14. štev. V Ljubljani, v soboto 31. januarija 1874. I jetnik II. Inserati »e sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, ti n >i »i ^ »i n i* ii »i ^ Kolek (stempelj) rnese vselej 3« kr. Pri večkratnem tiskanji se cen* primerno isinanjša. Rokopisi se" ne vračajo, netraukovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravuištvo (administracija) in ekspedieija ca Starem trgu b. it. 16». Političen list za slovensKi narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 — za četrt leta . . 8 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr./" ,. za pol leta . . 4 ,, 20 r, ' za četrt leta . . 2 ., 10 V Ljubljani na dum nofSilj»i» ' - velja 60 kr. več na letu, Vredništvo je na siolueui trgu hiš. st. 284. Izhaja po trikrat na toden iu sicer v torek, četrtek in saboto. Potlačeni. (Konec.) „Mladi" delajo razkol, razprtije, nepotrebne stranke — vse to iz dobrega namena, da se zrak čisti, da se olje razlije v zarujovelo ma-šino, da si hitrejše predor napravlja omika, svoboda, napredek. Kazkol jim je potreba, dobro znamenje. Ali ko začno pravi narodnjaki kazati prepad, kamor nas rine razkol, tedaj se začno „mladi" kakor srbični paglavci izgo varjati, tolči se na prsi: Pri moji duši, da mi nismo krivi razkola, ampak oni prekleti Herman, ki je kokalj pravnarstva vsejal na Slovenskem. On je kriv razpora, mi smo čisto nedolžni! — iu jaz bi še dodal: — nedolžni, kakor La hov koš. „S1. Narod" sam pripozna, da so mladi krivi razkola; čitaj št. 2-17 in prepričaš se o tem. Pa pri vsem si je svečano umival roke, da on ni kriv razpora na Slovenskem — ampak tista „prekvata" pravna stranka, sosebno Herman iu Costa. „S1. N." tudi glede češkega razpora pridno pritrkuje svojemu botru „N. L.", suče si mogočno brke in spušča enako Terzitu modre besede: „Narodni Listi so preverjeni, da se bode na Češkem naglo zopet spreobrnilo, kakor brž narod zapazi, da je vsega razpora le nemška „pravna" stranka kriva" (št 12). Glede volitev je leščerba upanja le tešče brlela „mladočehom'. Prekletstvo naroda se jim je mogočno sipalo na glave. Stranka delavnosti" ne drži rok navskriž, ampak dela, kakor tisti, ki se ima utopiti. Na vse strani tekajo „mladi", bodoči poslanci in njih trabanti, obdelujejo volilce, dušajo in verijojih. Iz mest so se na kmete razletavali Čisto nepoznani mladi sokoli, ki so ljudstvo obdelavali za mlade poslance. I)r. Gregi- je na svoje stroške da tiskati plakate, ki so bili po hišnih oglih v Kraljevem Gradcu nabiti, ki so nasvetovali za poslanca — svojega založnika. Ali Gregr-ova skromnost ni vredna pozora! .Sam si zalaga plakate, v kterih je priporočan za kandidata I In pri vsem tem naš ljubeznjivi „S1. N." ne priznava mladim delavnosti, ampak očita jim lenobo, nedelavnost: „Oni niso prav nič storili za-se" (št. 15). Ali vse sopihanje, vse mrzlično delovanje „mladih" je bilo jalovo; upanje njih je bilo zidano na pesek sebeprecenjevanja. In ploha se je vlila, in vode so pridrle. in vetrovi so pihali in so se v tisto upanje uprli, in padlo je, in podrtija bila je velika. Osodna sta bila dneva 1o. in 10. meseca januarija 1. 1874. Ceski narod izbujeu in izobražen, kakor je. odbacne hladnokrvno škodljive kazimire in voli poslance priporočan«; od Palackega in Riegera. Mladočehi edinega Sladkovskega na pol mrtvega prineso u volilnega bojišča. Pa še ta bi bil delil žalostno osodo svojih tovarišev, ko se ne bi bil njegov protikandidat Janda v zadnjem trenutku odpovedal kandidaturi in še sam delal za Sladkovskega. Janda je zlorabil zaupanje ,,starih"! Vsi drui^i ..mladi" so pokopani v hladni grob ne — bodi — jih — treba, kjer počivajo od agitiranja in čakajo glasu bučečih tromb mladočehov, ki bodo ob prihodnjih volitvah sami sebe in češki narod klicali na boj zoper Palackega in Riegera. Dneva 10. in 16. sta za mladočehe: Mane — Thekel — Fares, ki se morajo s črnimi črkami zapisati vpratiko mladočeskega gibanja. Češki na- rod je napravil rakev politične smrti, položil v njo mladočeske kandidate in jim tužno zapel: „Miserere"! Nemškim liberalcem in sinom Abrahamovim so se pri tem srcelomnem, žalostnem pogrebnem petju iz oči udirale grenke solze, debele, kakor jagode kozjega zizka. Tudi marsikteremu občutljivemu mladoslovencu je solza milovanja in žalosti kanila na politične grobe mladočehov. Češki narod je I8krat bil na volilnem bojišču venčan z lovorom zmage; ali nijedna zmaga nima tako globokega pomena, tako da-lekosežnega upljiva od zadnje. Prebujeni češki narod, ki urno dohaja izobražene narode, je pokazal, da se ne uda, ne tujim nasprotnikom, ne domačim razkolnikom; pokazal je, da celo domače protivnike kot divje meso brez usmiljenja izreže iz češkega telesa. Inimici hominis domestici ejus. Po slovenski bi se to reklo: „Domačih protivnikov reši nas, Gospod! tujih se hočemo že sami!" — Slovenci, ki smo toliko let krepko stali pred burjo nemčurstva, padli smo, onemogli od „sirocco" domačih ka-zimirov. Iz teb volitev naj bi se ustavoverci učili, da češki narod ne razume šale, kedar gre za češko pravo, za njegov obstanek; da še ni utrujen, da še lahko čaka in še lahko marsi-eteri eksperiment ustavovernih junakov prebije. In kaj naj bi se mladočehi učili iz teh volitev, v kterih so bili tepeni prav po tabo-ritski V Da jih češki narod ne mara. da ne mara škodljivega liberalizma, da hoče imeti še na čelu Palackega in Riegera in kot svoje bojne tovariše — pravno stranko. Mladočehi so se vedno sklicevali na sodbo zvrhanega naroda, narod naj se odloči, ali hoče zanaprej Mladi Ladis. (Povest iz sedanjega časa; poslovenil 1. S. Gombarov.) (Dalje.) XI. ,,1'ijanec? Kaj? — Ker sem mu resnico povedal, imenoval me je pijanca. To mu čem povrniti, temu goljufu, tej naduti šlevi. Pustite me, drugače ne bo dobro!" „Kaj pa imate fantje", reče učitelj, ki je do zdaj mirno gledal, kar se je godilo. „Tine, bodi tiho in miren. Razmere gospoda Ladisa tebe nič ne brigajo!" „Kaj, mene nič ne brigajo? Tako! Ali ni on kriv moje nesreče? On je Lipovčevo dekle pahnil v nesrečo in ž njo tudi mene Njena nesreča je moja." „0 tem jaz ne vem nič.' To pač vem, Tine, da jej g. Ladis ni nikoli nič obljubil; vzeti pa tak ne more vsakega dekleta, ki se vanj zagleda. Ko bi to mogoče bilo. bi tudi Breznikov Tine moral celi tucat deklet vzeti." Fantje so se na to glasno nasmejali, dekleta pa so zarudela in na tihem kihala. I čitel. je še dalje zagovarjal Ladisa, rekoč: „G. Ladis je bogat in imeniten mož. Če je tudi enmalo šteman, pa ne žali nikoga. Nikdo ne more od njega kaj hudega povedati, pač pa ga vsi poznamo kot velikega dobrotnika eele občine Po vsej okolici se njegovo ime s spoštovanjem izreka. Se ve, da ima tudi nekoliko sovražnikov, pa to vsi vemo zakaj. In Breznikov Tine je menda med temi?" ,,Jaz nimam nič z Ladisovimi sovražniki opraviti; a Ladis ravna nepošteno, to povem povsod očitno. On pošteno dekle zapusti, svojo mater žalosti in nas. ki smo ž njim odrastli, zaničuje in zametuje. Iz tega ne bo za-nj nič dobrega." Te besede so se okoli stoječim ravno tako resnične zdele, kakor poprej učiteljeve. Vendar vsi so molčali, ker se niso hoteli nobenemu zameriti. Le učitelj je prevzel spet besedo: „To so prazne besede, Tine," pravi. ,,'I'i govoriš v jezi in iz sovraštva do g. Ladisa. ver ga zavidaš, bi se rad nad njim maščeval. Jaz pa mislim, da bi bolje bilo, da bi tega moža. ki nam je toliko dobrega storil, ki je vedno za nas govoril, ki je celo po novinah bil pohvaljen — da bi ga zdaj, ko je spet med nami. spoštovali in častili, mesto da ga zmerjamo in obrekujemo. To je moja misel, povejte možje, ali ni tudi vaša?" „Prav tako, g. učitelj," se je slišalo nekoliko glasov. Ko je učitelj videl, da je večina pričujočih na njegovi strani, še dalje govori: „Še nekaj vam imam povedati. Slišal sem, da je g. Ladis Bolnar kupil brizgljo, ktero bo občini daroval. Ker je pa ta tako blagi mož tukaj bil razžaljen, je naša dolžnost to popraviti. Jaz toraj predlagam: podajmo se zvečer pred njegovo [lišo in zakličimo mu gromovit: živio!" .,I)a, to storimo," glasilo se je od vseh strani. In drugi so klicali: „Vi, g. učitelj, to oskrbite." Potem so trompete in bobni zopet klicali na ples. Fantje in dekleta so šli na plesišče, učitelj pa je šel v vas, da bi preskrbel vse lotrebuo za določeno demonstracijo; le Tine je ostal sam na prostoru ves razkačen in osra-moten. vleči z ,,mladimi-' ali s „starimili. Ta je govoril v volitvah, sodba je izrečena zoper „ mlade". Ko bi bil mladočeski lev res lev, ne pa ostuden krokodil, moral bi po levje, ko prvi napad spodleti, osramoten odstopiti, iu za zdanjih razmer nič več ne poskušati ,.drugega'- napada na prvaštvo, na verstvo, na edinost in na slogo češkega naroda. Pa mladočeski lev ima malo levjega na sebi. Že zdaj zametuje sodbo češkega naroda, na kterega se je prej skliceval Zadnje volitve imenujejo „N. L." „zmago župnikov, kaplanov, lokajev in kočijažev". „N. L." pravijo: .Jeste jednv takove volbv a u nas bude jasno" — po naše: „Še ene take volitve in pri nas bode jasno". Menim, da je vsakemu, ki ni na obeh očeh slep, jasno, da je na Češkem zrak že popolnoma sčiščen. Zrak je tako čist. da vsak lahko sprevidi to: Mladočeski liberalizem, iz Nemškega in Francoskega prinesena belladouna, ne more korenin pognati med češkim narodom; češki narod ima še dobro v spominu, da je Hus Čehom pripravil ..Belo — Goro'-, s ktere so bili Čehi strmoglavljeni v prepad, kjer jih je vsa ostala Evropa imela za mrtve; da je češki narod eminentno staročesk in pravnarsk. Z zlatimi črkami je česki kazatelj edinosti in sloge, Svetopolk, zapisal dneva 10. in 16. jan. 1^71 v listnice češke zgodovine. K aulus. Avstrijsko cesarslvo. Nlovruskc dežele. Iz Ljubljane, 30. jan. Z Dunaja se češkemu listu ,,Tages-bote" piše. da se bode postava o posilnem civilnem zakonu še v ti sesiji predložila državnemu zboru. Katoliška cerkev zavoljo tega ne bode poginila, kakor si domišljujejo njeni liberalni sovražniki. Na Francoskem in Pozen-skem imajo tako postavo že 70 let. in vendar katoličanstvo tam cvete, da malokje tako. Pa cerkev mora nasprotovati taki postavi, ker mlačnim kristijanoui priložnost daje. postavno prezirati cerkvene zapovedi. Vsakemu je namreč na prosto voljo dano, če hoče od župana, kjer se sklene civilni zakon, iti še v cerkev, da ga sklene tudi pred oltarjem. Vsi pravi katoličani to store, ker iz krščanskega nauka vedo, da je zakon katoličanov pred Bogom kot zakrament le veljaven, ako ga sklenejo po cerkveni postavi. Zanikrni kristijani bi pa tega ne storili; zadostila bi jim pogodba storjena pred županom, in tako bi bila ta postava za nje priložnost živeti v prešestni zvezi. Ker mora sv. cerkev kot skrbna mati svoje otroke varovati vsake nevarnosti, zato mora nasprotovati kolikor ie mogoče tudi posilnemu civilnemu zakonu. Pa tudi zarad tega ne more ljudem prav biti, da se jim vsili teka postava, ker bi vsled tega imeli veliko nepotrebnih stroškov, ker bi morali namesto samo v cerkev, iti tudi še k županu, ki je včasih ljudem veliko bolj od rok, kakor cerkev in fajmošter. Le liberalci tedaj hrepene po ti postavi, ker se jim ljudstvo nič ne smili. Nam pa je ui treba; fajmoštri so morali tudi zdaj, preden so kako poroko pripustili, držati se določeb deželnih postav in se bodo Ukih določeb držali tudi za naprej; državna pravica tedaj ni čisto nič prikrajšana, če se zakon sklepa samo pri fajmoštru. rekel bi, da je država še na dobičku, ker fajmoštri zastonj in bolj natančno spisujejo poročne knjige, kakor bi jih spisoval kak župan, ki komaj za silo zna brati in podpisati svoje iuie. Dunajska občina je vendar le prosila za vpeljavo posilnega civilnega zakona, iu ravno to storila tudi liberalna politična društva. Korist katoliških občin pa tirja, da se te postave branijo in po moči ji oporekajo. Vendar bi ne svetovali, da bi se to storilo s splošnim nabiranjem podpisov: misel, ktero so pred nekaj dnevi sprožili v Ljubljanski okolici, in s ktero se strinjamo tudi mi. je marveč ta. da naj se skličejo. kakor hitro se izve, da so predložili omenjeno postavo, občinski zastopi. Ti naj sklenejo tako oporekovanje ter ga v seji podpišejo, občinski pečat pritisnejo ia pošljejo enemu naših državnih poslancev, bodi si Ho-henvvartu ali Barbo-tu. da ga izroči državnemu zboru ali ministerstvu. Ko se je zmračilo, zbrala se je pred Bol-narjevim hramom množina ljudi. V prvem nadstropji je bila videti luč, ki je delala pri oknu senco od neke osebe. V kratkem se slišijo okrogle melodije, ktere je svirala banda prišedša iz plesišča. Za bando je pa šla cela vrsta ljudi z lučmi; kaj takega vaščani še niso videli. Učitelj je uamreč osnoval bakljado, ne sicer take, kakoršne so po mestih navadne, ampak kakoršno je mogel v naglici v vasi osnovati. Ko je cela množica, po dva in dva, prišla do hrama, je začel učitelj govoriti in drugi so vsi omolknili. „Velikodušnemu prija telju šole", pravi glasno in navdušeno, „ne utrudljivemu pospeševalcu napredka, in blagemu dobrotniku naše občine zakličimo gromovito živio!" In vsi so zakričali „živio", čeravno skoro nobeden ni zastopil, kaj je hotel učitelj povedati. Godci so naredili za tem „tuš". Zgorej pri oknu se je na to prikazal mladi Bolnar, priklonil se vsem in glasno odgovoril blizo tako-le: „Srčno se zahvaljujem, dragi prijatelji, za skazano mi čast! Bodite prepričani, da bom do vas ohranil zmirom enako ljubezen. Po svoji slabi moči bom si prizadeval, — „Narodovci svetniki in njih omika." „Nar." imenuje Linškega škofa enega najčudndjih zagrizencev cerkvene ..vsevla-doželjnosti", kajti dokazuje. ,,da konkordat še zmiraj obstoji", iu žuga zgornje-avstr. šolskemu svetu z izobčenjem, ako ostane na proti-cerkvenem potu." Sklepa pa z estetičnimi besedami: ,.To je dobro, da taki jeznoriti ljudje*) nimajo toliko moči. kakor hudobne *| No, no. mladoslovenci, kadar hode kaka razstava za „omiko", ,,estetiko" le hitro svojega vrlega časnikarja tje pošljite! kar je koristno in času primerno pospeševati in podpirati. Stari časi so minuli, tudi za kmeta je nova doba nastopila, doba napredka in svobode. V teni smislu bom delal vedno za vas. Še enkrat, pa se vam zahvaljujem za današnjo počeščenje, in tudi vam zakličem iz celega srca: živeli!" In spet so kričali „živio!" Učitelj pa je še vpil ,,hoch", ko so že vsi drugi utihnili. „Ta zna povedati", je rekel nekdo. „Da, ta ima jezik na pravem mestu," odgovori drugi. „Ta Ladis je res mordkerl", godrnja tretji Med tem so se ljudje razhajali. Največ jih je šlo za godci na plesišče, kjer so pili še do jutra hripave volje. Godci so dobili ondi na Bolnarjev račun kruha in vina; tako tudi tisti, ki so se bili bakljade udeležili. Zdaj je bil Ladis v občini najprva oseba, in v največi časti pri vaščanih. Ali ravno med tem se je v hramu, kamor niso videli vaščani, ki so prišli Ladisa počastit, vršila dogodba, ki čudno razsvitljuje Ladisovo čast. Ladis je ukazal, naj se prinese večerja. Matere Katreje danes ni k večerji. Ladis sam jo je šel iskat in jo je našel v njeni sobi plakati. volje." — Dobro pa je ne mara še bolj, da talist nima toliko moči, kolikor volje zatreti vse pravice katoliške cerkve. Presodite namročnauk iz teh besed, ki je ta-le: Tisti je človek hudobne volje", kteri se goreče poganja za sveto vero; tedaj so ,.Narodovi" pisavci „svetniki", kteri jo sovražijo, psujejo in preganjajo. Brezverci radi pišejo o ljubezni in hudobnosti; kdor njih nejevere, njih turškega fanatizma zoper resnico ne ljubi, kdor jim ne potrdi njih grdobij, tisti je, „hudoben"; Jjubezen" ima le tisti, kdor je vroč od jeze zoper cerkev kakor kotel nad žrjavico. Take je Duh božji zaznamnjal z besedami: „Converterunt diem in noetem, et noetem in diem " Iz Šmarijske okolico, 18. jan. Pred nekaj dnevi dobil sem v roke to-le prošnjo: C. k. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Ponižno, m is veliko revšino in potrebnosti sim jefst N. N. primorana eno C. K. okrajno glavarstvo, mojo prošnjo naprej položiti za mojga sina Andreas N. is N., od voja-škiga stanu oprostiti zavolo negove stare Matere, tera si ne more več sama zase živeža perde-lati, ne perdobiti, uržahi so kakor se sledi: 1. Moje posesno zemliše na N. je skuzi 17 let v Stand dano, kar sini dova postala, skuzi ta cait so Nive tako oslabele in opušene ratale. de obena reč ne more rast, toraj ne bo zanaprei Stand tulku noter nesil de bi se mogli davoki, in moj meni zapisanih 18 H. zakut odraitovati, in iz tega živeti mogla. 2. se moram podrugih hišah ubijat in Jerperge (prečrtano: quartiera) plačvat, oduseh ljudi zapuščena reva 60 let stara se upiram, de bi temu imenuvanimu Sinu domačijo ohranila, in de bi mene na mojo starost preživit mogel, in zdei je vojaškin Stanu. 3. moje tukaj upelana uržahi in nasledki, ki poterduje se iz Jerabom in is Mošmi teri so iz Gmeiniškega sbora postavleni, de je potrebno de bi se Ce. K okrajno glavarstvo an — uzeti otelu in mojo ponižno prošnu uslišali. N. ta 14. Augusta 1873. N. N. dova Na drugi strani pa: Na C. k. okrajno glavarstvo v Ljublani „Kaj vam je, večerji V" Mati ui nič odgovorila. Ladis jo še enkrat vpraša. In s pretrganimi besedami mu je odgovorila : „Zgorej jaz ne jem več". Zakaj ne?" ,,Ker ne morem gledati tega ljubkovanja gospodičino Milko. Ti ne slišiš nič in ne vidiš nič vpričo nje, toliko da —" „Ali je to kaj hudega?" „IIudega? Na to ti ne morem drugega nič odgovoriti. Ali ta ženska — ali mati odide iz hrama. Si zastopil?" „Sem". Ladis ni več besede rekel, ampak šel je gornjo hišo. Med tera so zunaj godli in kričali, mati pa je plakala v temni sobi. Ladis je izgovoril mater pri mizi. Menda so se kaj pokvarili in so morali iti v posteljo. Star človek se hitro pokvari. Drugače pa je nocoj Ladis nenavadno malo govoril. Tudi Emilija je bila tiha; vedno še jej je rojil po glavi spomin na dogodbo iz plesišča. (Dalje prih.) Prošna N. N. dova prosi za svojga sina od voja-škiga stanu oprosteti zamogla. Ali ni to, skoraj bi rekel, grozovitost, da iz prelepega slovenskega jezika tako spako na-rede? Kako bi se gospodje po kancelijah ne norčevali, ki tako „špraho" dob<5 v roke? Nevedno ljudstvo pa mora za take prošnje, ktere jim kak mazač naredi, plačevati, da se Bogu usmili; in vendar ne bodeino prišli do boljega stanja, dokler se ljudstvo ne poduči. Pa težko je podučiti tako ljudstvo. Vendar se rodoljubi prizadevajo, kar morejo, in reči moram, da smo ravno pri nas v veliko boljem stanu, nego smo bili pred desetimi leti. — Tudi tukaj je obča žalost zarad dr. Kazlaga. da se je tako marljiv delavec izneveril svojemu rodu. Pa ue sodimo prenaglo, morebiti bode zopet stopil ,,v kolo stare vere in stare pravice"; za politično ničlo g. Zagorca pa se nihče ne zmeni, saj od njega zastopane občine v deželnem zboru nimajo nikakoršnega dobička, in nadjati se ga zdaj, ko je postal ljubček iu privrženec renegata Dežmana, bilo bi res pohotno. 1 gornjega Krasa 20. jan. — Naši ndadi „korifeji" bi radi med prosto ljudstvo trosili laž, da so duhovni, ali kakor jih oni pitajo, „mračnjaki" med Slovenci učinili razpor. Zato pa tudi dan za dnevom obirajo narodno du-hoveustvo, a tudi ne prizanašajo poštenim narodnim možakom, želeči izpuliti jim iz rok narodno vodstvo, da bi potem tolikanj ložcj napredovali v svojem laži-liberalizmu. Vsled tega sem se namenil napisati nekoliko besed iz svojega zapisnika leta 1870, da bodo bralci Slovenčevi vedeli, kdo je kriv današnjega na-roduega razkolstva. ali ..stari"1 ali , mladi." Ko je bila leta 1870 volitev deželnega poslanca v Trebnjem dovršena, prišel je dr. Zarnik v Novomesto, kjer se je ravno vršila volitev. Ubogi Tine, bil je ves potlačen in pobit, brala se mu je na kislem obrazu neka notranja tuga in bolest, ki mu ni dala miru. Ljudje pravijo, da tuga in žalost se daste za nekoliko časa z rumenim vincem pregnati in to sem tudi pri dr. Tinetu zapazil v Novem mestu, kajti ravno isti dan videl sem ga v predmestji Kandiji pri bliščeči se vinski kapljici bolj živega, ker je bil menda pozabil one dogodbe, ki jo jc v Trebnjem pri g. dekanu podpisal, o kteri tudi zdaj ničesar noče vedeti. Tine bil je res v Kandiji prav zidane volje, govoril je in napival brez konca in kraja; tudi slovenskega krasnega spola ni pozabil ter mu hvalo prepeval. Gledal sem okoli, od kod se bo kakošna meščanska roka Tinetu približala in počastila ga z govorniškim vencem. Ali od nikoder ni bilo nobene in Tine odšel je brez slave s Kandije. Zvečer zbrali so se nekteri narodnjaki pri g. Rozmanu; med njimi bil je tudi Tine, ali tudi zdaj lotila se ga je stara tuga in bolest ter zdihnil je iz globočine svojega ranjenega srca: „ah prokleti farji! Dragi možje, mi moramo z vsemi močmi delati med narodom, da farji pri njem zgube ves upljiv." Navzoči možje pobesili so glave, ko so zaslišali take kosmate iz ust Tinetovih, posebno onimse je brala nezadovoljnost, kteri so pred nekolikimi dnevi agitovali za narodnega poslanca, ki je bil le s pomočjo duhovstva izvoljen. Tudi mene so ranile one besede ter mislil sem že zavrniti ga in mu kar v obraz povedati: da ni več v našem narodnem taboru, ampak se že bliža nasprotnemu nemškutarskemu taboru, ki je dozdaj sovražil narodno duhovstvo in prizadeval si mu vzeti ves upljiv do ljudstva. Pa premagal sem se in zapisal one be- sede v svoj dnevni zapisnik ter sklenil opazovati gospoda dr. Tineta na političnem polji. Pa kakor se je takrat Tine izustil v Novem mestu, tako dela zdaj že četrto leto, ter raz-kolstvo seje med naš borni sužni narod, misleč odcepiti ga od duhovstva. Kdo je tedaj kriv razpora med narodom? Ali niste mladiči krivi, da sta zdaj naša najhuja sovražnika v Trebnjem in Novem mestu izvoljena? Vatn tedaj, mladi korifeji, gre po pravici prvo darilo za razkolstvo. Iz Trsla 27. jan. — Dr. Lozer-ju, ki je v deželnem zboru zagovarjal duhovne vaje v ljudskih in srednjih šolah proti odsekovemu predlogu, ki je zahteval, da se odpravijo, odgovoril je konfesijonslozui jud Luzzatto, da je spremenil zbornico v cerkev in poslanski sedež v prižnico. Liberalcem so v sili, kadar ni dokazov. tudi psovke dobre. — V Perziji kakor se piše trž. vladnemu listu, se že zdavno skrivno razširja med mohamedanci nova vera, ki jej pravijo ,,Zuzdani" in se loči v mnogih in glavnih rečeh od izlama. Zuzdaniti ne verujejo v nobenega preroka, molijo samo vsemogočnega in zametajo vse verske obrede: tedaj so nekaki liberalci ii la Mislinski. Mohamedanski duhovni (mula) dolže tudi velikega vizirja, da je novej veri vdan in ker se boje, da bi nova vera izpodrinila mohamedansko. storili so vse mogoče, da so pripravili velikega vezirja ob visoko službo. S tem pa ne hvalimo muzlemstva. IPunaj. Nek ogrski list ve povedati, da je dunajsko ministerstvo razcepljeno v dve strani; Auersperg, 1'nger in Glaser se ukla-njajo naprednjemu liberalizmu, drugi ministri z Lasserjeni pa so bolj konservativni liberalci. Ob enem napoveduje, da bomo kmalo imeli ministerstvo Lasser-jevo. Faktično je Lasser duša že sedanjega ministerstva. Važna je tudi novica, da bode finančni, .lohn postal vojni generalštabsšef, kolikor mogoče neodvisen od vojnega ministra. To bi bilo znamenje, da Kohn ne bode več dolgo minister. Če se pa ministerstvo začne krušiti. razkrušilo se bode počasi vse. . £)gi**ka. Konec leta 1872 je bilo davkov na dolgu za 117,461.676 goldinarjev. Pri volitvi poslančevi v Szolnoku so se volilci z vojaščino stepli. Vojaki so zgrabili za orožje in jih nekaj ranili. Vitanje države. Sffni»KZbornica je za starokatoli-škega škofa Reinkensa dovolila 16000 tolarjev. — Zopet se govori, da je cesar bolehen in se bode podal v južno Italijo. Začasno vladanje bode prevzel kraljevič. Francoska. V narodni skupščini so se 27. t. m. posvetovali o vpeljavi vojaških duhovnov, kterih dosihmal še niso imeli. Postava se je sprejela s 365 glasovi proti 263. Špaiij*k». General Morioncs bo spet pričel vojsko proti Karlistom, za ktero se tudi general Lopez Dominguez v Valenciji pripravlja. Aiifticčka. Irci zahtevajo od Angležev večo avtonomijo in žele, da bi Irska prišla z Angleži v tako zvezo, kakoršna je med Ogrsko in Avstrijsko. Angležem bo Irsko vprašanje še hudo pripekalo. Švica. 33 poslancev narodnega sveta je vprašalo zavezni svet, če mu je znano, kako si' nekteri prizadevajo, da bi sc neka ptuja vlada vmešala v domače reči, in kaj namerava storiti? Vse kaže na to, da se bode zavoljo terorizma liberalcev proti katoličanom pričela RnmnnMka. Zbornica je pritrdila poštni pogodbi med Srbsko in Kumunsko. Iz državnega zbora. Štirnajsta seja, 27. jan. Denarni minister odgovori na v prejšnji seji stavljeno interpelacijo glede posojilnic. Pravi, da je pri tako važnem vprašanji, kakor je to, moral za-slišati mnenje važnih oseb in izvedencev, da pa je zdaj že vse pripravljeno in bo v kratkem 12 ali 13 posojilnic osnovanih, namreč v Brnu, Lincu, Pragi, Gradcu, Olomucu, Celovcu, Schbnbergu, Lvovu (Lembergj, Steyru. (Tedaj za nas Slovence v Ljubljani zopet uič. Vr.)] Dalje odgovori isti minister na interpelacijo posl. Doblhoffa in drugov glede §. 39 postave od 24. maja 1869 o uredbi zemljiškega davka. Cenilna komisija je prišla do tega, da je cenitev končana. Po vladini predlogi bi morala centralna komisija res dvakrat pregledati tarife, pa odsek državnega zbora je izrekel, da se pregleda le enkrat, in sicer zarad tega, ker bi delovanje centralne komisije utegnilo motiti tiste, ki davke plačujejo. Minister trgovstva odgovarja na interpelacijo dr. Giskre in drugov glede eolnine prostega vpeljavanja vnanjega blaga, ki se tukaj izdeluje; pri tem se pa nekteri vladini organi nemarno obnašajo. Minister pravi, da je o tem bilo že več pritožeb, a vse so bile prazne, ker vladnih organov ne zadeva v tem nobena krivda. Minister pravoslovja odgovarja na interpelacijo dr. Razlaga in drugov, kteri so pra-šali, zakaj sc na Kranjskem postava zarad kolekov in pristojbin pri izpisih iz zemljiškega blaga povsod enako ne rabi. Ministrov odgovor na to je, da so se uradi vnovič opozorili na to, da se na Kranjskem smejo izpisi kumulativnega zemljiškega blaga jemati iz zemljiških knjig in da se ima kolekovina odmeriti po polah brez ozira na to, koliko kosov se skupno izpiše ali prepiše. Kar se tiče druge pritožbe, namreč, da se kolekovina ne določuje povsod enako, se je pokazalo po pozvedbah finančnega ministerstva, da so te pritožbe prazne, ker je deželni finančni urad naznanil, da za take slučaje ne ve. Če jih je kaj, naj jih interpelanti naznanijo. Prva točka dnevnega reda, načrt delniške, postave se po nasvetu dr. Pergerja preloži za prihodnjo sejo. Vladni predlog o tem, da imajo obravnave o odkupu župnijskih in šolskih'dohodkov na Moravskem vršiti se brezplačno, se izroči po prvem branji budgetnemu odseku. Poslanca Schonerer-ja predlog zarad premembe §. 39 postave o uredbi zemljiškega davka se izroči posebnemu odseku 9 udov. Potem se vršijo volitve za različne odseke. Potrdi se volitev dalmatinskega poslanca dr. Lapenne, pisma o volitvi poslanca Polesi-ni-ja, nasprotnika škofa Dobrille, se pa po obširnem razgovoru dajo odseku nazaj, da jih vnovič pregleda. Nasvet je bil stavil federalistični poslanec Karlon. Zavoljo pozne ure se seja sklene Domače stvari. (Dr. A. Stare), ki je dovršil svoje medicinske študije na Dunaju, pride za zdravnika v tukajšnjo vojaško bolnišnico. (Dr. Hmlec) se je odpovedal ravnokar dobljenemu tajništvu pri ljubljanskem mestnem magistratu. (Šole) se za gotovo prično 3. februarija. Vlada se je podvizala in že včeraj (ne še le danes, kakor smo mislili) v „Laib. Ztng." in „S1. Narodu" to vradno oklicala. „Tagblattu" pa je to sporočila že pred včerajšnim, menda zato, ker jej je posebno pri srcu. (Mestni magistrat) je zapovedal, da se ima od 1. februarija naprej ogledovati vsa klavna živina, živa in že zaklana; mesarji bodo morali za to plačevati ogledne takse, in sicer od goveda 30 kr., od teleta in prešiča 20 kr., od ovna, koštruna, kozla, jagnjeta, kozlička, ovce in koze pa 10 kr. (Hranilnica ljubljanska) je prodala svojo hišo (nekdaj Cvajer-jevo) tik nunskega samo stana gospodu baronu Wurzbachu za 33000 gl. Razne novice. — V Zagradcu na Dolenjskem je pred nekaj dnevi neka oseba zadušila svoje novorojeno dete ter ga zakopala na cerkvenem pokopališču, pa tako povrbno, da so ljudje, ki so k maši prišli, videli iz zemlje moleča ko-lenca. Naznanili so to g. fajmoštru, ki je dal otroka izkopati. Na večer je prišla k njemu hudodelnica, kteri vest ni dala miru; rekla je, daje bilo dete mrtvo rojeno, potem pa je obstala, da je bilo živo. Odpeljali so jo k kresijski sodniji v Novomesto. Majhna kazen, ktero iz napačnega usmiljenja navadno takim hudodel-nicam odločijo, je kriva, da je takih hudodelstev čezdalje več na svetu. — Konjiško katoliško-politično društvo je g. poslancu Hermanu pismeno izreklo svojo zahvalo in zaupanje zarad njegovega neprestra-senega vedenja v državnem in štajarskem deželnem zboru. — Udje družbe sv. Mohora naj do konca februarija plačajo svoj letni donesek, ker se bo tiskalo le toliko bukev, kolikor se bo druž-nikov oglasilo do 10. marca. — Hrvaški listi naznanjajo, dasorav nokar na svitlo prišla skupna dela Preradovi-čeva. Knjiga obsega 14 tiskanih pol in stane 5 H. av. velj. Tiskala se je v 1000 odtiskih. Čelo jej kinča krasna podoba klasičnega pesnika. Životopis je narisal njegov prijatelj Ivan Ternski. Estetično oceno mojsterskih del vešči dr. Markovič. Pesmi, kar jih je bilo že pred smrtjo po raznih časopisih in zbirkah tiskanih, je bil že Preradovič sam vverstil in razredih Doihine so doslej nenatisnene in opera „Vladimir in Košara", pa Drama „Kraljevie Marko." — — Svilopredivnica, ktero sta Schuller in Klein zidala v Zdravšini pri Gradiški, je 24. t. m. popolnem skupaj pala. šest delavcev je ranjenih, in škoda velika. — Za sodnijske uradnike zanimiva knjiga, ki obsega vse od 1. 1850 do 1871 storjene določbe najvišje sodnije na Dunaju, ie ravnokar pri g. Manzu prišla na svitlo. — Mesečna. — Gospa B. v P. je neki čas zgubila' kinč in denar, imela je skrinje dobro zaprte in razen služabnice nihče ni imel pristopa k njim. Ko njen sin, častnik B., na odpust pride, pove mu to. Ta vzame sabljo in nekolik samokresov in gre, čaka — in koga zapazi? Mater samo, ki je s spanja vstala in v spanju grede svoj kinč znašala v skrivne kraje. — — Siameška dvoj če k a, ki sta bila na prsih zraščena, sta 21. t. m. v Ne\v-Yorku v Ameriki v 60. letu svoje starosti, v dveh urah drug za drugem umrla. Oženjena sta bila oba. Pa ženi, da-si sestri, se niste nič kaj zastopili in ste možema prigovarjali, da naj se dasta ločiti. Za tega delj sta bila pred nekaj leti prišla v Evropo. Učeni zdravnik Simpson je rekel, da je to mogoče, a vendar si nihče ni upal prerezati ju, boje se, da bi zarad tega ne umrla. Žila iz srca jima je tolkla ob enem. Mesena vez, s ktero sta bila drug na druzega priraščcna, bila je sprva tako kratka, da sta morala drug proti drugemu obrnjena ležati. Pozneje pa se je raztegnila do 4'/a palcev daljave, da sta skoraj vštric stala. Če si se dotaknil srede te vezi, čutila sta oba, če pa bolj na strani, čutil je le tisti, kteri je bil bližej. Pa da-si tako tesno zvezana hodila sta z lahkoma, celo urno tekla in plavala. Navadno sta tudi ob enem času spala, sicer pa sta se vsak s svojim delom pečala, pisala, brala itd. Na svojem popotovanju pridobila sta si od radovednih ljudi, ki so ju za denar gledali, veliko premoženja. Pa banka, v kteri sta ga naložila, je falirala in na starost sta se ljudem zopet kazala za denar. Po smrti so ju prerezali in vse je radovedno, kaj bodo zdravniki razsodili. To je zarad tega silno važno, ker živite tudi dve sestri, rau-lajskega rodu, ki ste skoraj enako zraščeni in niji bodo morda ločili, če se more zgoditi brez nevarnosti, sicer niji čaka enaka osoda, kakor siameška dvojčeka, da boste morali ob enem času umreti. — Trda črepinja. V okolici labiavski je nekdo ustrelil v daljavi 25 korakov svojega razžaljivca. Puška je bila nabita s šretelji. Naboj je priletel v črepinjo, pa ni nič škodoval. Obstreljeni je šel mirno domu in je popolnoma zdrav. Šretelji so prileteli v črepinjo, pa ne globoko, ob kosti so se razmlinili in so obtičali v križu. Umrli so: 25. jau. Jan. Comelli, črkostavec, 22 1., za vnetjem možgani ne mrene. 2 tj. jan. Helena VVagner, inšt. uboga, 02 1., za vnetjem trebušne mrene. — Lodovik Hribar, železniški uradnik, 23 1., za sušico v grlu. — Frančiška Povše, žena hišuega posestnika, 38 1., apoplesia. 27. jau. Marija Grdešič, adopt. hči Mat Bla-žeka, c. k. nadzornika, 18 1., za kozami. — Pavla Gregorec, pekovska hči, 11 dni, za čeljustnim krčem. - Karolina Filapič, žena gostilničarja, 65 1., za mrtvoudom v možganih. 28. jan. Terezija Riiekauf, hišna, 23 1., za pljučno sušico. — Marija Habič, žena pogrebnega napovedovalca, 39 1., za jetiko — Anton Zajec, prvorojeni dvojček inagac. delalca, 16 dni za bo žjastjo. — Peter Žabar, mizar, 45 1., za mrtvoudom v možganih. 29. jan. Miha Anžič, sin kajžarske vdove, 8 1., in France Novak, tesar, 28 1., oba za kozami. — Karolia Koba", otrok okr. sod. služabnika, 1 1., za jetiko. — Marija Praznik, najdenka, 14 1., za mrzlico. Tržna črna preteklega trdna: Eksekutivne dražbe. 3. februarija 1. Jožef Jenko ovo iz Vižmarjcv (5500 gl.) v Loki. — 1. Jan. Radkovič-evo (186 gl.( v Metliki. 4. feb. 3. Alojz Kemst-ovo iz Jevše (472 gl.) v Ljubljani. — 1. Marije Pečar-jeve na Brdu. — 1. J. Pošel-novo iz Čepljan (200 gl.) v Ornomlji. — 1. B. Previl ovo iz Dobrave (3625 gl.) v Ljubljani. — Mart. Piš-evo in Podmolnika (545 gl.) v Ljubljani. — 1. Fr. Zottcr-jcvo (975 gl.) v Krškem. 5. feb. Amalije Globocnik-ove fužine /a kose (3300 gl.) v Tržiči. 6. feb. 3. Janez Zajc-ovo iz Zajčjega vrha (298 gl.) v Ornomlji. — 3. Lojze Prcšern ove (1000 gl.) v Radoljci. — 1. A. Srimšek ovo (1755 gl.) v Postojni. — 2. Jan. Čupek-ovo iz Kandije (340 gl.) v Novomestu. — 3. J. Wohl-gemut-ovo iz Vinjske vasi (600 gl.) v Novomestu. — 1. Jak. Butala-vo (111 gl.) v Črnomlji. Mer n 1 k Mesta: 1 'S o >x a. *3 OS •3 1 S K* * X > o o US X s v TJ < * « P £ , 0» O >» k O m v Ljubljani 3.65 1 2.40 2.05 1.16 2.45 2.20 1 2.40 — v Kranji 4.00 2.80 1.46 2.50 2 40 — v Loki 3.80 — — 1.10 — 2.10 2.50 — v Novomestu 3.70 — 2.00 1.05 2 20 2.10 2.10 2.70 v Sodražici 4.50 2.10 1.10 2.50 2.30 — v Mariboru 3.85 2.90 — 1.15 2.50 2.10 — v Ptuju 3.50 2 45 2.10 1.25 2.45 1 90 2.30 - v Celji 3.75 2.50 2.00 1.10 2.00 2.25 2.00 — v Celovca 3.70 2 90 2.60 1.15 2.16 — — — v Trstu 3.40 2.25 _ 2.06 — — — v Zagrebu — _ — — — — v Siseku - v Varaždinu 3.55 2.44 1.75 1.18 2.25 2.10 2.00 na Dunaju 4 00 3.20 2.30 1.30 2.50 — v Peštu 3 90 2.80 2.00 1.07 2.30 - Tržna cena tO 3 Reči Bi l -3 J1 i o > o •'s* X C * 1 I ■O 5 a a *? £ I " > > 1 > > > Masla funt 0.46 0 52 0.50 _ _ _ Špeha i» 0.42 <1.30 0 38 0.34 o ;S-t 0.36 0.30 Krompirja mern 1.25 0.86 — 1.00 - 1.00 1.00 Fižola n — — — - Le'-e ,» (:t.oo - — — Sena cent i 1.25 ! 1.40 1 — 1.00 — 1.20 2 10 Semen, detelja „ .0 - 1 Prešini cent j 24-0 21.0 1 - 1 - i - — Govedine font 0.32 : 0.29 i - H.32 0.30 0.34 Teletioe i» 0.36 ' 0.30 - 1 ~ | 0 36 0.32 0.36 Jajc za 10 kr. 3 6 3 4 i — — l'rlf£i-a(lčii<- tlciiMi-n«- frne 30. januarija. Papirna renta 69"55. — Srebrna renta 74'60. — 18601etno državno posojilo 105.75.— Bankine akeije 987 — Kreditne akcije 241-26. — London 112 70. — Srebro 107.-.-- Ces kr. cekini —.—. — Napoleon9.01. l»enar»lM-ne cene. 29. januarija. Državni fondi. Denar. Blago. o'/0 avstrijska papirna renta . 6'J 65 69.75 5°/0 renta v srebru 71.75 74 85 Srečke (loži) 1854. 1. ... 99.50 100— „ 1860. 1.. celi. • , 106.26 106.50 „ 1860. 1„ pol. . • 116— 115.60 Premijski listi 1864. 1 142.- 142.60 ZeinljiŠčine odveznice. Štajarske po 6% . . . . . . . 93,- —— Kranjske, koroško iu primorske po 5*, 85— 89— Ogerske po 5% . . Hrvaške in slavonske . . . . . 76.50 77— po 5'/, . • . . 75.50 77— Scdmogradske po 5*/, 74.75 75.76 Delnice (akcije). 989 990 136.60 137. - Kreditne akcije . . • • • . . 241.25 241.75 Nižoavstr. eskomptne družbe . • . . 930.- 940— Anglo-avstr. banke 163.— 163.50 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. ▼. . 173.50 174.50 Tržaške „ 100 ., k. d. . —— 117— ,, ,. 50 „ H .. ■ —.— 63— Hudcnske ,, 40 gld. a. v. 23.60 24— Salmove „ 40 „ ti n • 34— 36— Palf6-jeve ,, 40 „ it ii • * 22— Clary-jeve „ 40 „ i» II • 31.50 32.— St. Genois ,, 40 „ n n • 22.50 21.50 Windischgriitz-ove „ 20 „ .» n • 20.50 21.50 Waldstein-ove „ 40 „ ii n . 21 — 23— Srebro iu zlato. Ces. cekini . . . • • • . . 5.34 5.36 Napoleonsd'or . . • • • . . . 9.01 9.02 107.25 107.50 ajatej in vredništvo odgovoren: . Peec.