denarja. Drugi prijatelj dela z osem sto Panji, pri delu pa mu pomaga neki fantiček. V nasprotju s to majhno porabo delovnega časa na panj moram navesti sistem dela v nekem čebelarstvu, ki sem ga obiskal v Sovjetski zvezi. Ob mojem obisku je bilo tamkaj 10'3'i čebeljih d ružin pod isto upravo. Za vzdrževanje čebelnjakov s<> bili postavljeni direktor, pomočnik direktorja, tehnični direktor, sekretar *n 30 čebelarjev, a so bili, kot je bilo videti, vsi zelo zaposleni.« Čudno je, da dr. Phillips knjigovodstva ne omenja, pač pa na koncu dodaja: »V načrtu Je znatno povišanje števila čebeljih družin v naslednjem in nadaljnjih letih, 'ako da bodo naposled dosegli število več tisoče v.« Po tem primeru lahko sklepamo, da je birokratizem velika nevarnost in smrtni sovražnik socializma in socialističnih podjetij, a med njimi tudi čebelarskih.
Čeprav izločimo birokratizem, mora v socialističnih podjetjih vendarle ostati določen aparat družbene evidence in kontrole. Usiljuje se vprašanje, kako veliko mora biti socialistično podjetje, da more prenesti poleg materialnih stroškov in stroškov za delovno silo (osebnih izdatkov) še stroške za upravljanje in družbeno evidenco ter dajatve v razne fonde.
Nimamo nikakih kalkulacij, ki bi nas poučile, kakšna je retabilnost našega čebelarstva. Glede na praktične izkušnje bi se morda drznili trditi, da je čebelarstvo v nekaterih krajih naše države sploh nerentabilno. O večini drugih krajev pa bi lahko rekli, da je tam rentabilno, a da rentabilnost ni velika. Ako bi vzeli dobo desetih let, potem bi bili eno ali dve leti od teh desetih izredno dobri, dve do tri dobra ali prav dobra, a vsa druga slaba.
V	nekaterih izmed njih bi ne bilo samo nobenega donosa, ampak bi se stroški za vzdrževanje povečali za sladkor, s katerim bi bilo treba družine držati pri življenju;. Povprečje desetih let bi pokazalo določen donos, toda Ja ne bi bil velik. To povprečje, ali bolje povedano, dobo desetih let bi bilo treba upoštevati pri obračunih in kalkulacijah socialističnih podjetij, da bi dobili realno sliko njihove rentabilnosti.
Videli smo, da vzdržujejo ameriški čebelarji v čebelnjakih s tisoč panji rentabilnost tako, da zmanjšujejo delovno silo na minimum, ker delajo v glavnem vse sami, a ker so poleg tega še lastniki čebelnjakov, odpadejo kakršnikoli stroški za upravljanje in kontrolo. To pa je, kakor se zdi, skrajna meja v velikosti čebelarskega podjetja s takim režimom celo v
kapitalizmu. Večji čebelnjaki z nad tisoč panji bi zahtevali povečanje stroškov tudi za delovno silo (tujo), za upravljanje in kontrolo.
Iz vsega tega sledi, da bi morala socialistična čebelarska podjetja imeti več kot 1000 panjev, če bi hotela pokazati neko rentabilnost. Toda koliko več? Nimamo glede tega še nobenih izkušenj, a smo srečni, ko moremo reči, da jih bomo skoraj imeli. V LR Sloveniji je v teku velik poizkus, vreden pažnje vse Jugoslavije. Tam so ustanovili veliko čebelarsko podjetje, ki ima sedaj okoli 7000 panjev čebel. Verjetno je to največje čebelarstvo ne samo v Jugoslaviji, temveč v Evropi, če izvizamemo morda ZSSR. V sedanji fazi eksperimentiranja in pridobivanja dragocenih izkušenj se imenuje Zavod za čebelarstvo.
Kot sem slišal, trdijo tovariši tega zavoda, najbrž že sedaj na podlagi določenih kalkulacij, da čebelarstvo izpod 3000 panjev ne more biti rentabilno. Pripomnimo naj samo to, da se s povečanjem števila panjev povečajo tudi problemi in težave, v katere zaide tako podjetje pri svojem delu. Čebelarstvo ni tovarna, ki se more omejiti na razmeroma majhen prostor, ki jo je mogoče ograditi in pokriti ter tako držati pod ključem. Čebele zahtevajo velik prostor. Več tisoč panjev zahteva veliko število stojišč. Temu se pridružuje še problem dobre paše, prevoza, čebelarskega kadra, prehrane čebel, čebeljih bolezni, kontrole itd. Problem dobrega upravljanja takega podjetja zahteva večno balansiranje na zelo ozkem robu med rentabilnostjo in meren-tabilnostjo. Ravno zaradi tega bodo tem bolj zanimive izkušnje omenjenega zavoda. Morda bi bil umesten še kak tak eksperimentalen obrat, vendar bi jih preveč ne smelo biti, ker je vse skupaj zelo tvegano.
Toda morda bi bili tudi obrati s sto ali z nekaj sto panji rentabilni, če bi jih priključili h kmetijskim posestvom kot njih stransko vejo. Taka ureditev bi bila mogoča le tedaj, če bi uprave posestev spremenile svoje mišljenje in svoj odnos do svojih čebelnjakov. Nekaj se je na teh posestvih že spremenilo z uvedbo ekonomskih enot in plačevanjem po učinku. Nadalje bi bilo treba čebelarje zaposliti tudi pri drugem delu, n. pr. v sadjarstvu, zlasti če čebelnjak ne bi bil velik. Tako bi bilo zanj čebelarstvo samo sezonska zaposlitev, plačana po doseženem učinku. Knjigovodske obračune bi bilo treba prilagoditi značaju čebelarskega obratovanje. Na čebelarstvo bi bilo treba v prvi vrsti gledati kot na nekak agrotehnični ukrep (opraševanje kulturnih rastlin), a šele nato iskati koristi od neposredne proizvodnje.
Za tako shemo organizacije je zelo nevarno, da naleti na nerazumevanje in brezbrižnost upravnih organov, ki bi lahko čebelnjak, ko bi ga imeli, postavili na zadnji tir, kjer bi propadal, dokler bi ga ne likvidirali. Toda s tem ni rečeno, da se ni vredno boriti za to obliko organizacije, za izmeno ljudskega pojmovanja, ki je zgrešeno in škodljivo.
Preostane nam še to, da se pomenimo o tako imenovanem »privatnem« čebelarstvu. Tudi to moremo prav lepo vključiti v ta naš program. Mislim pa, da je treba predvsem zavreči besedo »privatni« čebelarji. Kdo so ti ljudje? To «o bili do včeraj v glavnem kmetje in učitelji, a to čedalje bolj postajajo delavci in uslužbenci, ki prežive svoj prosti čas v čebelnjaku, pri delu s čebelami. Ti imajo povprečno 10, morda 20 panjev. Njih dohodki, ki jih imajo od čebel, so dokaj majhni. Dostikrat jih niti nimajo, toda zanje veljajo drugi zakoni rentabilnosti. Postavkam neposrednega dobička, ki
ft
nastaja s prodajo čebeljih proizvodov, dodajajo lep daa v soboto popoldne ali v nedeljo, čist zrak, ki ga vdihavajo v naravi, mir in spokojnost, v kateri s© znajdejo, ko pobegnejo iz lirupa in vrvenja mestnega življenja, oddih M spremembo po šestih dneh dela — in vse to nagne tehtnico njihove bilance Proti aktivom. Na kratko povedano: to so čebelarji amaterji ali športni čebelarji. Če gledamo na to stvar tako (no, in tako tudi je), potem je beseda »■privatni« popolnoma neumestna in zavaja k napačnemu mišljenju, da so to neki špekulanti in bogataši. Bodimo brez skrbi — med našimi čebelarji ne bo nikdar nobenega bogataša! Če kak špekulant tudi zablodi med čebelarje, ga stvarnost strezni in hitro poišče donosnejši posel.
Normativno velikost takega čebelnjaka določajo že same razmere, v katerih živi čebelar. Pri tem ne smemo biti preveč tesnosrčni, ampak široki m obrnjeni s pogledom v bodočnost. Zato mislim, da bi bilo treba prištevati k športnim čebelarjem ljudi, ki imajo enega do sto panjev. Sto panjev bi hila zgornja meja.
Za te čebelarje bi bila najboljša društvena oblika organizacije. V vsaki republiki bi moralo obstajati ali čebelarsko društvo s podružnicami po krajih, kjer bi dobro uspevale, ali zveza čebelarskih društev. Nekatere republike že imajo take zveze, pa bi jih bilo treba samo obnoviti in poživiti njih delo. V tistih republikah, kjer jih ni, pa bi jih bilo treba ustanoviti.
Družba bi od teh čebelarjev imela velike koristi brez vsakih stroškov •n tveganja. Če vzamemo tisoč takih čebelarjev po 10 panjev, dobimo deset tisoč panjev. To je brezplačno opraševanje posevkov na deset tisoč arih Površine, da ne govorimo o medu in vosku, ki bi ga pridelali, ko bi bila letina ugodna. Vrh tega bi mnogi naši delovni ljudje našli pri zaposlitvi v čebelnjaku zabavo in oddih, kar bi jih odvrnilo od drugih zabav s škodljivimi posledicami za njihovo zdravje in za njih. redino delo.
Morda bo kdo rekel, da ni to nič novega. Take organizacije so obstajale ze do sedaj m čebelarjem ni nihče branil, da se združujejo. To je res, ali res Je tudi to, da jim ni nihče pomagal. Niso jim pa pomagali po mojem mnenju ravno zato, ker niso nikoli imeli jasne slike, kako je treba organizirati naše čebelarstvo. Vedno so postavljali in nasproti postavljali dve organizaciji: Socialistično in privatno čebelarstvo. To je morda prvi poizkus, da stvari Uskladimo in postavimo na svoje mesto: na eni strani čebelarstvo s socialistično organizacijo, ki je edino moderno, sodobno in v skladu z našo družbeno ureditvijo, na drugi strani organizacija malih čebelarjev za razvedrilo, zabavo in oddih naših delovnih ljudi. Ako bo tako udejstvovanje kaj pripomoglo k naši skupni proizvodnji, ne bo to nikaka škoda, ampak zgolj korist. A kaj je s sedanjimi čebelarskimi zadrugami? Bolje je, da ne slepomišimo! Današnje čebelarske zadruge niso po svojem poslovanju zadruge, niarveč čebelarski servisi, ki prodajajo med za čebelarje, predelujejo vosek v satnice ter preskrbujejo s čebelarskimi potrebščinami in orodjem tako člane kakor nečlane. Društveno delo, ki se po navadi odvija pod okriljem teh zadrug, pogosto bolj škoduje, kot koristi poslovanju te organizacije, pa bi bilo vsekakor najbolje, da ga odcepimo in organiziramo v društveni obliki, medtem ko naj se servisi udejstvujejo samostojno. S posebnim predpisom bi mogli odredili, da bi bil servis povezan z društvom tako, da bi to odločalo pri postavljanju upravitelja servisa ali kake druge strokovne moči.
Tako bi bila vzpostavljena poleg trgovske tudi strokovna čebelarska linija. Servisi naj bi delovali samo tani, kjer bi bile zanje ugodne razmere.
Čebelarsko društvo ali zveza čebelarskih društev bi se vzdrževala s članarino. pri kateri pa bi bila vključena tudi naročnina za čebelarski list, ki bi bilo službeno glasilo te zveze ali več zvez. Vsak čebelar bi moral biti obvezno član zveze s predpisano članarino. Tako bi rešili tudi vprašanje zavarovanja čebel, zatiranja čebeljih bolezni ipd. Naše narodne oblasti bi morale dati pobudo za ustanavljanje takih krepkih organizacij, ki bi jih nič ne stale, a bi bile zelo koristne.
Edina nevarnost bi bili za take organizacije destruktivni, asocialni in metalno nezdravi posamezniki, ki bi zanašali vanje motnje in razdor. Društva bi morala biti stalno na straži in v kali zadušiti vsak razdiralni poizkus.
Na koncu samo še nekaj! To je moje osebno mišljenje, za katerim ne stoji nič in nikdo drugi razen mene. Zato to mišljenje ne more biti odločilno ali celo obvezno za nikogar.
Iz hrvaščine prevedel V.R.
SMELE OPERACIJE
VLADI MARTELANC
Sleherno jesen lahko opazujemo, ka:ko se čebelje družine pripravljajo na zimo in urejujejo svoja gnezda. Ako je količkaj paše, večinoma (o delo tako dobro opravijo, da ni treba čebelarju prav nič popravljati. Le tu in tam doda kak meden sat ali ga od vzame, pa je stvar v redu. So pa čebelarji, ki načelno tega opravila ne zaupajo nobeni družini. Ce je potrebno ali ne, vsako gnezdo razkopljejo in po lastnem preudarku sestavijo v novo celoto, kot. se jim zdi za prezimovanje najbolj primerna. Ne trdim, da tega ne smemo storiti, toda v tako delo naj se spušča le vešč čebelar, nikakor pa ne začetnik. Ta ga lahko pri tem toiko> polomi, da mu bo kaka družina sredi zime padla pri polni skledi. To bi se zgodilo, če bi prerezal plod išče, v katerem je sicer dovolj zimske zaloge, recimo nekje na tretjini s popolnoma praznim satom. Družina bi se stisnila v oddelku na eni strani tega sata in, sčasoma tamkaj pospravila vso hrano. V hudem mrazu bi praznega sata ne mogla prekoračiti, ampak bi pred to barikado od gladu umrla, čeravno jo onkraj nje čaka še bogata zaloga medu. Brez izgub bi lahko premostila to zapreko le tedaj, če bi pravočasno nastopili topli izletni dnevi. Nič manj tvegano bi ne bilo, če b:i namesto praznega sata vstavil čebelar le na eni strani zanesen sat. Posledice nam bodo razumljive, če primerjamo pojav s prižgano svečo, ki bi ji manjkalo v sredini dober centimeter stenja. Kakor hitro pride plamen do mosta brez stenja, sveča ugasne. Gorivo leze po stenju navzgor. Ako to pot nekje presekamo, proces ustavimo. Tudi prezimujoča čebelja gruča se premika le po medu v vse smeri. Ako v eni smeri zmanjka hrane, se prične premikati na tisto stran, kjer je medu dovolj. Ker jo obdaja debel oklep dobre zimske hrane s štirih strani, troši zaloge v radialnih smereh od svojega središča. Za pravilno razmestitev hrane poskrbe čebele že jeseni in je pri tem čebelarjeva pomoč nepotrebna. Njegova naloga je
samo v tem, da jim jo nadomesti s sladkorjem, če je nimajo dovolj. Sladkor Pa mora dodati pravočasno, da ga lahko čebele še pred nastopom mraza predelajo v med.
Zgodilo se je, da je v čebel n j ak u neke ljubljanske ustanove ostalo sredi decembra osem čebel jih družin v AŽ-panjih nezapaženih, torej tako, kakor «o jih pripeljali z revnega jesenskega pasišča. Čebelar, ki je obljubil, da bo čebele zazimil, tega ni mogel opraviti. Na prošnjo ustanove sem panje previdno pregledal in ugotovil, da je pet družin na zadnjih kapljicah medu, medtem ko so bile ostale tri le toliko na boljšem, da bi zdržale nekako do 15. januarja. Za pregled so me naprosili zaradi tega. ker je hotel nekdo te družine kupiti. Šele kasneje sem zvedel, da je bil to moj dober prijatelj. Ker so veljale čebele za zgubljene, je bila cena razmeroma nizka. Nanašala se je pred vsem na panje in satje. Kupec pa je le hotel obdržati tudi čebele. Vprašal me je, če bi mu hotel pomagati. Obljubil sem mu, da bom skušal na njegovo odgovornost rešiti žival, in sicer pod temile pogoji: Preskrbeti mora vsaj 50 kg po možnosti zadelanega medu v satju. Sati morajo biti tedaj, ko jih bom dodajal družinam, segreti na 22—25° C. Pripravljenih pa mora biti še 40 kosov zidne opeke, ki naj bi bila toplejša od sat ja.
Naročen« — storjeno! Primerno medeno satje smo dobili pri znanem čebelarju v Trnovem, opeko pa smo našli kar doma. Ob pričetku dela dne 18. decembra nam ni bilo vreme niti najmanj naklonjeno. Megla in temperatura izpod 0" C sta prisilili čebele, da so se stisnile v tesno gručo. Kljub temu smo postavili zvečer v medišča po štiri, a za okenca v plodiščih po eno, primerno toplo zidno opeko, zaprli vratca panjev, zapahnili žrela in zaklopili brade. Do naslednjega jutra so se zaradi toplote čebele lepo razlezle po satju. Tako so bile pripravljene za nadaljnje ukrepe. Odstranili smo opeko '■n jo dali znova ogrevat. Potem smo potegnili iz panjev rešetke, previdno prestavili satje s čebelami v medišča, v izpraznjena plodiišča pa zložili pripravljeno toplo medeno satje. Ne da bi ipotegn.ili sate iz medišča, smo omedli čebele na s,podnje sate. Za okence v plodišču smo postavili štiri tople opeke panje zaprli. Do večera so se čebele umaknile med satovje, da smo lahko Porinili rešetke na prejšnja mesta in zamenjali ohlajeno opeko s segreto. Čebele so se skoro popolnoma umirile in se polagoma strnile v zimsko gručo. Se dvakrat smo zamenjali shlajcno opeko z nekoliko manj toplo in eno manj po številu. Po treh dneh smo z ogrevanjem prenehali, ker smo videli, da so se čebele stisnile med satovje v normalno zimsko gnezdo. Vse panje snio skrbno odeli in žrela odprli.
Nadaljnje prezimovanje teh družin je potekalo v redu. Le najšibkejša, ti je bila že med reševanjem sumljiva, je zaradi griže in verjetno tudi zaradi noseme propadla. Vse druge so zdrave in čile dočakale sončno pomlad. 2al, da se v slabi letini 1961 niso mogle uveljaviti. V novem paviljoneku v Borovnici čakajo prilike, da se izkažejo hvaležne svojemu novemu gospodarju.
Iz navedenega je razvidno, da je mogoče s previdnim ravnanjem čebelam celo sredi zime pomagati, če bi jim iz tega ali onega vzroka zmanjkalo hrane. Pri takem opravilu pa ima seveda glavno vlogo primerna toplota v panju kot v samem čebelnjaku. Temperaturo v panju moramo postopoma zniževati, da preide družina naposled samostojno v naravne toplotne razmere.
S tem v zvezi naj povem še to, kako sem pred sedmimi leti širil svoje zreducirano^ čebelarstvo. Spomladi mi je bilo nemogoče nabavit i zadostno število rojev, da bi z njimi napolnil prazne panje in vsaj delno uporabil večjo množino dobro ohranjenih satov. Zato sem se odločil, da boni jeseni napravil nekaj družin s suhimi čebelami. 1 Vakg čebel je tedaj stalo 400 din, 8 kg sladkorja pa kakih 1000 din. Vseh stroškov za družino, sposobno za prezimovanje, je bilo potemtakem 1400 din. Za dober roj bi spomladi prav gotovo več plačal. Delal pa sem takole:
K čebelarju, ki mi je 20. septembra obljubil suhe čebele, sem prinesel za sleherno družino po en štirisatni prašilnik iz enim satom, v katerem je bilo vsaj % kg medu ali sladkorja kot popotnica do doma. V vsak tak prazen prašilnik smo omedli do 1 Vakg čebel z matico, v nekatere tudi samo dober kg, kakor je pač bila močna družina, ki smo jo razdrli. Čeravno sem pra-šilčke prepeljal 12 km daleč na prtljažniku kolesa, se ni noben zadušil, vsi pa so pobrali dodani jim med do zadnje kapljice. Doma sem prineseno žival stresel na sate v plodišča praznih panjev. Žrela sem imel iz previdnosti pod ne vi tri dni zapahnjena. Pitati sem pričel takoj, ko so se čebele nekoliko pomirile, in to toliko, kolikor so mogle sprejemati. Čez osem dni je suha družina prejela potrebno količino sladkorja, ga predelala v med in v pretežni večini pokrila. Motilo me je le, da so bile te družine skoro brez ob-nožiine, kar naj bi jih oviralo pri spomladanskem razvoju.
Prezimovanje ometencev je proti mojemu pričakovanju potekalo zelo ugodno, brez vsakih motenj ali bolezenskih znakov. V zgodnji pomladi so prednjačili pri donašanju obnožine in tudi v razvoju. V kasnejši julijski ho jev i paši so bili med najpridnej širni družinami, saj so dvakrat dokaj dobro zanosili medišča in s tem skoro šestkratno povrnili prejšnjo jesen posojeni jim sladkor. Ako imamo dovolj medenega satja, je delo s takimi ometenci veliko lažje, a če primerjamo ceno sladkorja in medu danes, se bomo prav gotovo odločili za popolno dokrmljenje s sladkorjem, ki je kot zimska čebelja hrana docela zanesljiv.
Včasih se primeri, da si vnet začetnik pripravi na pomlad poleg drugega nove panje in satnice ter se pogodi is kakim večjim čebelarjem za roje. Vendar zaradi nerojivega leta obljubljenih rojev ne dobi in s težkim srcem gleda vse poletje prazne panje, v katere je vložil s trudom prisluženi denar. AH naj čaka z naselitvijo panjev do prihodnje pomladi? Ako ima jeseni priliko nabaviti kje suhe čebele, si lahko pomaga na enak način, kot sem si jajz. Dober sosed-čebelar mu bo prav rad zamenjal po stvarnem obračunu uporabne sate za satnice. Res je, da je pričetek čebelarjenja z vsajanjem rojev in opazovanjem njihovega napredka edinstveno doživetje, toda, kadar pričetek z roji ni mogoč, ne bodo začetniku dobro prezimljeni ometenci v prihodnji pomladi v nič manjše zadoščenje kot naravni roji.
Tako pa seveda ravnamo le v izrednih primerih, ko nam gre za hitro naseljevanje panjev. Navadno dobimo večje število ometencev pri čebelarjih kranjičarjih, ki vsako jesen zmanjšajo število panjev. Vendar ne smemo jemati vsakega ometenca za čisto zlato. Včasih se kateri prav slabo izkaže. Če ne nabere ob srednje dobri letini niti zimske zaloge, je to znak, da ima manj vredno matico. V prihodnjem letu jo je treba ob prvi priliki zamenjati z drugo, ki je dobrega rodu.
UPOŠTEVAJTE!
V I R M A S A N
Živimo v dobi napredka in tehnike. Yse delamo po določenih načrtih, ki so temeljito pretehtani in predvideni za več let naprej. Kar se ne splača, opuščamo.
Poglejmo samo kmeta in njegovo delo! Tudi on je moral opustiti marsikaj, kar so pred njim delali njegovi predniki že stoletja. Danes mora delati tudi z glavo in ne samo- z rokami. Vedeti mora, kaj najbolje uspeva na njegovi zemlji, kaj najlaže in najdraže proda na trgu. Biti si mora na Jaisnem, za koliko živine lahko pridela krme, da jo bo prehranil in imel °d n j e korist. Slab gospodar, ki tega ne ve, in mora spomladi kupovati seno, da jo vsaj za silo preživi do no vin e. Od lačne živine ne more imeti koristi, kajti krava pri gobcu molze.
V	enakem položaju smo- tudi čebelarji, čeprav nas je dosti manj kot kmetov. Čebelar bi moral natančno poznati pašne razmere svojega kraja 'n po njih urediti čebelarstvo. Vedeti bi moral, kdaj je pri njem glavna Paša in koliko lahko ob ugodnem vremenu pričakuje od nje. Upoštevati bi öloral tudi panje drugih čebelarjev, ki imajo isti pašni okoliš kot njegove Čebele. Cim več ust, tem več hrane je treba, da se vse nasiti. Narava pač ni neizčrpna.
Izjema so le dobre gozdne paše. Toda gozd ne medi vsako leto in tudi vsi čebelarji niso tako srečni, da bi imeli to pašo pred nosom. Ti morajo, ako hočejo vsaj za silo izhajati, prevažati. Prevozi pa so danes dragi, da ne govorim o delu in skrbeh, s katerimi so povezani. Razen tega so zelo nezanesljivi. Kaj rado se primeri, da imaš kljub večkratnim prevozom jeseni Prazne panje in prazen žep. A če bi ostalo samo pri praznem žepu, bi bil nvarsikdo še kar zadovoljen, toda največkrat se moraš celo zadolžiti, če hočeš ohraniti čebele čez zimo in podaljšati upanje na dobro letino. Kljub *emu pa se naše vrste ne redčijo tako, kot bi po vsem tem pričakovali. 'V vsakem kraju odpade sčasoma kak čebelar, vendar stopi po navadi na njegovo mesto no-v in stanje se spet zravna. Vesel sem vsakega novinca, ker nii je to poroštvo, da naš stan ne bo propadel, da čebel ne bo zmanjkalo za opraševanje sadnega drevja in drugih rastlinskih kultur.
Največ novincev se pojavlja v krajih, kjer je že več čebelarjev. To je Povsem razumljivo, saj so jim ravno ti nudili priliko, da so se seznanili 8 čebelarstvom. Spočetka so jih bolj od strani opazovali pri njihovem delu, kasneje pa so dobili tudi sami veselje do čebel, laki novinci si kmalu postavijo čebelnjak, kupujejo plemenjake in roje, delajo nove panje in se ženejo, da bi prekosili soseda v številu panjev. Ručun je zanje dokaj preprost: če da deset panjev določeno količino medu, bo dalo trideset panjev natančno trikrat toliko. Tu ne more biti nobene pomote. Čudijo se starejšim čebelarjem, da imajo stalno enako število panjev. Le zakaj jih ne pomnožijo? Ali jim res ni do tega, da bi dobili več medu? Toda stari že vedo, kaj delajo. Izkušnje so jih izučile, da se da vse kupiti: čebele, panje rn tudi sladkor, le paše ne.
Kaj pomaga takemu čebelarju, ako je njegov čebelnjak poln panjev? Tudi sosed jih ima toliko ali še več. Paše v njiju okolišu pa je komaj za tretjino čebel ali še manj. Ako bi oba zmanjšala število panjev na tretjino, bi z manjšim trudom in skromnejšimi stroški dosegla iste ali še boljše uspehe.
V	vasi, kjer je čebela ril rajni Logonder, je bil v njegovih mladih letih še drug čebelar. Oba sta imela precej čebel. Ker sta čebelarila na roje, se je nabralo vsakemu do jeseni okoli 150 panjev. Čebelarila sta. ogrebala roje in se jezila na čebele, ker so bile posode vsako leto prazne. Nista prišla do spoznanja. <la tega niso krive čebele. Šele ko se je drugi čebelar s svojimi čebelami odselil, sc je Logondrovo čebelarstvo zboljšalo in je imel poleg rojev vsako leto tudi med. Šele tedaj je spoznal, da je bilo preveč čebel in premalo paše v njegovem okolišu. Ako se eden iz sklede naje do sitega, gresta dva druga od nje lačna.
Podobno je bilo pred drugo svetovno vojno tudi pri meni. Blizu skupaj smo čebelarili trije čebelarji, vsak z večjim številom panjev, toda vsi trije smo komaj životarili. Imeli smo sicer čebele, a bili brez medu. Sladkor je bil naš stalni gost. Po vojni sta drugi dve čebelarstvi prenehali obratovati in stanje se je pri meni precej zboljšalo.
Danes je stanje v mojem kraju še slabše. Na majhnem prostoru nas je devet čebelarjev, ki prezimujemo približno I "0 panjev. Ker je paše zmeraj manj, smo primorani prevažati na razna pasišča.
Mogoče mi bo kak mlad čebelar zameril te vrstice in mi očital, da sem proti napredku v čebelarstvu, toda kdor me pozna, ve. da sein vedno rad delal v prid čebelarstva in podpiral posebno začetnike. Kar sem napisal, sem napisal z dobrim namenom, da bi ravno te obvaroval razočaranja in prevelike škode. Rad bi videl, da hi ostali še nadalje zvesti čebelam in imeli od njih ne samo veselje, ampak tudi gmotno korist.
Čebelarji začetniki, učite se ne le iz kn jig, marveč prav tako iz skušenj starih čebelarjev! Poslušajte in upoštevajte njih nasvete, saj jih je marsikatera izkušnja drago stala. Ne pretiravajte v načrtih, število panjev množite počasi! Primerjajte uspehe, ki ste jih dosegli z desetimi panji, in uspehe, ki jih imate danes z dvajsetimi panji na stalnem mestu. Videli boste, da število še ni vse in da ste imeli prej več dohodka in manj dela kot sedaj. Po letih, ko boste imeli dovolj izkušenj in vso čebelarsko učenost v malem prstu, mi boste dali prav. Čebel ar imo iz ljubezni do čebel in ne iz pohlepa po dobičku!
Marsikateri čebelar se preveč zanaša na prevoz. Ako ima zagotovljena gmotna sredstva in dobra pasišča, bo vsekakor laže vzdrževal večje čebelarstvo. Toda tudi prevozi so igra s srečo. Nikjer ni zapisano, da bo paša, za katero se je odločil, dobra in da mu bo povrnila vse stroške. Mnogokrat odpove im kaj potem? Vse leto delo, skrbi in stroški, jeseni pa prazne posode in prazni panji! Dosti' sem že prevažal in še bom, a do sedaj nisem obogatel in vem, da nikdar ne bom. Srečen čebelar, ki ima doma vse leto vsaj skromno pašo. Od čebel ima prav gotovo večji duševni užitek kot čebelar, ki se leto im dan ubija po raznih pasiščih, zapravlja denar, dostikrat brez vsakega upanja na kako povračilo, in izčrpava svoje telesne sile.
DESETLETNA HILANCA
FRANC P O V S E
Leta 1950 me je zamikalo, da bi začel čebelariti. Prepričan sem bil (kar so potrdili tudi drugi, seve' ne čebelarji), da je čebelarstvo najbolj donosna gospodarska panoga. V čebele vloženi denar se najhitreje amortizira. To je najkrajša pot, po kateri se lahko dokoplješ do avtomobila, lepe vile, televizorja itd. I n ni pomišljanja, če hočeš doseči zavidljivo stopnjo življenjskega standarda. Ko sem se s tein ali onim le še posvetoval o uspešnosti takih investicij, so mi vsi dejali: »Vlagaj, samo vlagaj in videl boš, kako visoko se ti bo obrestoval vsak dinar.« Opozarjali so me, naj ne iščem nasvetov Pri čebelarjih, kajti ti mi bodo iz prirojene nevoščljivosti napak svetovali. Resnične izdatke pomnožijo z 10. dohodke pa z istim številom delijo.
S takimi vzpodbudami sem brskal po dnevnem časopisju za oglasi o Prodaji čebel in ga konec septembra. 1950 tudi našel. Ta in ta iz Tržiča Proda po ugodni ceni tri eksporlne panje čebel. »Fant, jih že imaš,« sem se razveselil. Hitim na pošto in brzojavim, da pridem naslednji dan po čebele. Ko prispem v Tržič, čebelar brzojavke še ni prejel, pač pa jo je prinesel Poštar tedaj, ko sem bil tam.
Za ceno sva se hitro pogodila. Kolikor je zahteval, toliko sem plačal. Le čemu bi takrat spraševal po ceini? Bil sem vesel, da sem panje sploh dobil. Tudi nisem poslušal čebelarja, ki mi je svetoval, naj počakam še kako nro, da se vrnejo vse čebele s paše, marveč sem odhitel z dragocenim blagom na prvi vlak, ki je odpeljal.
Po večurni vožnji z vlakom in nato še z vozom sem razložil panje na dvorišču. Kmalu je bil pri meni sosedni čebelar Jože in me začudeno Pogledal.
»Kaj boš začel tudi ti čebelariti?« me je vprašal. »Pa mi nisi nikdar °inenil o tem. Ce bi to vedel, bi ti dal spomladi roj in ti ne bi bilo treba stikati drugod za čebelami.«
»No, tildi jaz bom poizkusil srečo z muhami,« sem mu odgovoril.
»Me prav veseli! Si bova lahko drug drugemu pomagala!«
»Seveda ml boš pomagal,« sem si mislil potihoma. »Boš že gledal, da bo čimprej odšlo na drugi svet to, kar sem pripeljal.«
»Kam jih boš pa dal pod streho?« se je glasilo nadaljnje vprašanje.
Kar sape mi je zmanjkalo. Uh, na to še pomislil nisem. Saj res nisem •niel nobenega prikladnega prostora pod očetovo streho.
»Bom že nekako rešil ta problem,« sem mu odgovoril.
»Ce boš potreboval nasvet ali kuj drugega, se kar oglasi,« je dejal Pri odhodu.
»Saj ni mogoče, da bi mi iz hinavščine nudil toliko pomoč,« sem razmišljal potem, ko je odšel. »Ljudje pogrešilo prisojajo čebelarjem egoizem. Morda ga je	res pri	kom nekaj, toda moj	sosed	ni med njimi.«
Du sem	prav sodil, sem se prepričal	že v	naslednjih dneh,	ko nisem
vedel, kako	in kje	naj zazimim čebele,	kako	naj jim napravim	zasilno
streho, kako	naj jih	dokrmim itd.
Leta 1952 sem že postavil čebelnjak za 30 AŽ-panjev. »Le kaj bo vtaknil po«l lo veliko streho, ko ima komaj sedem panjičkov?« so ugibali nekateri vaščani. »Verjetno se bo oženil in mu bo čebelnjak za stanovanje,« so z zlobnim nasmeškom odgovarjali drugi.
Jaz sem pa mislil drugače. Čebelnjak bo sčasoma še premajhen. Čez nekaj let bom moral odbiti eno steno, da bom tjakaj lahko vtaknil nadaljnjih 18 panjev. Ustvariti hočem veliko, donosno čebelarstvo in kdo mi more to preprečiti? Drugi naj si mislijo, kar hočejo. Meni ne bo nihče solil pameti.
Več let sem »zabijal« vse službene prejemke v čebele in čebelnjak, hodil pa v raztrganih hlačah. Sreča, da sem stanoval pri očetu na posestvu in ni bilo treba stiskati še pasu.
Sat nice sem si priskrbel tako, da sem nakuipil voščine pri okoliških kranjičarjih ter jih prekuhal v vosek. Do tega dela sem imel posebno veselje, ki pa me je domala popolnoma minilo po letu 1955, ko je švignil plamen iz velikega lonca, v katerem se je prekuhaval vosek. Ko so plameni začeli lizati strešnike (bilo je v kovačnici), sem bil tako zmeden, da sem sial ob strani in s strahom opazoval, kaj se bo zgodilo. Naposled sem le prišel toliko k sebi, da sem se spomnil, kaj moram ukreniti. V neposredni bližini pečice, na kateri sem prekuhaval vosek, je stal poln čeber vode, ki jo je rabil oče pri žganjekuhi. Zagnal sem se v čeber in ga butnil proti pečici, da je voda pljusknila iz njega in zalila ognjene zublje. O vosku ni bilo ne duha ne sluha več. Dogodivščino sem držal v tajnosti, vendar so čebelarski nosovi kmalu vse izvohali. Ob prvem snidenju so mi čestitali k uspešno opravljenemu izpitu za kuhanje voska.
Čebelarsko knjigovodstvo sem upeljal takoj ob začetku čebelarjenja. Pridno, kot vsa leta prej, sem vpisoval tudi v letu 1956 v rubriko »izdatki« matij še in večje zneske. To leto pa sem doživel nekaj zelo pomembnega. Jeseni sem prodal prve »tone« medu in vpisal v rubriko »dohodki« znesek z zelo debelimi številkami. Kako srečen sem bil, si lahko mislite.
Kot se še dobro spominjate, je leta 1957 nekaj časa medilo vse, celo klobuki, kot je dejal nekdo, ko mu ga je pokapalo pod jelko. Travniška paša je bila dobra, kostanjeva prav tako, hkrati pa se je cedilo s hoje, da se je podrast svetila od sladkega izločka. Večina okoliških čebelarjev je romala v Rog, dasi niso še nikoli prej prevažali. Tudi jaz sem premišljeval, ali naj čebele odpeljem ali ne. Da bi bili manjši stroški (imel sem le 15 AŽ-panjev), sem skušal navdušiti za prevoz še sosedovega Jožeta, ki tudi dotlej ni prevažal, a ga zlepa nisem mogel pregovoriti. Sklepal sem, da se njegova »matica« upira temu tveganemu potovanju. Ko so že govorili o gradnji nove železnice od Straže do Roga, ki naj b;i bila potrebna za odvoz medu (in dovoz čebel), ker tega avtomobili ne zmorejo več, sem se Jožeta znova lotil-»Za vraga, ti mar smrdi denar ali kaj, da se ne odločiš?« sem ga nahrulil-To ga je ganilo. Tudi upiranje boljše polovice ni zaleglo. Najela sva kamion in odpeljala. Ko sva prišla na mesto, sva se oddahnila. Z odprtimi ustmi sva' hlastno požirala roški zrak, ki pa je malce zaudarjal po mrhovini-S svetilko sva dognala, da je skoro pred vsemi skladovnicami panjev drugih čebelnjakov debela plast oguljenih mrtvic. »Slab znak«, sva ugotovila. Naslednji dan sva si ogledala okolico, tipala jelkine veje, iskala ušice
m pokušala sladke kapljice. V neposredni bližini je bilo kakih 150 panjev čebel. Čebelarji so pridno vrteli točila in v dveh dneh odpeljali panje s Prgiščem izmučenih čebel domov ali na otavo.
Tri dni po- najinem prihodu so čebele še nabirale mano, potem je bilo konec vsega. Nastopilo je hladno in vetrovno vreme s pogostim dežjem. Samo najine čebele «o čakale na ponovno medenje, pa ga niso dočakale. Ponoči so mi rojili po glavi nepotrebni izdatki za prevoz, še bolj pa dejstvo, da je z menoj peljal Jože prav na moje prigovarjanje. Kako naj se še prikažem pred njegovo hišo, ko sem menda njegovi »matici« jamčil za uspešen prevoz? Dokler sva imela čebele še na »paši«, sem ga vedno tolažil s tistim »le počakaj, saj bo«. Toda s tdm sem kmalu prenehal, ker ni bilo za največjega optimista nobenega upanja več. Po štirinajstih dneh sva pripeljala čebele domov. Da bi bila nesreča še večja, se je razbilo pri prevozu nekaj novih panjev. Doma sva videla, da so družine, ki jih nisva imela na lioji, precej nabrale na otavi, kar je »dobro voljo« še povečalo.
Nekaj časa prej sem že stanoval v Novem mestu. Domov k čebelam sem vedno, prihajal s tiste strani, kjer je stala Jožetova hiša, da bi mimogrede pozdravil še stanovskega tovariša. Od tega nesrečnega prevoza dalje pa sem se pritihotapil najraje z druge strani. Šele zadnje čase, ko je šlo že vse v pozabo, gladim spet prvotne steze.
Kot veste, dragi čebelarji, je za uspešno čebelarjenje »nujno potrebna« življenjska družica. V upanju na večji uspeh sem si leta 1958 preskrbel tudi to. In od tedaj se je marsikaj spremenilo. V »čebelarskem knjigovodstvu« so redIle revizije, v rubriko »izdatki« ne vpisujem več, v rubriko »dohodki« pa ni kaj. Zlasti v letih 1960 in 1961 je bilo slaho. Če sem že našel v kakšnem Panju nekaj kapelj medu, je bil ta takoj »zaplenjen« in nato porabljen v gospodinjstvu.
Lansko jesen sem k sreči dobil v podjetju razliko iz obračuna plač, za
kat
ero sem se moral z boljšo polovico odločneje boriti, da sem jo lahko porabil za sladkor, kot pa sem se v podjetju, da sem jo dobil.
Kupil sem precej sladkorja in ga pretežni del še pred koncem oktobra Pokrmil čebelam. 15 panjev sem napolnil do predpisane zimske zaloge, 10 panjev pa je dobilo le nekaj klaje, ker me je prehitela bolezen in sem moral oditi v bolnišnico. V skrbi za nezadostno napitane čebele sem prepričeval zdravnika, da se dobro počutim, in ga prosil, naj me spusti domov. Kmalu mi je ugodil. Ko pa sem prišel domov, sem ugotovil, da je sladkorna zaloga zginila v marmelado in kompote. »Tako,« sem dejal ženi (družici, ki ti je pri čebelah v pomoč), »sedaj se lahko vrnem nazaj v bolnišnico, ti mi Pa sporoči, kdaj bo pogreb tistih čebeljih družin, ki jih imaš na vesti!«
Nekega dne sta se zglasila pri meni dva možakarja in trdila, da vesta iz »zanesljivih« virov, da imam na prodaj čebelnjak in čebele. Od kod ti zanesljivi viri, sem takoj pogodil. Se mi je kar zdelo, da ne bo izginuli sladkor zadnja nevšečnost, ki se mi more pripetiti. Z obljubo, da jima bom dal roje, sta odšla.
fn ko sem v teh dolgih januarskih večerih premleval v mislih »uspehe« desetletnega čebelarjenja ter delal čebelarsko bilanco, sem ugotovil, da še dolgo ne bo treba v čebelnjaku izbijati stranske stene za nadaljnjih 18 A2-Panjev, ker niti ena stran ne bo tako kmalu polna. Razveselilo pa me je, da
izkazuje bilanca prebitek za slabe »cajgaste« hlače. Omamljen od te sreče, sem takoj začel pisati članek, ki bo morda komu od mlajših v korist. Opozarjam pa začetnike, da se da marsikakšni izgubi izogniti, česar se seveda človek navadno prepozno zave. Jaz osebno sein trdno prepričan, da bi mi ne zgorel vosek, če bi ne kuril pod loncem, da bi imel cele panje iin več denarja v žepu, če bi ne peljal čebel na pašo, da bi bile čebele preskrbljene z zimsko zalogo, če bi sladkor bolje shranil itd. itd.
Ko sem pospravljal z mize papirje, ki sem jih bil popisal, z namenom, da grem spat, sein ujel na uho zadnjo večerno radijsko vremensko napoved. Ker je ta obljubljala, da bodo v naslednjih dneh močne padavine, sem vedel, da bodo imele čebele kmalu izleten dan in da bodo tako tembolj zanesljivo dočakale pomlad. To mi je pomagalo, da sem trdneje zaspal, kot bi morda sicer.
Ob cvetenju sadnega drevja je čedalje več mladic v panju. Zato se tudi javlja gradilni nagon, ki ga pameten čebelar izkorišča z gradilnikoin
KAREL SKOK
ANTON MIHEVC
Še pol leta ni minulo, odkar je njegova soproga, rojena Petrovčič, podlegla prometni nesreči tik ob svojem domu, dne 8. marca i. 1. pred prihodom pomladi smo pu še njega spremili ob veliki udeležbi sosedov, prijateljev in čebelarjev k preranemu Srobu. — Rajnik je bil star 72 let. Nad '° let je bolehal za nevarno angino Pectoris, a ji je znal z zdravniško pomočjo in 'trdno voljo kljubovati. Pri čebelah je vedno našel nov pogum in razvedrilo. Ko je nekoč že nekoliko obupal, je razprodal svoje panje. Kaj kmalu pa se je zopet opogumil in začel *Hova čebelariti. Svoje ljubljenke je redno obiskoval in negoval, tako da je sedaj ob smrti njegov čebelnjak skoraj na prejšnji višini. v Nekaj dni pred smrtjo so ga obiskali čebelarji. Nihče ni mislili, da bo tako hitro sklenil z življenjem! Saj je govoril Samo o čebelah, kam jih bo peljal na Pašo, kaj bo treba ukreniti, da se bodo bolje razvijale itd. Ni ga pobrala njc-Kova. stara bolezen, ampak letošn ja gripa ? pljučnico, ki ji niso bile kos nobene lnjekeije.
v. Ko smo vozili čebele po Panonski ni-4|ni, na Velebit, pa tudi po domačih pa-
siščih, so popustili marsikdaj komu živci; pozabil je na tovarištvo iu se vedel vse drugače, kot bi se spodobilo. Rajnki Mihevc se je znal vedno obvladati in je lahko glede tega čebelarjcin-prevaževal-cem za zgled. Tovariško je pomagal, kjer je mogel in se ni ustrašil naj hujših naporov. Po poklicu je bil preglednik finančne kontrole. Vestno je opravljal svojo službo in lepo vzgojil več otrok. Sin Tone je padel kot partizan, hčerki Rafka in Olga pa sta prevzeli v oskrbo njegovo domačijo in čebele.
B. 1).
FRANC ROZMAN
Kar nismo mogli verjeli. ko smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil član čebelarske družine Smlednik, tovariš Franc Rozman. Umrl je 21. decembra 1961, rodil pa se je 15. decembra 1916 v Dragočajni na Gorenjskem. Zaposlen je bil po zadnji vojni v tovarni »Tiskanimi« v Kranju kot strojni mojster. Zaradi prometne nezgode je moral v prerani grob.
S prihranki si je Rozman postavil lep dom v Mošah, poleg njega pa čebelnjak z večjim številom panjev. Za čebele je zelo skrbel in jih prevažal vsako leto na razne paše.
Rozman je bil član čebelarske družine od leta 1943 dalje vse do svoje smrti. Ves la čas je bil tudi naročnik Slovenskega čebelarja, sedem let družinski delegat za društvo Kranj, skozi tri leta pa predsednik družine. Kot čebelarski izvedenec je skrbel ne le za zdravje svojih čebel, ampak tudi za zdravje čebel celotnega družinskega okoliša. Za leto 1962 je imel v načrtu ustanovitev družinske ple-menilne postaje, za katero je že pripravil nekaj inventarja. Kako je cenil delo v organizaciji, je videti iz tega, da ni manjkal na nobenem čebelarskem sestanku. Povsod je bil izredno delaven kakor njegove varovanke čebelice, veder in šaljiv, a z besedo in dejanjem vedno pripravljen za pomoč.
Po daljšem bolehanju nas je v septembru 1961 nenadoma zapustil Karel Skok. Rodil se je 3. novembra 1907 v Podpeci. Po težkem delu v mežiškem rudniku se je z vnemo posvečal čebelarstvu že 30 let.
Predavanj, ki jih je prirejala čebelarska družina, sc je redno udeleževal in bil je Judi zvest naročnik Slovenskega čebelarja.
umi®
Ali jc česen zdravilen? V bavarskem čebelarskem listu »Der Imkerfreund-i: sem bral kratko poročilo o zdravilnosti česna. Ker je to poročilo zanimivo, ne bo napak, če seznanimo z njim tudi naše čebelarje.
»Splošno znano je,« pravi člankar, »da deluje česen pri določenih črevesnih boleznih zdravilno. To potrjuje naslednji primer.
V	prvi svetovni vojni so bili tudi južni Tirolci pozimi na karpatski fronti. Na metre je bilo snega in strelski jarki so bili vlažni. Naši vojaki so dobili tako grižo, da so jih morali neprestano pošiljati v zaledje na zdravljenje, medtem ko Madžare ta bolezen ni mučila. Naši so bili mnenja, da so Madžari pač vajeni tega podnebja. Opazili pa so, da Madžari žvečijo česnove stroke. Na vprašanje, zakaj to delajo, so odgovorili, da je to najboljše sredstvo proti griži. Nato so še naši vojaki začeli jesti česen. Uspeh je bil prodoren. Odtlej jih ta bolezen ni več napadala. To mi je pripovedoval Tirolec, ki je s karpatske fronte prišel domov na kratek dopust.
Neki čebelar je priobčil o česnu članek. v katerem je objavil, da so njegovi otroci prinesli iz šole gliste in da se je okužila z njim kmalu vsa družina. Vse zdravniške odredbe so bile zaman. Tedaj je čebelar poskusil s česnom. Čez nekaj tednov so popolnoma ozdraveli in bolezen se ni ponovila.
Njegove čebele je vedno mučila nosema. Zakaj ne bi, si je mislil, česen pomagal tudi čebelam kot dodatek k zimski hrani? Dodal ga je za poskus najprej samo nekaterim panjem. Spomladi je opazil, da so bile te družine mnogo živahnejše kot tiste, ki niso dobile česna. Dal jih je preiskati; izvid je bil negativen. Sedaj pita vsako leto jeseni vse svoje panje z dodatkom česna in nosema jih nič več ne muči. Česnove stroke olupi in jih mane s sladkorno sipo toliko časa, da zginejo vsa vlakna. Na liter sladkorne raztopine da 10 do 15 strokov, pač po velikosti.«
Tudi dr. Tomašec je v predavanju o čebeljih boleznih, ki ga je imel v Ljubljani, omenil, da zdravi neki čebelar na
Hrvaškem pri svojih čebelah lahko gnilobo z dodajanjem česna. Zato bi bilo dobro, če bi sladkor za jesensko pitanje čebel bil denaturiran s česnom, kar je Zveza na pristojnem mestu tudi predla' gala. S tem bi ubili dve muhi na en uda-rec. Poleg tega bi bilo čebelarjem pri' hranjeno mnogo dela s čiščenjem sladkorja, denuturiranega z žaganjem ali ogljem.
Vemo tudi, da je nekaj naših čebelarjev lansko leto zazimilo svoje čebele s sladkorjem, denaturiranim s česnom, pa bi nas zelo zanimalo, če bi povedali, kakšne izkušnje so imeli z njim, ko vemo, da je v tistih krajih več let razsajala huda nosemavost.
S.R.
Vrednotenje medu. V pretekli zimi mi je prišla v roke kakih šest let stara nemška knjiga, ki ima na platnicah oglase in reklame. Tain ponuja neka tvrdka i* Bamberga (Zap. Nemčija), ki sc ukvarja s prodajo medu in zdravilnih zelišč, med v dozah po 9 funtov (funt = 0,454 kg)’ Nas tukaj ne zanimajo toliko cene kakor razvrstitev medu glede na ceno, ki obenem označuje njegovo vrednost (kvaliteto). 9 funtska doza stane po tem oglasu:
hojevec,......... 30,90	DM
gozdni med........2a90	DM
kostanj e vec	....	27,90 DM
lipovec.......... 26.90	DM
akacije vec...... 25,90	DM
žajbljevec........21,90	DM
poletni med	....	18,90	DM
Iz gornjega sledi, da je v Nemčiji hO' jevee na prvem mestu, a poletni, t. J-cvetlični med, ki je pri nas najbolj cenjen, na zadnjem. Pod gozdnim medom sta verjetno mišljena Smrekovec in mana. Celo kostanjcvec, ki ima pri na? najnižjo ceno, je pomaknjen visoko nad akacijevec in žajbljevec. Verjetno so tam dobro preiskali vrednosti posameznih sort medu, preden so postavili takšno kategorizacijo. Pa tudi to je zanimivo, da v nekaterih krajih Zapadne Nemčije še danes tehtajo na funte.
Žunko
Tudi to se zgodi. Neki čebelar, po poklicu privatni obrtnik iz Ljubljane, se je odločil prodati svoje čebele, ker zaradi pomanjkanja časa in prevelike oddaljenosti čebelnjaka od doina ni mogel le-teli uspešno opravljati. Kupil jih je razgledan kmetovalec, ljubitelj čebel, vendar strokovno premalo podkovan. Bilo je v preteklem letu po kostanjevi Paši, torej v največji vročini, ko je ta kmetovalec naložil panje (bilo je 10 AZ) Jia svoj voz in jih peljal proti domu kakih i6km daleč v kraj, kamor nekateri Ljubljančani sila radi postavljajo čebele v kostanjevo pašo. »Stoji ob cesti gosiilna zidana,« kjer so sc morali konji v hladu malo odpočiti, voznik pa tudi. Čebel e pa za ta oddih med potjo niso Unele pravega razumevanja, saj sta medtem zaradi vročine šla dva panja po gobe. Novi lastnik čebel je potem doma zložil panje v sadovnjak in jih samo za silo pokril s trdnim namenom, da jih oo čim prej zložil v čebelnjak. Medtem Da ga je zadela nesreča. Ze prejšnje 'eto je ob neki nezgodi zgubil nogo, sedaj pa ga je oplazila kap. da ni bil sposoben za nobeno delo več. Tako so čebele ostale slabo pokrite in za zimo neoskrbljene na mestu, kjer jih je Prvotno postavil gospodar.
Železniškemu uslužbencu iz te vasi, ki tudi čebelari, so se čebele zasmilile. Vedel je, da zime ne bodo prestale, če bodo ostale na prostem nenakrmljene, zato se je z vso resnostjo zavzel zanje. Bilo pa je že hladno in čebele klaje iz pital 11 ikov niso hotele več jemati. Pa tudi za odpiranje panjev in nalivanje klaje v satje je bilo premrzlo. Kaj storiti? Omenjeni kmetovalec ima poleg raznih prostorov v hiši zelo prostorno hištrno, pa sta se lastnik čebel in njegov pomočnik odločila, da bosta spravila Panje v to veliko kmečko sobo. Ogromna kmečka peč v kotu je širila po sobi Prijetno toploto in čebelice v panjih so Postajale čedalje bolj živahne; rade so sprejemale iz pitalnikov sladkorno raztopino in vzpodbudno šumele. Zrela so bila, kajpak zaprta, vratca panjev pa zaradi zračenja odprta. Sedaj v zadnjih dneh januarja, ko okrog vogalov razsaja kurja in naletava sneg, so panji še vedno v sobi, ob prvem toplem sončnem dnevu pa jih bosta umna čebelarja prenesla na prosto, da se bo žival spreletela. Kaj pravite, kako se bo stvar obnesla?
Z.
Vratičev dim pomiri čebele. Navadni vratič, Tanacetum (= Chrysanthemum) vulgare, raste po posekah in živih mejah. Spada v družino košaric, kot n. pr. marjetica, kamilica itd. Njegova socvetja brez obrobnih cvetov so videti kot rumeni gumbi. Cvete od julija do septembra.
Rastlino razreži na toliko velike kose, da bodo šli v kadilnik! Razreži tudi zla-torumene cvetne glavice in jih posuši! Posušeno rastlino hrani v zaprtih posodah!
Zanimivo je, kako vratičev dim pomiri čebele. Ze, če je sam čebelnjak poln duhtečega dima tlečega vratiča, čebele manj pikajo in jih niti ni treba pokaditi v panjih. Omeniti je treba še to, da je vratič od čebel zelo obiskovana medo-vita cvetlica.
Po Imkerfreundu 1956/2 F. R.
Neškodljivo škropivo. La Gazette Api-cole (št. 8,	1955)	poroča o škropivu
»Toxaphene«, da je za čebele popolnoma neškodljivo. To škropivo so preizkušali v Ameriki, Angliji, Franciji in Nemčiji z najboljšim uspehom. Z njim so v steklenih rastlinjakih, kjer so bili tudi panji s čebelami, škropili cvetočo repico pri 30° C. Čebele so na repici nabirale medičino, toda niti ena ni zaradi tega poginila. Sredstvo so sedaj francoske tovarne še bolj izboljšale in ta nova oblika škropiva se imenuje j>Rhodiaph-ene«. Upajmo, da so s tem končno le iznašli sredstvo, ki pokonča škodljivce, a ne škoduje čebelam.
Revue Fran^aise d’Apiculture opozarja v oktobrski številki 1955, da ogrožajo strupena škropiva tudi ptice, naše zaveznice v borbi s škodljivci. Ptica, ki nosi v gnezdo zastrupljene žuželke, zastrupi z njimi mladiče in sebe.
F. R.
Polnovredno krmilno testo napravimo iz 1 del posnetega mleka v prahu, 10 delov sladkorja v prahu in 4 do 6 delov tekočega medu. Sladkor in mleko presejemo in ju najprej suha zmešamo; potem šele dodamo med in naposled zamesimo v testo! Testo mora biti trdno kakor krušno. — Drugi recept, ki se je obnesel: 2 kg sladkorja v prahu, % kg posnetega mleka v prahu in 1,25 kg tekočega toplega medu zgnetemo v trdno testo.
S. R.
z
DVOJE ZANIMIVIH PREDAVANJ V LJUBLJANI
V	nedeljo, 25. februarja 1.1., sta počastila ljubljanske in okoliške čebelarje s svojim obiskom zagrebška univerzitetna profesorja dr. Ivo Tomašec in ing. An-driju Perušič. Oba sta slovenskim čebelarjem dobro znana. Prišla sta na povabilo naše Zveze, da bi še bolj utrdili vezi med našimi in hrvatskimi čebelarji ter z njimi izmenjali svoje misli. Ob tej priliki sta imela tudi vsak svoje predavanje. Ing. Perušič je govoril o čebelarski problematiki na Hrvatskem in v naši državi, prof. dr. Ivo Tomašec pa o najnovejših izsledkih pri zdravljenju različnih čebeljih bolezni. Predavanj se je udeležilo okrog KM) ljubljanskih in okoliških čebelarjev. To je prav lep dokaz, da hočejo biti naši čebelarji zares poučeni in seznanjeni z vsem, kar je novega na čebelarskem področju. Oba predavatelja sta bila navdušena nad tolikim obiskom in priznala sta. da od slovenskih čebelarjev kaj drugega tudi nista pričakovala. Dobro vesta, kako odlično čebelarsko organizacijo imamo in čestitala sta nam, da živimo in delamo slovenski čebelarji v taki slogi. Predavanja se je udeležil tudi predstojnik Biološkega inštituta Medicinski! fakultete, prof. dr. Pehani, ki smo ga v svoji sredi toplo pozdravili. Profesor Pehani se živo zanima za znanstveni napredek slovenskega čebelarstva in pozorno spremlja vse delo slovenskih čebelarjev. Res smo lahko veseli, da imamo v svojih vrstah take ljudi.
Prof. Perušič je govoril o trenutnem stanju čebelarstva na Hrvatskem. Tudi tu se oblasti za napredek te važne kmetijske panoge niso nikdar zanimale. 97 % vsega čebelarstva je v privatnih rokah. Prvo pozornost so posvetili čebelarstvu šele po osvoboditvi, ko je bilo treba prevzeti več deset tisoč zaplenjenih in zapuščenih panjev ter zanje skrbeti. Panje so dobila različna kmetijska posestva, ki pu so si že takoj ob začetku zadala napačno nalogo: hotela so imeti samo korist. Slabe letine, nepravilno in nestrokovno opravljanje čebeljih družin in razmeroma visoki režijski stroški so po-
vzročili, da so vsa čebelarstva propadla. Oblast je v letih po vojni res priskočila na pomoč z regresi, z znižano voznino na železnici, toda vse to ni prav nič pomagalo. Po ukinitvi regresov in znižane tovornine na železnici je prišlo do občutnega zastoja. Temu so se pridružile še izredno slabe letine, tako da je začelo čebelarstvo tudi v privatnem sektorju popuščati, nazadovati in celo propadati. Predavatelj se je čudil, kako je mogoče, da v najrazličnejših drugih panogah napredujemo, v čebelarstvu pa nazadujemo. Zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da tudi v drugih zahodnoevropskih državah stanje ni dosti boljše. Le mulokje najdemo posebno razumevanje za napredek čebelarstva. Nujslubšc je v tem pogledu v socialističnih državah. Zadnja leta so se pri nas pridružili vsemu temu še različni agrotehnični ukrepi, socializacija in arondacija kmetijskih površin, kar je povzročilo, da je čebelje paše vedno manj. Na konferenci, ki je bila dne 7. novembra 1961 v Beogradu, so govorili tudi o teh stvareh. Tovariš Ivan Bukovič, predsednik Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije, je o čebelarski problematiki dejal:
>Cc je čebelarstvo zares rentabilno, potem je treba napraviti račune, ki bodo dokazali njegovo rentabilnost. Te predloge bomo proučili in s krediti omogočili osnovanje velikih čebelarskih farni. Ako pa se ne da dokazati, da se čebelarstvo izplača, naj čebelarji delajo, kot so delali doslej. Nihče jim ne ho tega preprečeval. Toda tako delo se potem ne splača.«
V	nadaljnji razpravi so prišli do zaključka. da bodo nerentabilna mala privatna čebelarstva prej ali slej propadla, zato nima nihče interesa, da bi jih podpiral.
Kdor pozna razvoj čebelarstva pri n us in tudi koristi, ki jih prinaša posredno in neposredno, ne bo ugovarjal ustanovitvi velikih čebelarskih farni. Dobro vemo. koliko paš je pri nas še neizkoriščenih in kaj vse bi večji čebelarski obrati lahko storili za produkcijo medu, mutičjega mlečku, cvetnega prahu, vzrejo kvalitetnih matic itd. Te stvari bi velike farme mnogo laže delale, ker bi se s
sekcijami svojega velikega čebelarstva Prav lahko specializirale. Posamezen čebelar bi s svojimi TO ali 1(H) panji tega "ikakor ne zmogel. Privatna čebelarstva j'» l>i poleg obstoječih velikih farm prav lahko obstajala in z njimi tudi sodelovala. To bi koristilo enim in drugim. Dokler pa bodo na odločujočih mestih Kovorili samo o rentabilnosti čebelarstva •n zahtevali račune o tem, toliko časa Pri nas ne bomo mogli govoriti o kakršnemkoli napredku našega čebelarstva. Suj tu vendar ne gre zgolj za račune in nesrečni denar! Sredstva, ki jih bomo morda dobili za izvoženi med, mleček ali cvetni prah. ne predstavljajo prav ničesar glede na koristi, ki jih opravljajo čebele z opraševanjem sadnega drevja, kulturnih in industrijskih rastlin. Tu je desetkrat ali celo petnajstkrat večja in tega bi se morali v prvi vrsti zavedati. Naša dolžnost je, da nam prej ali slej "spe prepričati odločujoče ljudi, zlasti Pa naše agronome, da so čebele v sodobnem kmetijstvu prav tako potrebne, kot so različni agrotehnični ukrepi (na Primer oranje, gnojenje, namakanje). Ko bomo nekoč spoznali, da je treba pole? »eštetih znanstvenih inštitutov za vse mogoče in nemogoče panoge tudi takega Za čebelarstvo, bomo prišli na pravo pot. f arrar je dejal, da odloča pri uspešnem ’n rentabilnem čebelarjenju devet desetin možganov, a samo ena desetina Prakse in ročnosti.
Predavatelj je zaključil svoje predavanje z željo, da bi tudi pri nas zmagal zdrav razum, ko bomo ustanavljali nove čebelarske obrate in vsklajevali odnose s privatnimi čebelarji.
Omenil je še, da včasih tudi nekatere čebelarske organizacije s svojim delom niso mogle .vzbuditi zaupanja pri oblasteh. Dobro se še spominjamo, da je dalo Zvezno ministrstvo za kmetijstvo Pred leti 20 milijonov dinarjev čebelarskim organizacijam samo za vzrejo matic. Ta denar so zapravili in-se je razblinil v nič. Le zakaj ga niso dali v celoti slovenskim čebelarjem, ki so mojstri pri Vzreji matic. Slovenci bi s tem denarjem niarsikaj napravili!
Poslušalci so bili s predavanjem zelo Zadovoljni. Predavatelj je govoril v hrvaščini, toda tako počasi in razločno, da so ga vsi razumeli. Vsi so se strinjali v tem, da je odličen govornik. K besedi se ni oglasil nihče, ker smo imeli pred seboj še eno predavanje. Pa tudi sicer ni bilo kuj spraševati, saj je čebelarska
problematika pri nas prav taka kot na Hrvatskem. Lahko rečemo, da nas je predavatelj opozoril na vse tisto, kar imamo tudi slovenski čebelarji že dalje časa v mislih in tako rekoč na jeziku.
Prof. Tomašec je govoril o naj novejših izsledkih pri zdravljenju različnih čebeljih bolezni. O tem so razpravljali letos na predkongresnem sestanku v Madridu različni čebelarski strokovnjaki. Profesor Tomašec je imel v Madridu predavanje o zdravljenju lahke (evropske) gnilobe in govoril o številnih poskusih, ki jih je napravil v zadnjih letih. To bolezen lahko danes popolnoma ozdravimo in ne predstavlja nobenega problema več. Čebelji družini damo t g streptomicina v dveh obrokih, vsakokrat pol grama v enem litru sladkorne raztopine (I : 1). Streptomicin prej raztopimo v kozarcu mlačne vode in počakamo, da se tekočina zbistri. Potem jo vlijemo v sladkorno raztopino in dobro premešamo. S tako raztopino krmimo v pitaliiikih ali koritcih, lahko pa obolelo zalego in sate poškropimo z njo. Uspeh bo prav tak, ker bodo prenesle čebele raztopino v celice k zalegi. Prof. Tomašec priporoča, da bi dajali streptomicin v treh obrokih vsak drugi dan.
Zanimivo je, da vpliva streptomicin tudi sicer na čebelji organizem tako, da postanejo čebele mnogo bolj živahne in delavne. Celo donosi takih družin so večji. Nekateri naši čebelarji dodajajo spomladi pri krmljenju na zalego po pol grama streptomicina na panj, čeprav ne kažejo družine, da bi bile bolne. To delajo preventivno, da bi preprečili bolezen, obenem pa vzpodbudili čebelje družine k večji delavnosti. Preventivno lahko dodajamo tudi sulfatiazol. ki ga brez skrbi pomešamo s streptoniicinom. Tega dodajamo v istem razmerju: lg na 2 1 sladkorne raztopine.
Tudi o pršičavosti so govorili v Madridu. Brigge je trdil, da traja 15 let. preden se bolezen v družini pojavi in jo spoznamo. Tedaj pa so verjetno že vse družine okužene. Ta bolezen ni potemtakem prav nič manj potuhnjena kot nosemu-vost in je lahko leta in leta prikrita v družinah. Ko nastanejo ugodni pogoji za njen razmah, pa pride na dan. Zanimivo je. da se pršičavost razširja le v vlažni, deževni klimi in da je v suhi kontinentalni ni opaziti. Nekaj podobnega je z nosemavostjo. Prof. Tomašec je mnenja, da se pršičavost prav zato še ni pojavila pri nas v sosednjih republikah, ker ima-
mo tain toplejšo in bolj suho klimo. Vselej je torej topla in sului klima tisti regulator, ki preprečuje razvoj oziroma pojav bolezni, četudi so posamezne družine mogoče že okužene. Amerikanec Michael je povedal, da so v Ameriki našli mnogo zunanjih pršic, a nobene notranje. To sta dve popolnoma različni vrsti, ki se ne moreta spreminjati druga v drugo. Zanimivo je, da se notranje pršice zlasti v zimskem času, ko čebele mirujejo in ne izletavajo, zelo razširijo. Proti pomladi so jih vzdušnice polne. Pršice bi šle rade v mlade čebele, ki pa jih tedaj še ni. Ker jih ne najdejo, sc naselijo ob korenih kril starejših čebel, jih načno in močno poškodujejo, ko sesajo hrano iz njih. Zalo pršičave čebele trepetajo s krili, ki takoj odpadejo, če jih skušamo odtrgati. K sreči imamo danes proti pršičavosti zelo uspešna zdravila, tako da tudi ta bolezen ne predstavlja nobenega problema več. če so lotimo zdravljenja zares temeljito in ga dobro organiziramo. Kot najboljši se je izkazal folbeks. Tudi druga zdravila so učinkovita, mi pa imamo na voljo to zdravilo, s katerim imamo odlične izkušnje. Ko so po dimljenju uničili ozdravljeno družino in pregledali vse čebele, niso našli v nobeni pršice. Zato se nekateri strokovnjaki zavzemajo, da bi po dimljenju zaporo takoj dvignili. Mnenja so bila v Madridu o tem različna. Med drugim so omenjali tudi biološko metodo zdravljenja, ki jo zagovarja Jordan: pršičave družine naj prepeljemo na dobro pašo, ki bo vse bolne čebele pobrala.
Nekaj besed je posvetil predavatelj tudi počrnelosti čebel. Ta bolezen nastaja iz raznih vzrokov. Nastane lahko zaradi sorodstva po mutaciji, zaradi zastrupitve in zaradi virusov. Zlasti pri zastrupitvah opažamo, da odpadajo čebelam dlačice, posebno pri zastrupitvah z insekticidi, kot so DDT in parathion, s katerimi pri nas precej škrope. Te strupene snovi blokirajo pri čebelah fer-mentni sistem. Zanimivo je, da povzročajo to bolezen tudi alkaloidi v cvetnem prahu nekaterih rastlin, kot so neke vrste zlatice (Ranuncula) in divji kostanj, ki ima v sebi saponin. Nič manj škodljiva ni mana zaradi neprebavnosti in obrabljanja organizma. Na mani se naselijo različne glivice in plesni, ki povzročajo prav tako zastrupitve. Dlačice izpadajo, če organizem nima dovolj beljakovin. To opažamo slovenski čebelarji
že leta in leta na hojevi paši. Počrnelost lahko nastane celo zaradi pomanjkljive ventilacije. V Ameriki jo imenujejo paralizo in so mnenja, da jo povzročajo silno drobni virusi. Po tej verziji bi bila bolezen nalezljiva. V krvi čebel so našli povzročitelje. Napravili so tale poskus: počrnele čebele so zmečkali, polovico zmečkani h čebel pa dodali hrani, s katero so nakrmili zdrave družinice. Vse so obolele za počrnelostjo. Drugo polovico zmečkanih čebel so razkužili in uničili v njej povzročitelje. Zdrave družinice, ki so jih nakrmili z, njimi, niso obolele. Določene viruse te bolezni ubija kloramfenikol; zato ga do neke mere uspešno uporabljajo proti počrnelosti. Tudi tu dajemo 1 g kloramfenikola na 2l sladkorne raztopine.
Pri nosemavosti so ugotovili, da se njeni povzročitelji ne naselijo samo v prebavnih organih, kot smo mislili doslej. temveč tudi v različnih žlezah in v jajčnikih. Za razvoj te bolezni je treba mnogo beljakovin. Tu prihajamo sedaj do sporne točke. Čebele potrebujejo spomladi ogromno beljakovin, ki jih dobe predvsem v cvetnem prahu. Ali ne vpliva to morda delno tudi na razvoj nosemavosti S' Z dodajanjem raznih beljakovi-nastih nadomestil za cvetni prah bi potem bolezen sami pospeševali. Vemo pa, da so beljakovine neogibno potrebne za razvoj vseh živih bitij, pri čebelah pa za razvoj juičcc in zalege. Preiskave v tej smeri še niso končane. Večina naših čebelarjev je mnenja, da je nosemak zelo dobro zdravilo proti nosemavosti, mnogo večji učinek pa ima fumagilin, ker je antibiotik. Na žalost ga pri nas ni dobiti.
Prisotni čebelarji so z velikim zanimanjem poslušali nazorno predavanje profesorja Tomašca. Kot prof. Perušic je tudi on odličen govornik, ki se mu pozna, da je preživel precej svojega življenja za katedrom. Predavatelj je po končanem predavanju odgovarjal na vprašanja nekaterih čebelarjev.
Oba gosta smo po kosilu zadržali v veseli in dobro razpoloženi družbi. Obujali smo čebelarske spomine iz nekdanjih dni. Tudi ona dva sta dodajala svoje, tako du je nedeljsko popoldne kur prehitro minilo.
Ko smo si stiskali roke v slovo, smo prav vsi priznali, da je bil to lep io posrečen dan, kakršni so nam zares potrebni. Gosta sta odšla z obljubo, da bosta še prišla med nas, kadar koli si bomo to zaželeli.	Edi Senegačnik
IZ AJDOVŠČINE
IZ DRUŠTVA LITIJA
. Čebelarska družina v Ajdovščini je 1111 clu svoj redni letni občni zbor 7. jaguarja 1962. Udeležilo se pa je 80 čebelarjev. Navzoči so bili tudi tajnik našega društva, tov. Brajdih, in nekateri člani sosednjih družin. Nadalje nas je počastil s svojo prisotnostjo predsednik čebelarskega društva Postojna, dr. Radovan "ratina. Izročil nam je pozdrave svojih clanov z željo, da bi naš zbor obrodil °bilo sadov. Poleg navedenih naj ome-še tov. Vlada Martelanca, ki je prijel med nas kot zastopnik ZCD iz Ljubljane. Tov. Martelanca dobro poznamo 12 časov po osvoboditvi. Organiziral je vse primorske čebelarje v novo ustanovljenem društvu s sedežem v Ajdovščini. Kako veliko korist in hiter razvoj čebelarstva je dala ta ustanova, vedo tisti, ** poznajo čebelarske razmere na Primorskem pred drugo svetovno vojno.
Po uvodnih formalnostih so podali vodilni člani družine svoja poročila, nato Pa se je vnela zelo resna in pomembna debata. Vsi so se pohvalno izrazili o dosedanjem delovanju odbora in želeli novoizvoljenemu odboru še več uspeha. Kakor že večkrat, tako se je tudi to pot Poudarjalo, da moramo doseči denatu-^iranje sladkorja za krmljenje čebel s česnovim sokom. Česen napravi sladkor Neužiten za ljudsko prehrano, medtem go ga čebele zelo rade jemljejo. Mi Primorci imamo vtis, da je česen za čebele zdravilen. Dokler nismo pokladali ®ašim čebelam z razno nesnago mešanega sladkorja, nismo poznali nobene čebelje bolezni. Tov. Tone Lavrenčič je Predlagal, naj bi sestavili deputacijo čebelarjev in šli na vrhovno oblast naše republike s tole zahtevo:
, 1. da nam denaturirajo sladkor za krmljenje čebel s česnom;
2. da nam vrnejo popust pri prevozih čebel po železnici;
5. da se zakon o škropljenju sadnega drevja s strupenimi preparati poostri.
. Nato smo izvolili novi upravni odbor *0 sklenili, da naj dva zaslužna člana Prejmeta bronasti kolajni kot odlikovanje za svoje delo v prid čebelarstva, ^red in med zborovanjem je blagajnik Pobral članarino in naročnino za Slovenskega čebelarja. Po končanih volitvah Je prevzel besedo tov. Vlado Martelanc, tapeto smo ga poslušali ves čas njegovega zanimivega predavanja.
Pavle Brecelj
V	januarski številki Slovenskega čebelarja smo pod naslovom »Občni zbor društva Litija« med drugim brali, da je KZ vse člane čebelarskega odseka izobčila iz zadruge z utemeljitvijo, da ne morejo več biti člani zadruge, ker ne sodelujejo z njo v kooperaciji. Zaradi slabe letine ni bilo medu, da bi ga mogli oddati KZ, kar je bilo za odbor zadruge zadosten razlog za tak ukrep. Resnici na ljubo pa moramo sporočiti, da se je stvar medtem znatno spremenila. Druge redne seje odbora društva 28. januarja so se udeležili prav vsi odborniki, udeležil pa se je je tudi inženir-agronoin KZ. Predsednik društva je takoj uvodoma načel vprašanje izključitve naših članov iz KZ. Prikazal je stvarno stanje čebelarstva v zadnjih letih na našem območju in težave, s katerimi se borimo. Obsojal je enostranski sklep odbora KZ, ki sc pred tem ni posvetoval z zastopniki društva.
Ing.-agronom je v svojem obširnem odgovoru pojasnil stališče KZ; njegova glavna, povsem razumljiva teza je biia: ni mogoče podpirati članov, ako le-ti nočejo ali ne morejo oddajati KZ'svojih proizvodov. Kjerkoli so kaki izdatki, morajo biti tudi ustrezni dohodki. Seje se je udeležil predvsem zato, da bi našli skupno osnovo za sodelovanje med KZ in čebelarskim društvom. Ker je tudi sam čebelar, popolnoma razume stališče društva.
Po daljši razpravi je bil sprejet takle sklep: Čebelarsko društvo se kot korporacija včlani pri KZ. Nasprotno pa pristopi KZ k društvu kot član. Na odbo-rove seje KZ, na katerih bi razpravljali o čebelarstvu, bodo vabljeni tudi zastopniki društva, a odbor čebelarskega društva bo vabil na svoje seje zastopnike KZ,, kadar bo zanje to aktualno. Nazadnje smo sprejeli še tale sklep: Člani društva bodo med, kolikor ga bodo imeli naprodaj, oddajali izključno KZ, ta pa bo po svojih močeh podpirala društvo, zlasti pa skrbela, da bodo člani dobili jeseni zadostno količino sladkorja za krmljenje čebel po kolikor mogoče nizki ceni. Med bo KZ sicer prevzemala od vseh čebelarjev, toda od nečlanov po nekaj nižji ceni. Zato bo letos društvo izdalo svojim članom nove članske izkaznice.
Pa še o nečem smo razpravljali na tej seji. Konec preteklega leta se je spojilo s KZ neko večje, nekdaj državno po-
sestvo, na katerem je sedaj kakili 150 panjev čebel. Četudi je to čebelarstvo opravljal priznan strokovnjak, je bilo vendarle deficitno, kar ni nič čudnega, saj so v slabih letih deficitna prav vsa čebelarstva. Čebelarji pač obdržc tudi v takih letih svoje panje iz ljubezni do čebelic, dasi morajo segati globoko v žep, da jih obdrže. Gospodarska organizacija pa ne more biti sentimentalna in samo iz »ljubezni« vzdrževati obrat, ki že več let ni rentabilen. Zato se je KZ odločila, da bo nekaj panjev porazdelila na svoje sadne plantaže, ostale pa dala v upravljanje čebelarskemu društvu z zahtevo, da ostanejo v mejah občine oziroma KZ. Kako bomo to uredili, se bomo še posvetovali in premislili. Nekaj panjev lahko sprejme naš društveni čebelnjak, nekaj pu bi jih morda odkupili člani društvu. Ostale bo najbrž društvo postavilo v take kraje, kjer bi bili za opraševanje sadnega drevja najbolj potrebni. S plačilom bo že kako, saj bo /« toliko slabimi prišlo tudi kako dobro čebelarsko leto.
Ž
IZ GROSUPLJA
Da ni šel predpustni čas kar tako mimo grosupeljskih čebelarjev, vam priča slika, ki jo objavljamo.
Čebelarska družina je priredila 23. februarja 1%2 za svoje člane in njihove prijatelje družabni večer v gostilni pri postaji na Grosupljem. Upravnica gostilne je zelo lepo uredila sobo in poskrbela. da ni zmanjkalo ne jedače ne pijače. Čebelar harmonikar je neutrudno igral vesele in poskočne »viže«, da je plesalo vse: staro in mlado. Lepe pesmi, šaljivi prizori in dobra volja so zadržali čebelarje, da so se razšli šele v jutranjih urah. Z nami se je poveselil tudi predsednik društva Grosuplje-Stična, tovariš Janko Marolt. Dobro so se počutili med nami tudi udeleženci iz čebelarskih vrst.
Družabnost nas povezuje med seboj in nam daje novih pobud za bodoče delo. Zelja vseh je bila, da se moramo še večkrat tako sestati (er v prijetni družbi pokramljati o naših čebelah in organizacijskih vprašanjih.
R. P.
Družabne prireditve nimajo samo tega namena, da bi se ljudje zabavali, temveč utrjujejo tudi organizacijsko zavest. Razen tega zveš na njih marsikaj zanimivega iz čebelarske stroke. Takole so pustovali čebelarji v Grosupljem
POROČILO ZA MAREC
Marec je bil čisto zimski mesec. Večkrat je snežilo. Pihali so mrzli Vetrovi. Povprečne mesečne temperature so bile v vsej Sloveniji znatno pod Normalo. Najnižjo minimalno temperaturo je imela opazovalnica Dražgoše-Skofju Loka (- 10" C), najvišjo maksimalno pa Lovrenc na Pohorju (+ 17° C). Naši opazovalci so zabeležili od 2 do 11 deževnih dni in od 7 do 29 dni s snežno odejo.
Izredno nestalno in hladno vreme s pogostimi padavinami je zadrževalo čebele v panjih, da so imele razmeroma malo izletnih dni (od 2 do 10). Čebele sicer niso padale izven panjev, toda v razvoju so zaostale. Cvetela je jelša, taska, spomladansko resje in druge spomladanske cvetlice, ki pa so v glavnem ostale neizkoriščene. Poraba hrane ni bila velika (povprečno 1,5 kg). Nek ate ri čebelarji so s prezimovanjem še kar pohvalijo, drugi pa se pritožujejo nad šibkimi družinami in zimskimi izgubami.
Breg -Tržič: Štirideset dni ni bilo izleta.
D r a ž g o š e - Š k o f j a Loka: Kljub temu. da so družine precej šibke, ni bilo dosti mrtvic med prezimovanjem.
Selnica ob Dravi: Čebeljih bolezni ni opaziti.
Pušča-Bistra: Družine se slabo razvijajo. Tudi na jadranskih 0tokih je bilo hladno in deževno, da čebele niso mogle izkoristiti paše na r°žmarinu. Ponekod se je pojavila nosemavost.
Kraj opazovalnice	Donos ali poraba v			Skupno pridobil ali porabil dkg	Srednja me- sečna toplina «C	Dnevi			Sončni sl] v urah
	I.	11.	III.			izletni	deževni	s snežno odejo	
	mesečni tretjini dkg								
Breg—Tržič		— 30	— 30	— 40	— 100	-3,7	3	4	7	93
Dražgoše—Sk. Loka	— 10	— 40	— 90	— 140	-2,4	2	7	29	73
Zero vnica—Postojna	— 20	— 55	—	— 75	—	4	5	24	73
Rogatec			— 20	— 20	-110	— 150	— 0,2	3	5	10	23
Lovrenc na Poh. . • •	— 45	— 30	— 50	— 125	— 1,9	4	4	15	93
Selnica ob Dravi . • .	— 30	— 30	— 50	— 110	—2,1	6	3	17	57
Lovrenc na Drav. p. .	— 90	— 105	— 45	— 240	-2,0	6	4	11	98
Cezanjevci—Ljutomer	— 40	— 70	— 80	— 190	-2,3	6	7	10	42
Bučkovci—Videm									
ob Ščavnici ....	— 30	— 30	— 50	— 110	-1.9	10	4	13	73
Prosenjakovci—M. Sobota	- 60	— 90	— 70	— 220	-2,5	9	3	12	82
Lendava 		—					—			
Podtabor—Struge . .									
Svibnik—Črnomelj . .	- 25	— 30	— 35	— 90	—	6	2	22	24
Pušča—Bistra ....	— 40	— 50	— 60	— 150	— 1,5	8	11	13	15
Ljubljana										
Povpreček 		—	—	—	— 141,7	—	—	—	—	—
DVA TEČAJA ZA BOLEZENSKE IZVEDENCE V MARIBORU
Ker se je lani pojavila v Slovenskih goricah gniloba čebelje zalege, je upravni odbor Čebelarskega društva priredil dva tečaja za bolezenske izvedence. Prvi (28. januarja 1962) je veljal za novince. Prisotnih je bilo 39 čebelarjev, od teh kot kandidatov za bolezenske izvedence
19	iz 8 čebelarskih družin. Predsednik društva tovariš P. Močnik je predaval o nosemavosti in griži, o hudi in lahki gnilobi, tovariš Jože Resnik o pršičavosti, vet. inšpektor tovariš Menina pa o zakonskih določilih glede zatiranja nalezljivih boleznih in o povezavi bolezenskih izvedencev z veterinarji.
Na drugem tečaju (18. februarja 1962) je predaval znani strokovnjak profesor dr. Tomašec iz Zagreba za kvalificirane bolezenske izvedence. Dotaknil se je vseh glavnih kužnih bolezni, navedel znake, po katerih jih spoznamo, in pojasnil, kako jih zatiramo. Opozoril je tudi na novejša znanstvena dognanja, ki so bila objavljena v raznih strokovnih listih in o katerih so govorili na Čebelarskem kongresu v Madridu. Marsikaj zanimivega nam je povedal iz lastnih izkušenj in preiskav na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Podrobno je obrazložil, kako uporabljamo razna zdravilna sredstva pri preprečevanju in zdravljenju kužnih bolezni čebel. Predavanju je sledila obširna debata, v kateri so izvedenci opisa sali svoje izkušnje pri delu. Vsem, ki se zanimajo za čebelje bolezni, priporočamo izborno Tomaščevo knjigo »Bolesti pčela«. Od 14 družin je bilo pri predavanju 43 bolezenskih izvedencev in mnogo drugih čebelarjev.	p
BESEDA DVEH SLOVENSKIH ČEBELARJEV
Zadnje čase mnogo razpravljamo o sistemu panja, ki bi bil najbolj prikladen za naše razmere. Razprave so več ali manj pristranske. Prerekamo se o prednostih panjev, ki jih opravljamo odzgoraj ali odzadaj, in ugibamo, ali jih je bolje imeti v čebelnjaku, ali jih je bolje postaviti na prostem. Pri tem pa molčimo o prednostih panjskega sistema glede na vremenske in pašne razmere, na razvoj družin in, kar je najvažnejše, na večji donos medu, voska, matičnega mlečka in cvetnega prahu. Ti donosi bi
mogli biti pri enem ali drugem panjskem sistemu višji ali nižji.
Pri tako enotnem čebelarstvu, kot ga imamo Slovenci, bi bil za preusmeritev sistema vsekakor odločujoč donos brez druge propagande, kajti, čebelarili bomo v panjih, ki se bodo bolje izkazali. Da bi dognali, kateri so glede tega boljši, so nujno potrebna opazovanja čebelarjev, ki bi čebelarili v obeh sistemih hkrati in dajali nepristranska poročilfl' Zaželena bi bila taka poročila iz raznih krajev Slovenije. Poročilo Kmetijske srednje šole v Mariboru je skromen, toda dragocen prispevek k ublažitvi boja za različne panjske sisteme.
, Za žaganje in obglavljanje AZ-panja pa bo predlagatelj med nepristranskimi čebelarji iz ekonomskih in estetskih pogledov našel ustrezen, najbrž odklonilen odmev.	^ ](;orj3ar.]^ Ogris
ODLOČNE ČEBELE
»Delo« je v svoji rubriki »Vrtimo globus« objavilo 23. aprila naslednjo
vest:
»Varšava. — Veliki roji čebel, ki jih je privabila množica pomladnega cvetja na živilskem in cvetličnem trgu v Krakovu, so pregnali kupce, umakniti pa se je moralo tudi precej prodajalcev, ki so jih opikale čebele.«
Če ni vest resnična, je za nas čebelarje vsaj mična. Ko so že vsi predpisi o čuvanju pomladanskega cvetja brezuspešni ter so naši izletniški kraji tako rekoč že brez cvetne lepote, ne bi bilo neprimerno, če bi čebele same zavarovale zgodnjo pašo s svojimi želi. Tak pouk uničevalcem narave bi bil gotovo učinkovitejši kot še tako visoka globa.
Zal, da bo najbrž ostalo le pri naših pobožnih željah.	p	p
PRODAM 30 naseljenih AZ-panjev. Štefan Podgorelec, Bohinjska Bistrica.
KUPIM
20	do 30 naravnih rojev, težkih od 1,50 kg naprej in od zdravih družin-Cena po dogovoru. — Albert Dolenci Lože št. 13, pošta Vipava.