Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at tip Pott Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. 13. Stev. 13.
Chicago, IIL, 3. aprila (April) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti.
Piruhi našim čl&nom-vojakom.
Naš sobrat gl. tajnik je odposlal nekaj dni pred Veliko nočjo na vse znane naslove naših čla-nov-vojakov primerno velikonočno darilce v imenu članstva K. S. K. J.
Majhen, po pošti odposlan zavitek je vseboval sledeče stvari: Ličen molitvenik "Chatholic Soldiers and Sailors' Companion", 1 sv. podobico, 1 rožni venec v majhnem, denarnici podobnem uenja-tem zavitku, majhna identifikacijska kartica vezano skupaj s par lepimi molitvicami, majhen križec in svetinjica Matere Božje; te stvari so se zdele odboru za nakup piruhov članom-voja-kom najbolj prikladne.
V zavitku je bila priložena lično tiskana kartica sledeče vsebine:
"Joliet, 111. 26. marca 1918.
Cenjeni sobrat:—
Vsled sklepa glavnega odbora Vam pošiljam tukaj v imenu vsega članstva K. S. K. J., skromno velikonočno darilo za piruhe. I-mejte in ohranite te stvari v trajen spomin in dokaz naše naklonjenosti, sobratstva, ljubezni in priznanja do Vas, ker ste se odzvali klicu naše domovine, da branite čast in ugled naše zvezdnate zastave, kar dela tudi čast in ponos naši K. S. K. J.
Želimo Vam iz vsega srca junaško vstrajnost in uspeh, ter da bi se kmalu v zmagoslavnih vtstah povrnili zopet domov v našo sredino. Sprejeli Vas bomo z največjim veseljem in ponosom. Mi smo vedno z Vami v duhu, ter prosimo Boga, da bi Vas vedno spremljal in blagoslavljal v Vaši sedanji težki službi. Na zopetno veselo svidenje! — Pozdravljam Vas v imenu vseh članov in članic K. S. K. J., ter ostajam vdani Vam sobrat
Josip Zalar, gl. tajnik."
Ker je preostalo od skupne nabrane svote se nekaj denarja, se bo poslalo v kratkem duhovnemu vodji K. S. K. J. naročilo, da naj se bere za vse naše člane-vojake slovesna sv. maša na dan, katerega bo Rev. Frančišek Ažbe, duhovni vodja K. S. K. J. določil in naznanil. Preostanek nabranega zneska za nakup piruhov se bo pa izročil Ameriškemu Rdečemu križu.
Nova odredba za nabornike.
Washington, D. C. 29. marca. V senatski zbornici je bila danes sprejeta resolucija, oziroma zakonski načrt, na podlagi katerega se bodo morali podvreči naboru vsi oni mladeniči, ki so po prvi registraciji, ali po 5. juniju 1917 dosegli 21. leto. Nekateri senatorji so hoteli uvesti prisilno vojaško vežbanje za mladeničo od 19. do 21. leta; vendar je pa ta predlog pri glasovanju pogorel.
Vsled gori navedene nove naborne odredbe se bo moralo registrirati okrog 700,000 mladeniče v in mož, ki so dopolnili dne 5. junija lanskega leta 21 let. Vojna oblast ne bo razdelila te novince, kakor je bilo to doslej navada — po številu prebivalstva dotiČne države — temveč v razred I tako da se bo moral podvreči vojaški službi vsak nabornik, če bo potrjen.
Wilson bo otvoril kampanjo m.
Baltimore, Md., 1. aprila. — V soboto ,dne 6. aprila se bo mudil predsednik Wilson v našem mestu: pri tej priliki bo držal Wilson patrijotičen govor povodom otvoritve kampanje za III. Vojno posojilo. V obče se sodi, da se bo njegov govor nanašal na sedanji mednarodni položaj. — Dne aprila se vrši v našem mestu veli-
priliki prve obletnice odkar so stopile Združene države v vojno, ka patrijotična manifestacija o . » " 1 '. - ' Nova vojna napoved.
Washington, D. 0., 31. marca.— Pričakovati je, da bo predsednik Wilson v kratkem priporočil kongresu, da naj se napove tudi Bulgariji vojno. To se bo ukrenilo vsled tega, ker je bila naša vlada uradno obveščena, da se nahajajo sedaj v ofenzivi na francoski fronti tudi avstrijske in bolgarske čete. Ker je nameraval kongres že lansko leto meseca decembra na povedati Bulgariji in Turčiji vojno, se bo Wilsonova želja skoraj gotovo uresničila.
Vojna bo trajala še 3 leta.
Palm Beach, Fla. 31. marca. James W. Gerard, bivši ameriški poslanik za Nemčijo je držal danes popoldne na nekem tukajšnjem patrijotičnem shodu govor, v katerem je zatrjeval, da bo trajala sedanja vojna še tri leta.
Nova odredba za Nemce in Avstrijce.
Cleveland, Ohio. 29. marca. Zvezni okrajni urad in maršal sta izdala danes prepoved, da ne sme noben Nemec in Avstrijec delati na kakem jezerskem parniku, tako se tudi ne bo smel nihče izmed teh letošnjo sezono voziti s parni-nikom po kakem izmed velikih jezer. Zaeno je . tudi Nemcem in Avstrijcem strogo prepovedano približati se 10 čevljev do kakega pomola in pristanišča, kjer se nahaja kak parnik z več kot 500 ton prostornine.
Smrtna kazen za ogleduštvo.
Washington, D. C., 30. marca.— Pravosodni odsek senatske zbornice bo predložil te dni kongresu v odobritev nov zakonski načrt glede kazni za izdajstvo, ali ogle-duštvo. Tako se bo izpremenilo kazen za ogleduhe v več slučajih v smrtno kazen. Tako se bo tudi občutno kaznovalo na podlagi nove postave vsako osebo, ki bi nasprotovala vojaškemu nabornemu predpisu.
Razni vladni agentje, ki zasledujejo nemške in druge ogleduho v Združenih državah, so dokazali vladi, da se ogleduštvo vedno bolj širi navzlic strogemu postopanju vlade; veliko ogleduško in izdaj-sko propagando dela osobito zloglasna zveza I. W. W. Državni detektivi so izsledili in zaplenili številno tajnih pisem, pisanih z nevidnim črnilom, mnogo slik in drugih izdajskih predmetov; vsled tega je senatski odsek odobril tudi predlog, da se bo osebe, ki pišejo s tajnim črnilom strogo kaznovalo.
Vseslovenski zbor v Clevellandu, 0.
Ker je Slovenska Narodna Zveza sklicala Vseslovenski zbor v Cleveland, Ohio., dne 14. in*15. aprila, pozdravljam jaz tem povodom te zavedne Slovence, ki v resnici delujejo z vsemi svojimi močmi za osvobododitev slovenskega naroda in ki so se pridružili Jugoslovanskemu odboru v borbi za svobodo. : Jugoslovanski odbor v Londonu je storil že marsikaj dobrega in velevažfiega za Jugoslovane in sicer s tem, da je prišel do pripo-znanja pri raznih vladah, kakor: pri angleški, francoski in italijanski. In v resnici mora' prip^z-nati vsak razsoden Slovenec, in če ima le še nekaj spoštovanja do svojega bližnjega, da je dosegel Jugoslovanski odbor velikanski uspeh za Slovence s tem, da je tako rekoč italijansko vlado prisilil, da seje odpovedala svojim zahtevam za del slovenskih pokrajin ob italijanski meji. To je dosegel označeni odbor kljub temu, da je italijanska vlada potrošila ne samo pri zaveznikih v Evropi, ampak tudi v Ameriki že na milijone lir in dolarjev. To je delala Italija, da bi s tem prepričala ameriško vlado, da so bile omenjene pokrajine res nekdaj italijanske, ter da morajo priti po tej vojni zopet v italijanske v#-ke, 'kot italijanska dedovina in lastnina.
Kakor splošni javnosti in tudi vsem Slovencem znano, je Anglija te pokrajine že obljubila Italiji ob času njenega nastopa v vojno in njene pridružitve k zaveznikom. Tedaj je tudi naše a-meriško časopisje veliko pisalo o tem, trdeče, da so te pokrajine v resnici italijanske! In kdo je vse to preprečil? Ali ne Jgoslovanski odbor ? In komu v korist ? Ali mogoče Srbiji in Karagjorgeviču! Ne, — ampak v korist Slovencem.
Pa to še ni vse. — Jugoslovanski odbor je seznanil tudi ves svet z našo slovensko literaturo in književnostjo. Predstavil mu je naše pisatelji, pesnike, umetnike, stavbenike itd. in dokazal, da so Slovenci kftituren narod, ter da je sveta dolžnost ščititi tudi ta narod pred poginom pod habsburškim jarmom.
Jugoslovanski odbor je dalje po svoji podružnici v Washing-tonu D. C.K dosegel velik vspeh pri ameriški vladi, pred vsem za one Slovence, ki še niso ameriški državljani, in Jugoslovanski odbor še ni prišel do vrhui\ca s svo-
jim poslovanjem, ampak dela še vedno neumorno. Prepričani smo lahko, da bodo vspehi Jugoslovanskega odbora v bodoče še veliko večje važnosti za nas Slovence, kakor to, kar je bilo do danes storjenega. Prepričani smo lahko, da ta odbor pošteno in pravično deluje ne samo zk nas Slovence, temveč za vse Jugoslovane.
In vkljub temu se dobijo ljudje, ki niso sami še nikoli nič dobrega storili, ter celo trdijo, da je Jugoslovanski odbor sicer veliko naredil, ali vse, kar je naredil je po njih mišljenju krivo in napačno.
Zatorej ameriški Slovenci položite roko na srce in sodite sami po svoji lastni pameti, kdo da dela za osvoboditev in v prid naroda in kdo v prid samemu sebi in svoje politične stranke. Sodite in zahtevajte tudi dokaze za to!
In ker zavzema Slovenska Narodna Zveza v zvezi z Jugoslovanskim odborom isto stališče, zatorej priporočam jaz iz svojega stališča vsem zavednim Sloven-ceb po širni Ameriki, da se naj udeležijo tega Vseslovenskega shoda v Clevelandu, ker ravno sedaj je napočil oni 'čas, da se lahko veliko dobrega ukrene ne same za osvoboditev slovenskega naroda v Evropi, ampak tudi za naš bodoči položaj tukaj v Ameriki.
Naj bi torej ne bilo nobenega Slovenca, ki bi morda dvomil o važnosti tega zbora in bi celo rekel: To je vse skupaj — nič. Posebno naši slovenski trgovci, gostilničarji, predsedniki društev in v kolikor mogoče, tudi delavci bi se morali vdeležiti tega pomembnega zborovanja. S. N. Z., je lahko že danes ponosna na lepo število slovenskih duhovnikov, ki so že njeni člani. Tudi te jaz ulj ud no vabim ter jim priporočam, da pridejo na ta zbor; v kolikor meni znano so to sledeči gospodje :
Rev. Zakrajšek, Rev. Oman, Rev. Čcrne, Rev. Ažbe, Rev. Plev-nik, Rev.Sojar, Rev.Šaloven, Rev. Leskovec, Rev. Schiffrer in še več drugih, katerih imena mi še niso naznanjena. Upam, da bodo zgoraj navedenim sledili tudi o-stali častiti gg. duhovniki, ter da se bodo udeležili tega prvega vseslovanskega političnega zborovanja ; torej: Na svidenje!
Z odličnim spoštovanjem
Paul Schneller.
Vojne vesti
picardyskih planjavah bo vihrala zanaprej poleg francoske in angleške zastave tudi ameriška zvezdnata zastava. Sodi se, da znaša tu koncentrirano ameriško vojaštvo nekaj nad 100,000 mož,
Rusi zopet gospodarji Odese. London, Anglija, 27. marca. —
Neka poluradna časniška agentu- .	-	---,
ra v Moskvi poroča, da so sovi-jki bo Polagalo odbijati vpade jetske in ukrajinske čete zavzele; Nemcev na francoski fronti. Odeso, katero so si pred , nekaj T° vest pozdravlja ameriško
vojaštvo z nepopisnim navdušenjem, kajti sedaj je napočil za sinove strica Sam-a odločilen tre-notek, da pokažejo svojo moč in hrabrost. V vojaških taboriščih Amerikancev je danes vse živo in po konci, ker se pripravljajo na odhod na fronto.
Vojni tajnik Baker pri Pershingu Pariz, Francija, 30. marca. — Včeraj se je mudil ameriški vojni
tedni prisvojili Nemci. K temu je dosti pripomoglo rusko brodovje v Črnem morju, ker je odbijalo sovražnika z obstreljevanjem. Bitka za zopetno posest Odese med Rusi in Nemci je bila ljuta in krvava.
Ruska mornarica v Črnem morju pričakuje ponovni spopad s Turki in Nemci, ki nameravajo zavzeti važno rusko mesto Seba-stopol. Rusi so se odločili, da bo-
do raje sami to mesto porušili, tajnik Baker pri generalu Persh-kakor pa da bi padlo sovražniku ilJgu v«led važnega posvetovanja, roke.	Baker je obiskal tudi glavni stan
Dalje se glasi uradno poročilo iz Moskve ,da so Rusi pregnali Avstrijce iz mestu Nikolajev,
ameriške ambulance, kjer se je iftd vse prijazno razgovarjal z vojaki in se pohvalno izrazil nad
Kherson in Znamenka. Zaeno se j lePim redom, semkaj poroča, da se je kavkaškiL^	_ ^
narodni svet odločil za vojno na-	__________J
poved Turčiji, Leon Trotzky pn
Znfl-Tift. nemška liga razpušcena. - Wilmington Del. 31. marca. Med današnjo službo božjo v tukajšnji nemški luteranski cerkvi se je Rev. Sigmund G. von Bosse, predsednik znane — German-American Alliance'(Nemško— Ameriške Zveze) odpovedal pred-sedništvu. Vsled tega, se bo morala označena zveza prostovoljno razpustiti. Na večer se je bivši predsednik te zveze sledeče izrazil: "Jaz imam eno željo še sedaj od časa vstopa Združenih držav v vojno in ta želja je, da bi bila Amerika zmagovalka v vseh svojih bojih, dokler ne doseže končne zmage za stalen mir."
Dohodninski davek.
Dne 1. aprila je potekel rok za prijavo dohodninskega davka (Income Tax). Kdor do tega časa ni zadostil postavi, bo kaznovan z $1000 globe in 50 odstotnim večjim davkom. Te dni bodo hodili po hišah posebni davčni nadzorniki, ki bodo popisovali vse one, ki so la.
Orjaški top.
New York, N. Y., 1. aprila. — Ko so časniški poročevalci danes govorili z Charles M. Schwab-om, predsednikom znane Betlehem Steel Co. glede novih nemških gigantskih topov, jim je Schwab odgovoril, da bi lahko tudi njegova . jeklarna naredila 60—100 milj razdaljni top; vendar se pa ne more s takimi topovi tako uspešno streljati ;izmed 100 strelov je 95 negativnih.
Sclrvvabova jeklarna gradi sedaj za obredno artilerijo Združenih držav nove vrste top, ki bo izstrelil 16 palčno krogljo v daljavo 59 milj.
Zmaga delavcev v chicaških klavnicah.
Dne 30. marca se je doseglo sporazum med chicaškimi mesarskimi baroni in delavci. Vsled sodnijskega pritiska so gospodarji vseh večjih klavnic privolili svojim uslužbencem sledeče: Uvedba 8-urnega dnevnega de-
se hoteli izogniti davku.
dohodninskemu
Povečanje plače 5^/2 centov na uro; to velja v prvi vrsti za one
delavce, ki so služili dosedaj samo po 30c na uro, ali manj.
Povečanje plače za AY^ na uro za delavce, ki so služili do 14. januarja 1918 od 30-40c na uro; za delavce, ki so služili več, je določen 3i/2c priboljšek.
Povečanje plače za čezurno delo in dvojna plača za delo ob nedeljah.
Plača naj bo za delavce, ali delavke jednaka.
Dovoljenje enodnevnega dopusta v tednu.
Vsled tega bo imelo korist nad 50,000 delavcev in delavk, zaposlenih v chicaških klavnicah.
Premog se je pocenil.
Administracija kuriva za Cook okraj v državi Illinois je izdala dne 30. marca vsem družbam in trgovcem premoga ukaz, do morajo od 1. aprila do 1. septembra t. 1. znižati ceno trdega premoga za 30c pri toni; kdor se ne bo ravnal po tej določbi, bo postavno
kaznovan.
Ker bo premog na jesen zopet dražji, naj si gospodinje sedaj omislijo potrebno količino premoga za zimo.
za odpor napram Nemčiji.
Pariz, Francija, 27. marca. -
List "Petit Parisien" poroča, da se bo Leon Trotzky obrnil do en-tentnih zaveznikov z novim načrtom v zadevi reorganizacije ruske armade, ki naj bi se postavila Nemcem v bran.	--------
Položaj v Ukrajini.
Moskva, 27. marca. — Ker stavijo Nemci Ukrajincem razne zahteve, katere niso bile označene v mirovni pogodbi, je nastal vsled
nik zavezniške armade.
Washington, D. C. 29. marca.—
Semkaj iz Pariza je došlo uradno poročilo, da je bil francoski general Foch, načelnik generalštaba imenovan vrhovnim poveljnikom zavezniških in ameriških čet na francoski fronti. Generala Foch-a se smatra najboljšim francoskim strategom, ki se je odlikoval že 1. 1914 v veliki bitki ob reki Marne, upati je torej, da bode Foch tudi v sedanji veliki ofenzivi potisnil nazaj sovražnika.
Danes je poslal predsednik
tega po celi Ukrajini nemir. Nem- Wilson gen. Fochu sledečo brzo-ci si hočejo namreč s silo prisvo- javno čestitko: "Najiskrenejše
jiti od Ukrajincev skoro vse zaloge žita (85 proc.) in ves sladkor, kar ga ondi prideta 114 cukrarn. Te zahteve je ukrajinska rada odločna zavrnila, ker niso v smislu mirovne pogodbe.
Ruski kmetje v Nevcl-u, 54 milj oddaljeno od Vitebsk a so se organizirali ter oborožili, samo da odbijajo Nemce pri rckviziciji živil; en sam dan je bilo pri tem spopadu ubitih 85 nemških vojakov'.
Nemški poveljnik v Kijevu je zahteval od tamošnjih bankirjev takojšnje izplačilo posojila 10 milijonov rabljev, kar so pa ruski denarni zavodi odklonili.
Pred veliko bitko na italijanski fronti.
Washington, D. C. 28. marca.— Italijanskemu poslaništvu se poroča iz Rima o velikih ojačenjih in predpripravah avstrijske armade za odločilno bitko na italijanski fronti. Avstrijci so baje zbrali skupaj 40 novih divizij, 0-krog 600.000 mož, ki se pomikajo Italijanom nasproti; odpokli-cali so to armade z ruske in ru-nvunske fronte.
To početje Avstrijcev je prepričalo italijanske vojaške kroge, da ne bo sedanja velika ofenziva na zapadni fronti nič ovirala bojevanja na italijanski fronti. Vsled tega ne bo mogoče poslati ni jednega italijanskega vojaka na zapadno fronto, ker bo treba braniti domače ozemlje, pred vsem tudi iz razloga, ker je Anglija odpoklicala svoje vojaštvo z italijanske fronte.
Amerikanci so pripravljajo na veliko ofenzivo.
Pariz, Francija, 31. marca. —
Neko uradno, danes izdano porodilo se glasi, da bo francoska vlada ugodila želji generala Persh-inga, ki je v imenu Združenih držav ponudil Franciji svojo pomoč v sedanji veliki ofenzivi na zapadni fronti. Vsled tega se bodo borile ameriške čete skupno s francoskimi in angleškimi in na
čestitke k Vašemu imenovanju, sedaj lahko upamo, na vspeh, ker se je Vam izročilo vrhovno po-veljništvo vseh zavezniških čet. Zasledovali bomo torej z velikim zanimanjem Vaše delovanje, pri katerem Vam želimo Amerikanci največ vspeha."
V znamenju nemške kulture.
Pariz, Francija, 29. marca. — Ko se je vršila danes, 11a Veliki petek v neki katoliški cerkvi v bližini Pariza služba božja, je zadela v cerkev kroglja nekega nemškega topa iz velike nazdalje; vsled tega je bilo na mestu ubitih 75 vernikov, 90 pa nevarno ranjenih; med žrtvami je tudi H. Stroehlin, svetnik švicarske lega-cijc v Parizu; večina ubitih so ženske in otroci.
Nemci so obstreljevali in merili na označeno cerkev že minulo
nedeljo, ravno med sv. mašo.
Na lice mesta se je takoj podal francoski predsednik Poincare, ministrski predsednik Clemen-ceau in kardinal Amette, ki so si ogledali porušeno cerkev in tolažili nesrečne ranjence v bližnjih bolnišnicah.
Zopetni slučaj nemške kulture in barbarizma je povzročil v Parizu, kakor tudi po celi Francoski največje ogorčenje; vsakdo se .zgraža nad Nemci, ki ne prizanašajo niti ženam in otrokom zbranim v cerkvi. Bonuba nemškega topa je priletela ravno v sredino cerkve, kjer je verno ljudstvo klečalo in prosilo Boga za mir, na dan, ko je naš Izveličar umrl na sv. križu, da bi vladal mir med človeštvom na zemlji.
Prva ženska vojaška zdravnica.
Pred nekaj tedni jI bila imenovana od predsednika gospa Katarina B. Karpelj, zdravnica neke bolnišnice v Washingtonu, D. C. poročnikom v armadnem zdravilskem oddelku. To je prvi slučaj, da opravlja kaka ženska službo vojaškega zdravnika.
	. ->• - . - . -i .	
HHMMMSHMNHMNM		■mshbsmmmm


pri
sledeče
lu-

smo obhajali mi-nedeljo- največji praznik v cerkvenem letu—Velikonoč. Krasno pomladansko vreme in pa verski čut sta privabHa to nedeljo v našo slovensko cerkev polno vernikov, tako pri osmi, kakor tudi pri slovesni deseti av. maši.
Velikonočni praznik je poveličevalo lepo ubrano potrkavanje v zvoniku jn krasno petje našega cerkvenega zbora. Velikonočna ko-lekta znaša 1100.00 dolarjev.
Popoldne ob 3. uri se je vršila v cerkveni dvorani seja družbe Najsv. Imena Jezusovega, katere se je udeležilo »lepo število katoliških zavednih mož in mladeno-čev; na tej seji je bila tudi volitev stalnega odbora za 1. 1918. Več o tem poročamo prihodnjič.
— Našlo se je nekaj denarja v bližini slovenske cerkve v Chica-gu. Več se izve pri uredništvu tega lista.
NAZNANILO.
Tem potom prosim vse člane društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. J., Chicago, lih, da se prihodnje seje, dne 7. aprila, vsak posameznik gotovo udeleži, ker ta dan je zadnji dan za glasovanje treh resolucij iz glavnega urada K. S. K. J. Ker moram po seji poslati glasovnice vsakemu na dom, ki ne bo glasoval na seji, zato prosim, da se naj vsakdo udeleži, ker s tem prihranite mnogo ne -potrebnega dela tajniku in društvu nepotrebnih stroškov.
Ob enem prosim vse člane in
sijo pri
tajniku in •
naj vsak opravi svojo velikonočno spoved o pravem času, d i ne bode imel potem k-ake sitnosti.
Nadalje prosim vsakega posameznega člana, da naj plača vsak svoj mesečni asessment redno sleherni mesec, ne pa čakati dva do tri mesece, in potem se jeziti na društvo in Jednoto, da mora dosti plačevati. V resnici je ases-ment visok, ali če bi plačevali rc-
mesečne prispev liste za na dalje, drugače se bo ravnalo z njimi po društev, in Jednotinih pravilih. Vsakdo dobro ve, da društvo ne bo nobenega člana čakalo več kakor 90 dni, torej vsak dobro zna, kaj mira narediti. Tudi opominjam vse Člane in članice tu in v okolici Butte, da mi naznanijo vsako izpremembo bivališča, oziroma svoj stari in novi naslov, da dr. tajnik zna, kje iskati Člana v slučaju društvenih zadev.
Cenjeno članstvo dr. Svetega Janeza Krst. štev. 14! Brez opomina vsak dobro ve, da se nahajamo v času pred Veliko nočjo, torej je vsak član in članica dolžan ( na) po pravilih K. S. K. Jednote izkazati se s spovednim listkom o pravem času; kateri se ne bo izkaizal da je opravil svojo versko dolžnost, ga čaka kazen suspendacije po pravilih Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
Ako kateri član ali članica našega društva neNdobiva Glasila na svoj pravi naslov, ali sploh nič, naj se zglasi na naš društev, urad, ker na vsa vprašanja odgovarjam točno.
S sobratskim pozdravom
Peter Gergich,'
tajnik dr. štev. 14 Butte, Mont.
67 Plum Str.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. Marije device št. 33 Pittsburgh, Pa.
Na naši zadnji društveni seji je bilo sklenjeno, da se mora vsak član udeležiti prihodnjega meseč-članice imenovanega društva, da nega zborovanja; nevdeležba se
bo kaznovala s 50c globe. Ker i-mamo na tej seji več zelo važnih točk, vabim in prosim s tem, da se iste vdeležite polnoštevilno in sicer bo:
1. Glavna točka n£ tej seji je splošno glasovanje za tri razne resolucije, kakor ste že čitali v Glasilu. Ker smo prejeli glasovnice kmalu po zadnji seji, torej ni bilo mogoče iste razdeliti na
dno vsak mesec, bi bilo dosti ložje seji meseca marca in tedaj glaso-
za plačati, kakor pa za dva ali tri mesece skupaj.
Nadalje prosim člane - stariše, kateri še nimajo otrok zavarovanih pri našem društvu, pridite na prihodnjo sejo in jih dajte zavarovati, ker s tem koristite društvu in Jednoti, ali največ pa sami sebi.
Dajte svojim otrokom priložnost, da bodo prišli enkrat med redne člane K. S. K. J. in to z malim denarjem, ker s tem si bodo otroci ohranili dve najdražji svetinji, to je sv. vero in mili slovenski jezik.
Končno pozdravljam vse člane in članice društva sv. Štefana št. 1 in K. S. K. J.
Math. Grill, tajnik, 2317 Kroll St.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem zu-najnim članom društva Sv. Družine št. 5, K. S. K. K, La Salle, da mi pošljete pravočasno listke ali izkaznice, da ste opravili velikonočno spoved in sv. obhajilo in tako zadostili pravilom naše slavne Jednote. Kakor lansko leto, ravno tako se bodemo tudi letos natančno držali pravil in kdor se ne drži istih, bo suspendiran.
Vabim tudi vse člane gori omenjenega društva, da se vdeleže veselice na Belo soboto zvečer, to je dne 6. aprila katero priredi društvo Sv. Družine štev. 3. D. S. D. Veselica se vrši v Math Kum-povih prostorih od 6. do 12. zve-čem. Njen čisti dobiček je namenjen za nabavo slikanega okna za našo novo cerkev. Ker se člani tega društva vselej naše veselice obilno vdeleže, je naša sveta dolžnost, da jim tudi mi vračamo naklonjenost in tako gmotno pomo-remo do njihovega vspeha.
Naj še omenim, da so ravno danes nasadili križ vrh zvonika na-_ nove cerkve kateri naj bo ponos vsem zavednim katoliškim Slovencem, Bogu pa v večno čast.
Pozdrav vsem sobratom in so-sestram K. S. K. J.
John Pražen, tajnik.
vati.
2.	Naše društvo namerava letos dne 15. avgusta svečano proslaviti svojo 25. letnico in pri tej priliki blagosloviti novo društveno zastavo. Zato je treba dogovora med člani, da ne bo nobene zapreke in sitnosti. Časa do tedaj nimamo dosti.
3.	Opominjam vas zaradi spo vednih listkov, da jih prejkomo-goče izročite; v nasprotnem slučaju naj posledice vsakdo sobi pripiše. Vem, da ni pri našem društvu nobenega člana, ki bi deloval proti obljubam, ali napram pravilom glede verske zadeve; je pač nekaj počasnih in lenih čla nov glede oddaje listkov. Pazite torej cen j. člani in vpoštevajte ta moj opomin, ker s tem prihranite odboru dosti nepotrebnega dela. . "
4.	Naznanjam članom našega društva, da sem zopet prevzel u-rad Iv tajnika; torej se obračajte zanaprej v društvenih zadevah na moj naslov, glede bolniškega odseka pa na sobrata Josip Adle-šič, 5206 Natrona Alley.
Bratski pozdrav članom in članicam našega društva in članstvu K. S. K. J.
John Filipičič, i. tajnik 5145 Carnegie Ave Pittsburgh, Pa.
imena Jednote. Mladinskega oddelka.
3. Za uvedbo pravice članicam, da se bodo udeleževale konvencij.
Želeti bi bilo,
da se vsi elani te važne seje udeleže; neopravičena odsotnost se kaznuje po določbi društvenih pravil z globo 25 centov.
Vsi člani, ki so zaostali z mesečnimi doneski, se resno opominjajo, da pri tej seji dolg poravnajo.
Društveni tajnik in blagajnik
bosta eno uro pred začetkom seje v društveni dvorani, vsled tega imajo člani že pred sejo priliko plačati mesečne doneske.
V nadi, da se boste te važne soje udeležili, vas bratsko pozdravljam in beležim s spoštovanjem, Gabriel Tassotti, tajnik.
^semu
OPOMIN. Is urada dr. sv. Janeza Krst. Št.
14
S tem opominjam vse člane in članice našega društva brez pot*, nih listov in na potnih listih iz-Butte, da se pravočasno zgla-
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo., da sem bil jaz sedaj na novo izvoljen tajnikom društva.
Torej opozarjam vse člane go-riimenovanega društva živeči izven Crestel Butte, da naj se zanaprej vedno pismeno obračajo na podpisanega, kar se tiče društvenih zadev.
S sobratskim pozdravom
Math Zakrajšek, tajnik, Lock box 7 Crested Butte, Colo.
NAZNANILO.
.i
S. tem naznanjam vsem članom (icam), društva sv. Petra in Pavla št. 91 Rankin, Pa., da se bo vršila prihodnja seja \ tretjo nedeljo v mesecu. Tako se prično zanaprej vršiti naša društvena zborovanja vsako tretjo nedeljo v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani, Rankin, Pa. Seja se začenja kot običajno ob pol 2. uri popoldne. Ako bi morebiti kateri član ne bil zadovoljen, da se prestavi čas društvenega zborovanja, na 3. nedeljo, naj se oglasi na prihodnji seji, kjer bo dobil natančno pojasnilo.
Dalje opozarjam vse one člane, ki še niso opravili velikonočne spovedi, da naj to storijo v kratkem, in se izkažejo z listki, da ne bo treba društv. tajniku čakati na par članov po mesec dni, ali dva, tedaj ko se mora že poslali poročilo duhovnemu vodji.
Prosim in opominjam tudi na še člane, da naj bolj redno prihajajo k društv. sejam; to se tiče v prvi vrsti vseh onih,' ki se premalo brigajo za društvo in ne plačujejo redno asesmentov. Zakaj ne bi plačal vsak član redno vsak mesec; saj s tem ni nič na boljšem če odlaša na 3, ali 4 mesec. Plačati mora tako, ali tako Ako bi pa plačal sleherni mesec redno, bi šlo vso v lepšem redu. Nihče se ne more izgovarjati, da sedaj ne dela, ali da je kratek z denarjem. Sedaj dela lahko vsa kdo, samo če hoče in tudi zasluži se še precej dobro. Ko je zadnjič naš društveni odbor pregledoval knjige, je pronašel $123.68 dol ga na neplačanem asesmentu. Ali ni to nečastno in nelepo za društvo. Društvu ni mogočo tolike svote doplačati in zalagnti v: k mesec. Torej ako bo kak član zaradi tega suspendiran, naj so ne huduje na dr. odbor.
S sobratskim pozdravom
Geo. Kroteč, tajnik.
ri
io
ele opravile,
bo
društveni tega ne je moja
želja in želja celega društva, da bi vladal med nami mir, sloga in zadovoljnost, to bo tudi društvu v napredek.	<
Se eno željo in prošnjo imam do
vas, drage mi članice. V naši naselbini je še dosti dobrih deklet in žen, ki še ne spadajo k našemu društvu. Prosim vas torej nagovarjajte vsako svojo prijateljico da naj se nam pridruži, ker edino-le na ta način bomo napredovale z društvom .Kak o bomo lahko vesele in ponosne konem leta češ. toliko in toliko novih članic smo pridobile od t. jan. do 31. decembra. Toliko nas je več pod okri ljem društva sv. Ane! — Vse to se lahko naredi, samo treba je pri tem malo muje in truda, ker brez truda Vi kruha in ne napredka.
S sosestrskim pozdravom Katarina Manser, društv. ta j.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članom dr. sv. Jožefa št. 103, Milwaukee, Wis., da se vrši prihodnja seja dne 6. aprila, to je na Belo nedeljo zvečer od 7:30. Prosim, da članstvo našega društva vpo-števa'to naznanilo in da se te prihodnje seje polnoštevilno vdeležite, ker imamo na dnevnem redu več važnih točk za rešiti. *
Na tej seji naj tudi vsak član (ica) izroči spovedni listek, da ne bo potem nepotrebnih sitnosti za radi tega.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
Louis Sekul*, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Mihaela št. 168 Pittsburgh, Pa.
S tetn naznanjam vsem članom in članicam našega društva, da bomo imeli društveno veselico dne 8. aprila. Vsled tega opozarjam in vabim uljudno vse člane, da se udeležijo te veselice v obilnem številu. Zaeno uljudno vabimo tudi naše sosedne Slovence ir. Hrvate k mnogobrojni udeležbi; pred vsem pa sobrate in uljudno vabimo članstvo sledečih društev: dr. Marije Sedem Žalosti fit. 50. KSKJ. Allegheny, Pa.; dr. Mar. Sed. Žalosti št. 81. KSKJ. Pittsburgh, Pa. in dr. sv. Petra in Pavla št. 89. KSKJ. Etna, Pa.
S tem prosimo še enkrat vse člane društva'sv. Mihaela ter člane (ice) gori označenih\društev, da naj nas na tej veselici počaste s svojo udeležbo ter nam tako pripomorejo k dobri stvari, da si kupimo društveno zastavo. Za vsako malo pomoč jim bomo zelo hvaležni, ter bomo skušali v jednakih slučajih to naklonjenost povrniti kadar bomo pozvani.
S sobratskim pozdravom Za odbor,:
Thos. Belanič, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 57, K. S. K. J. Brooklyn, N. Y.
Opominjam člane našega društva, da se gotovo udeleže četrtletne seje, dne 6 aprila; pričetek točno ob pol deveti uri zvečer.
Pri tej seji se bode prečitalo poročilo o stanju naše blagajne za pretečene tri mesece.
Po določbi glavnega odbora K.
NAZNANILO.
Cenjene članice društva
sv.
Ane št. 127 Waukegan, 111.
Ko smo imele dne 24. marca 1. zadnjo sejo, je bilo predlagano in tudi sprejeto, da članica, ki ne plačuje asesmenta ni opravičena do nikake bolniške podpore in ne do pogrebnih stroškov. Zatorej naj si vsaka članica našega društva to dobro zapomni. Ako se ji pripeti bolezen, ali nesreča, se ne bo mogla potem izgovarjati: "Ja, jaz ne vem o tej določbi ničesar. —" Torej vpoštevajte cenjene članice to moje naznanilo, ker se isto tiče le vaše koristi.
Cenjene mi sosestre dr. 127 v Waukeganu, North Chiagu in o-kolici! Kakor same veste mora sleherna izmed nas opraviti svojo velikonočno dolžnost. Velikonočna doba se vedno bolj krajša, zatorej se. obračam do vseh, da se te dolžnosti zavedate in isto tudi izvršite pravočasno. Članice ki so svojo versko dolžnost.že opravile
Joliet, m.
V 44. številki "Glas Naroda" z dne 21. febr. t. 1. je bil priobčen velepomemben, pameten in resničen članek 14 O SLOVENSKIH PODPORNIH ORGANIZACI JAH, SLOVANSKI ŠOLAH, DOMIN IN OBSTANKU SLOVENSKEGA NARODA V AMERIKI."
Omenjeni članek je bil tako premišljeno sestavljen, da bi mu ne mogel ne eden in ne drugi razsoden človek oporekati. Toda glej, ko dobim v roko "Glas Naroda" štev. 63, z dne 16. marca, čitam dopis iz Sheboygan, Wis., s podpisom: "Sheboygančan". V tem dopisu piše Sheboygancan med ostalim tudi tole: t
"V številki 44 sem bral razpravo o slovenskih orgaiyzacij-jah, in domih. Priznati moram, da je dopisnik zadel pravo!!! Bodočnost nam je zagotovljena le. ako je naša mladina vzgojena v slovenskem *duhu. Kdor pa je to razpravo prebral pazljivo, ta je takoj' prišel na to, da piscu ni pred očmi obstoj slovenskih organizacij in slovenskega naroda, ampak se zaletava v katoliški značaj naših farnih šol. Pisec sicer skozi in skozi priporoča slovenske katoliške šole; tu se namreč najlažje priveže in privabi mladino na cerkev. Pisec pravi 4a stariši ne marajo pošiljati svojih otrok v slovenske šole, 'ker se mora za pouk plačati, medtem, ko so javne šole zastonj. Na tem je nekaj resnice, toda drugi stariši zopet ne marajo pošiljati otrok v slovenske šole zato, ker se tem polaga prevelika važnost na krščanski nauk, v drugih predmetih so za življenje bolj optrebni, pa se le malo in površno poučuje. Do šole, v katero sem jaz zahval, ima odraščen človek poldrugo uro hoda, otrok mora torej hoditi tri ure. Ker sem bil oddaljen, sem zahajal v šolo samo ob torkih in petkih. Krščanski nauk se je poučeval vsak petek po eno uro. Ker je bil kaplan zelo strog, sem včasih, kadar nisem popolnbma dobro znal krščanskega nauka, ostal v gozdu, ker bi bil drugače, kaznovan; vkljub temu pa sem znal tri različne katekizme popolnoma na pamet. To je dokaz, da se otrok v ljiidski šoli lahko nauči potrebnega krščanskega nauka.
Zakaj bi tedaj morale biti yse še učijo za duhovnike; imamo tu
slovenske Sole samo katoliške?
Če bi se tudi tukaj gradile šo- dučnjejo našo mladino; imamo
le, za katere bi ljudje prispevali,
j bi bile tudi last naroda in bi- zopet študira za zdravnika; zopet
bi bolj uspešne kpt.pa*atoliške
Lahko bi se tudi vpeljal ljudski mlade trgovce, ki bo se izšolali
pouk, ne da bi moral poučevati mladino tisti "bav-bav" s črno ruto na glavi." Otroke naj bi poučevali privatni učitelji, ki so bolj zmožni kot pa redovnice. Saj ima mo tudi v stari domovini take šole. Gospod župnik pa bi lahko kot dušni pastir poučeval tudi krščan sigi nauk, kolikor ur bi pač bilo za to odločenih. Gotovo ne bi bilo Slovenca, ki ne bi pošiljal svojih otrdk v take šole. Danes volja največ oni, ki največ zna; zato pa moramo skrbeti za to, da se bodo našj otroci kar največ naučili, ne samo krščanskega nauka, ki je tu di potreben, pač pa mnogo takega, kar bi koristilo za življenje Gospodje, nikar ne zahtevajte preveč; vse, kar je prav." —
Tako piše "Sheboygančan", Le škoda, da se gospod dopisnik ni upal podpisati s svojim lastnim imenom, da bi vsaj Slovenci Sheboyganu znali, kdo je oni gospod, ki je ostal rajše v gozdu, ne go šel v Šolo učit se krščanskega nauka.
Moj namen ni zagovarjati č. duhovščine; to bodo gg. duhovniki že sami napravili, kadar bo potreba; nimam tudi namena zagovarjati gospoda dopisnika, ki je pisal članek "O slovenskih podpornih organizacijah, slovenskih šolah in domih" Gospod dopisnik onega članka ne rabi zagovora. Ves zagovor celi slovenski javnosti je njegov nadvse pametno in trezno sestavljen članek sam. Toda kar hočem zagovarjati so naše slovenske farne šole. Dopisniku 4'She-boy gančan" moram povedati v brk, da je jaiko malo ali pa nič, poučen o naših slovenskih farnih šolah. On trdi, da se v teh šolah poučuje največ krščapski nauk, drugega pa, kar je bolj potrebno za življenje ,pa se otro-*i le malo in površno učijo. Gospodu dopisniku moram povedati, da to ni res. Začasa mojega bivanja v Jolietu — in to je deseto leto — imel sem priliko zasledovati razmere naše slovenske šole sv. Jožefa. Čeravno je to katoliška šola, se v njej ne poučuje le katekizem ali krščanski nauk, marveč tudi vse druge potrebne predmete, tako da smem reči, da se ravno šola sv. Jožefa v Jolietu lahko kosa z vsako ljudsko šolo. V temu imamo pohvalo od višjih šolskih oblasti, ki so se pohvalno izrazile nad dijaki, ki so z najlepšimi vspehi napravili izpite v višgih šolah. In ti dijaki so bili učenci slovenske katoliške šole sv. Jožefa. Da se v katoliških šolah poučuje poleg krščanskega nauka tudi druge predmete, nam kaže dejstvo, da so bivši učenci in učenke nase farne šo le danes duhovniki, drugi se zopet nahajajo v semenišču, ki se
izšolane šolske sestre, ki danes po-
mladeniča, ki je geouyter; drugi
drugi za odvetnika. Imamo zopet
ravno v naši farni šoli; zopet drugi so zaposleni po raznih trgovinah. Imamo osebe, ki so zaposlene
na bankah, drugi zopet pri raznih zemljiških družbah in drugih pisarnah. Jaz sam imam za pomoč v uradu osobje, ki se je izšolalo v domači farni šoli in reči moram, da lahko narekujem pismo v slovenščini ali angleščini, bodisi e-nemu ali drugemu izmed mojih pomočnikov, ki pismo stenografi-ra z največjo spretnostjo. Takih in enakih dokazov je na razpolago vse polno. Torej ni res kar piše gospod "Sheboygančan", da se v slovenskih katoliških šolah uči mladina samo krščanskega nauka. Res pa je. da se učijo poleg krščanskega nauka tudi vse druge predpisane predmete in' to v taki meri, da je za naše fante in dekleta, ki so dokončali domačo šolo vedno povpraševanje od raznih drugorodnih tvrdk. Torej če bi se naša mladina ne učila drugega kakor krščanski nauk, bi gotovo razne banke in druga podjetja ne povpraševala po naših dijakih itd. je nam to v dokaz, da so zmožni in naobraženi, da so učeni, zanesljivi in dobri delavci (vke) bodisi v bančnih, trgovskih, pisarniških ali druzih poslih. To dokazuje, da naša mladina, čeravno pohaja v slovensko farno šolo, nima v glavi slame, marveč vsestransko izobrazbo.
Gospod dopisnik "Shebo/gan-čan" iz tega lahko r?rvidite, da ni res, kakor trdite v vašem dopisu, če pa ne vrjamete, kar sem tukaj navedel, lahko pridete v Joliet osebno in se prepričate, ali pa se za nadaljne informacije obrnite do enega ali drugega farana naše župnije.
Dalje tudi pravite, da naj bi poučevali našo mladino privatni učitelji. S tem ste pokaži li, da vam razmere naših šol niso poznane. Vzemite za vzgied našofar-no šolo. V to šolo pohaja nad 700 otrok. Teh 700 otrok ima v oskrbi 14 šolskih sester. Vsaka učiteljica dobi $25.00 mesečno. Z*morc^ I i dobiti 14 učiteljev, ki bi hoteli prevzeti težavno in naporno delo vsak za borih $25.00 na mesec? Niti ehega ne dobite, pa tudi ne. če bi mu plačali to svoto na teden, ne pa na mesec.
Priporočal Vam bi g. dopisnik, da vzamete v roko še enkrat oni članek, ki Vam ne vgaja in prc-vi-tajte ga še enkrat. Če ga bodete pazno prečitali, boste prišli do zaključka, da je na mestu. Kar se pa slovenskih katoliških šol tiče, bi pa Vam svetoval, -de se nekoliko bolj seznanite in informirate, kaj vse se uči in poučuje v teh šolah, potem pa kritizirajte. Pa brez zamere!	Josip Zalar.
Slovenci in Slovenke! m
Tukaj se nudi lepa priložnost za vsakega Ameri-kanca — moškega, ali žensko, mlade ali stare, neozira-je se na njih pokolenje — da stopijo na plan in sto-«: rijo svojo dolžnost napram stric-u Sam-u.
Mi potrebujemo prostovoljce, ki nam bodo pomagali prodajati "Varčevalne znamke" (Thrift Stamps) pri raznih zabavah in prireditvah v vaši naselbini. Radi bi imeli tudi seznam takih mož in žensk, kd bi nasto-pali(e) kot javni govorniki. Samo malo vašega prostega časa, bo veliko pripomoglo dobri stvari — en večer na teden — kako nedeljo popoldne ali zvečer. Vsak prosti trenotek bo pripomogel.
Vsaka "Varčevalna znamka," katero boste vi pomagali prodati, bo žebelj v rake v, katero pripravlja Amerika za nemškga cesarja Viljema. Ta bo rabil precej obširno rakev — in žebljev, katere bomo pri tem rabili bo dosti, da no bo nemški cesar več vstal iz rakve. —
Torej izpolnite dolenji izrek (kupon) ter označite dan ali večer v tednu, katere hočete žrtvovati za to dobro stvar. Kupon pošljite potem na: Mrs. L. Pflaum, War Savings Committee, 403 Conway Building, Chicago, 111.
r WAB SAVINGS COMMITTEE ILLINOIS FOmBIGN j j	LANGUAGE DIVISION	,
|	408 CONWAY BUILDING, CHICAGO, ILL.	^
j NAME: (IME) ..................................... j
1 ADDRESS: (NASLOV).............................. I
1	a.	1
| PHONE: (TELEFON ST.)........................... j
I SUNDAY (NEDELJA) SUNDAY DAY (DAN), . J EVENING (ZVEČEB), AFTERNOON (POPOPLDNE), ^
(Nadaljevanje.)
Stroga zmernost mora biti naže geslo. Kdor je prišel do prepričanja, da pijančevanje in gostilna uničujeta človeku najdragocenejše zaklade: zdravje, družbinsko srečo, imetje in pojest, vero, čednost in večno zveličanje, ta ne sme hoditi po potu, po katerem drvi svet, temveč moško se mora u-staviti temu toku. Mož pa, kateri se vzdržuje in rad ostaja doma, daje dober zgled in to je prvo sredstvo zoper pijančevanje. Že stari Evipid pravi: Dobro obnašanje vleče druge. Pred vsem se morajo predstojniki in višji stanovi prizadevati, da postanejo živi vzgledi podložnim m nižjim slojem.
Koliko zamore zmernost v jedi m pijači, naj kaže sledeča, mnogim gotovo že znana pripovest, kako je bil nek "bolnik" izdrav-ljen:
Nek mož je imel 365 bolezni, namreč vsak dan drugo. Pri vseh zdravnikih je bil, a vsaJko zdravilo je bilo zaman. Tu slisi o zdravniku, tki je bil sto ur oddaljen; temu piše: Zdravnik pa kmalu vidi, česar mu manjka, namreč ne zdravila, temveč dela in zmernosti. Zato mu odpiše: "Prijatelj, hudo vas ima, a če le hočete, pomagam vam. V želodcu imate hudo zver, zmaja, ki ima sedem glav. S tem zmajem moram pa sam govoriti, in priti morate k meni. Ali predvsem ne smete se peljati ali jahati, drugače zmaja tresete in
rabili so za to besedo "ogenj žre-ti."
Proti tobaku ni več postav; dandanes kadi vse. Mnogi paglavci si štejejo v največje junaštvo, Če imajo smrdljivo rastlino med zobmi. Tobak so prinesli Španci iz Amerike; zato je kadenje na Španskem? najbolj v navadi. Tam ni kaj nenavadnega, če gredo mladi šolarčki v šolo, na rami torbo, v ustih pa — smodčico!
A ©e je kadenje mnogokrat škodljivo celo moškim; in če more nezmerna njegova raba biti celo vzrok, da človek oslepi, pokvari svoje živce ali zbesni, tako je tem bolj pogubonosno ženskemu spolu, ker je žensko telo slabejše in tem bolj razpoloženo za poguben vpliv tobaka.
Ali tudi pri moških se je ta nepotrebna navada preveč udomačila; naravnost pogubna je pa za mladino in pri tej naj bi se zabra-nila na vsak način. To je dolžnost starišev in sploh vseh, katerim je mladina izročena v skrb. Žalostno, da se v naših dneh mladina tudi tej strasti vda kar najhitreje ko mogoče. Povsod srečavamo mladeniče ,ki so po zunanjem že pravi starci. O mladeniški žilavosti, rdečih licih ni duha ne sluha, pa temu ni vzrok pomanjkanje, ampak strast; ta jim je vtisnila neizbris-ljivo znamenje slabosti in starika: vosti na čelo.
Tobak na vsak način več škoduje kot koristi, če smemo o koristi
ta vam pregrizne želodec in čre-i ploh govoriti. Strupje in ta strup
va; pot morate vzeti pod ' svoje podplate. Drugič smete samo dvakrat na dan jesti, za južino skledo zelišča in malo mesa, zvečer kuhano jajce. Ako več jeate, raste zmaj in on vam stlači drob, potem vam ne bo več krojač meril obleke, temveč mizar mrtvaško rakev. To vam svetujem, in če me ne ubogate, ne slišite več vi-gredi kukavice 'peti. Storite, kar vam drago.
Kq bolnik to bere, mu postane vroče. Drugi dan se že napravi na pot in ko pride v 18 dneh k zdravniku, je popolnoma zdrav. Zdravnik pravi: "Dober duh je vas razsvetlil, da ste ravnali po mojem nasvetu. Zmaj je poginil; ostala pa so še jajca. Zato morate iti zopet peš domov in doma pridno drva zagat'i; jtesti morate le, kolikor vas sili lakota, da se ne izvali kak mlad zmaj; fako postanete lahko sivolas staček." Pri teh besedah se je nasmejal, ali ozdrav-poslal zdravniku nekaj cekinov za nasvet ovana "zdravilo."
Očak spoštovan je v našem seli Dejal s kazalcem na resnem čelu:
""Mladina, prehitro pota meriš,
Potem opešana se izneveriš."
Jos. Cimperman.
Ww
b) Bodi zmeren pri tobaku.
"Smodke so žreblji za rakev."
Amerikanski pregovor.
Govorili smo že, koliko premoženja gre po tobaku čisto po nepotrebnem vsled razvade v zrak Ogromne svote bi si ljudje prihranili, ko bi se odpovedali tobaku. A ne samo to; tudi marsikatere bolezni bi ne bilo in zdravje mnogih trdnejše. Tobak je rastlina, ki ima v sebi strup (nikotin). Ta strup vpliva na živce, in ker se to zdi človeku prijetno, ga rabi. Strupa pa človek v navadnih razmerah ne potrebuje, zato tudi ne tobaka; on spada med sredstva, ki služijo človeku edino le v uživanje.
Najboljše bi sicer bilo, če bi se tobaku popolnoma odpovedali, — blagor mu, kdor to stori — a v ^ današnjih razmerah je kaj takega skoraj nemogoče. Zato pa velja nam vsem: rabi ga vsaj jako zmerno in pametno.
Tisoč in tisoč let so živeli ljudje brez te rastline. V nase kraje je prišel tobak šele koncem 17. stolejtja. Stara kronika pripoveduje: "V 1653. letu se je začelo v naši deželi najprej kaditi. Začet kom se je ljudem to čudno zdelo, tako da so letali otroei za takimi ljudmi, ki so kadili, ter s prstom kazali na nje. Tudi so bili oni, ki so kadili, poklicani pred sodnika in kaznovani; gostilničarjem in predstojnikom se je pod prise go zaukazalo, da morajo take ljudi naznaniti." Na Ruskem je bila nekaj časa celo postava, po kateri naj bi se kadilcem odrezal nos. Besede "kaditi" še niso poznali;
vpliva jako pogubno na želodec, pljuča, srce in sploh na celo človeško truplo. Želodec ne more pre-bavljati jedi: kdor močno kadi, navadno malo je in nima dobrega zdravja. BrezdVomno more nam tobak tudi skrajšati življenje. Pa poreče kdo: Mnogi tobakarji so pa vendar zdravi in so dosegli visoko starost! Gotovo, a to so izjeme; morebiti bi bili pa brez tobaka dosegli še višjo starost. Tudi mnogi pivci živijo izjemoma dolgo, a koliko jih je? •
Ruski general in minister pripoveduje v časopisju zoper zlorabo tobaka: "Ko sem zapustil svojo službo, so bile moje oči jako slabe in roke so se mi tresle, a nisem si mogel raztolmačiti, odkod bi bilo to prišlo. Da so oslabele moje oči, sem pripisoval temu,ker sem mnogo delal pri luči. Podal sem se v pokoj in upal, da bo pokoj že odstranil te neljube prikazni, zakaj nisem še štel petdeset let. Ali skozi tri 'leta sem zastonj ^čakal zboljšanja in po gum »mi je upadel. Skozi 34 let sem pa bil prav močno kadil. Razne okolšči-ne so me prisilile, da sem se kar na enkrat odpovedal tej navadi. A hitro sem zapazil, da se moje roke« niso več tresle, in v šestih mesecih so bile tudi moje oči zopet zdrave in vid prav dober."
Zato mora veljati: Otroci in ljudje, ki rastejo, ne smejo kaditi, drugače si občutljivo pokvarijo svoje zdravje Isto velja o ženskah in sploh o slabotnih osebah. Kdor do sedaj ni kadil, naj se ne loti; s tem skrbi za svoje zdravje in prizanaša tudi svoji mošnji. Kadilci naj se pa poslužujejo le slabših vrst tobaka in naj se skrbno ogibajo vsake nezmernosti. Močni to-baki se ne smejo rabiti. Zmerna in previdna raba more zmanjšati nevarnost in slab vpliv. Vsekako pa ostane nikotin strup in že stari rimski pesnik je pel: "Vedno padajoča kaplja zdolbi celo ka
m
Sredi jaslic gori luč. V oblo k i in velikosti je podobna srcu. Iz gorečega srca silijo žarki na vse strani. Ojupevajo' drobno ograjo, izpreminjajo temnozeleni mah v svetlozeleno barvo, bleste po pisanih paetircih *n razsvitljujejo hleve«. Ali z najlepšim in najjasnejšim svitom božajo obličje Brezmadežne.
V nadzemeljskem zamaknjenju strmi Devica v novorojeno Deje, samo v novorojeno Dete. In vendar se zdi, da objema ta globoki pogled z milino vse . . . In ven dar se zdi, da gleda pastiree, ov-žice, mah, ograjo. . . vse. . vse.-—
O, zakaj pa ne! Saj odseva iz neizmerne ljubezni do Najvišjega.
Sinek pa se v svetem smielliiu veseli Matere. Iz gorečega srca silijo žarki z najlepšim sijajem v o-bličje Brezmadežne. . .
TAKO SE POJE DAN NA DAN!
Pod hribom je sviral potok na živahnih valih hrepenečo pesem o sreči. Čez potok se je sklanjala jelša, kakor bi poslušala sanjave-ga godca. Krasna je bila pomladi v, zelenem baržunu, a sedaj v prozornem zimskem ivju je bjla še krasnejsa. Pa saj to ni bilo ivje — potok je videl in vedel bolje — to so bili samii biseri. Da niso bili biseri, solnčni žarki jih ne bi poljubljal s tolikim vese-. ljem. Gotovo ne!
Ko bi mogel doseči nekaj teh biserov! Radosten bi podirjal ž njimi doli do brviee, pod kaitero se ribice — kadar priteče mimo — nekam šegavo obnašajo in ponašajo & srebrnimi dolgimi suk-njicami. Tp bi podražil te poredne vrtavke, češ: Glejte, taki so pravi biseri, pristni demanti!. . .
In neprestano je godel naprej. Jelša ga je še vedno poslušala. Gladki karrteni in skal ice so mu prelivale -pesem v "doftce", ostri in redki kremenci v "tremolan-do", a mehki pesek mu jo je iz-preminjal v pohlevni "piano".
In zopet je mogočno zapljuskal proti jelševemu deblu. Hrepenenje je bilo veliko, a sila je bila premajhna.
!Zavil je dobroten veter. . . Pa je zaplesal z jelšo "valček"' in vrgel spretnemu godcu nekaj biserov v "gosli", Potok niti trenutka ni moge vjetd, da bi se razveselil dragocenega daru — in biseri so izginili v vodenem naročju za vselej. . . .
Razočaran je molče oddhrtel po strugi. Še le tam pod bi^vico, >ri ribicfth jfe vnovič zasviral. Ali to ni bila več sladka pesem o biserni sreči, to so bili zamolkli mol-arkordi o skopneli sreči. . .
se je prikazal
men. Pri najboljšem je oni, kateri ne kadi.
Pitje in kajenje, Krajša ti življenje.
Stritar.
Ker tobaka pri sedanji splošni rabi ni mogoče odstraniti, naj sle di še nekaj od zdravnikov nasve tovanih navodil za kadilce. Nihče naj ne kadi, preden ni nje govo truplo popolnoma razvito torej ne pred 20. letom. 2. Ne mu či se pokaditi smodke, katera ne gori več, ali ne vleče. Na tak način |jre mnogo nikotina v dim in s tem v telo. 3. V pipi kadi le lahkega tobaka; pri močnem tobaku se de la v pipi preveč nikotina. 4. Varuj se temnih smodk; v njih je mnogo amonijaka. 5. Najbolj škodljive so "havane" (pri nas dolge); rabi jih le redko in le na jed. 6. Nobene smodke ne kadi do konca. Čim krajša postane, tem močnejša je.
(Dalje prihodnjič.)
"'PRIJATELJI....."
V bližini betlehemske votline sta prezimovala modras in gad. Razpokana pečina je ločila njiju bivališči. Sovražila sta se taco, da bi najrajši drug v drugega izlila ves strup.
Prvo sveto noč je dihala krog betlehemske votline posebna gorkota in svetloba. Sovražnika sta začutila to nenavadno pomlad in radovedna sta vstala izpod zimskega kota.
Gad je razširil plošč nato glavo in jo dvignil:
"Čudno! Saj ni na nebu soln-ca!"
'Modras pa se je splazrl po pečini do votline. In z žarečkrf oče som je potuhnjeno pogledal iz nad votline. Krčevito je stisnil glavo v svitek in jo bliskoma vrgel proti gadu:
"Nesreča! Solnce je prišlo na zemljo. . . Verjemi, pisane« tej votlini se blišči!"
Gadu se je zožila punčica sredi očesne plameneče mar vice, poti snil je gornjo čeljust naprej, .postavil je zob po 'koncil, kakor bi hotel vgrizniti:
"Oj, odslej je bilo vse le napo! razsvetljeno in vendar se je marsikatera božja stvarca vedela čuvati pred najinim pikom. . A v taki svetlobi. . .!"
Jezno sta zapihala in škodoželjno zaeikala z jezikom. . .
JUTRO m VSČEtL.
Ona je sedela n avrtiri kiopi in •brala Kersnikov roman "Cyclamen". Rože in lilije so dehtele in cvetele krog in krog nje, kakor bi tekmovale, katera bolje usrtreže "kraljici vsdh rož. . ."
Ona je skočila kvišiku in odložila knjigo, kakor bi se bila domislila važne misli. Odtrgala je jo povila v venec ter si ga zataknila v lase. In smukala je razcvetele lističe v bližnjih "primož-kov", kresnic* "goreče ljubezrfi" in jih sipala po stezi, po kateri je v gracijoznih poklonili prihajal on?
[Bila mu je otroško-prijazna in angelsko-vdana.
"Aj, a je j!'' je nenadoma vzkliknil in sklonila se je po mrvico hladeče prsti ter jo pritisnila na mazinec leve roke. V cvetu "goreče ljubezni" namreč je srkala čebela med in vznemirjena je za-sadali želo v predrzen prstek. On pa je pristopil k dekletu in vprašuje: "Jeli, ubožica, skeli. . skeli?' je hotel dati poseben izraz sočutja. A njegovim sivim, poželjivim očem se o sočutju niti sanjalo ni.
In vendar sta se ti dve srci bližali in bližali kakor dva podzemeljska studenca nevidno in neslišno.
Ali vsak studenec ima svoj izvir in svoj iztek, in vsako jutro svoj večer. . .
Minulo je nekaj mesecev.
Ona je klečala pred razsvetljeno sliko "IPrečisrtega Spočetja". Še nikdar se ni tako živo zamislila vanjo kakor nocoj, dasi je visela slika leto in dan na steni. Gloriola krog Marijinih las se ji svetem obličju je bila razlita go-zdela ktkor lilij in venec. . . Po reča ljubezen . . . Kroginkrog pa so se zbirali krilatci, kakor bi se klanjali "Kraljici vseh devic". . .
In tedaj jo je pretreslo bridko čufvstvo in bilo je bridkejše kakor nekdaj če belin pik .
Da ji ni sijala z vse slike tolika sočutnost, zgrudila bi se na tla kakor mrtva. In 'hladna prst vse zemlje ji ne bi miogla utešiti skelečih spominov.
Tako pa je v zaupni skesajiosti poljubila sliko. Rujava kača pod nogami Prečiš te ji je z živo slikovitostjo prislilila v oči. A dekle je mislilo, da vidi in sliši njega: "Jeli — skeli. . . skeli. . .?"
MAH.
(Pod hrastom je zelenel gozdni mah. Okoli njega se je razgrinjal ledeni december, on pa je praznoval svoj maj. —
O, koliko veselja in življenja je bilo takrat, ko je slavil ves gozd sijajni praznik pomiladi. Po smaragdni travi so pisk ali in pe-pastirci, skakljale so ovčice, trobile so rumene trobentiee, de-itele vijolice, zrbale so se podle-sne vetrnice. Po drevju se je sirne-rljala veverica in grlica ji je odgovarjala na vsak smeh., Drozdi, ščinkovci, penice so pele v zbranih glasih in kosa so izvolile solistom. O, koliko veselja in življenja je bilo takrat, ko se je zaročil gozd z mlado fyesno.
Le malhi je počasi rastel in bolj bledel kot zenenel. O, tudi on je imel v sebi dovolj moči, da bi pokazal radostnim svatom, kaj je živa barva, da bi razkril gozdu, kakšno mora biti pravo zelenje. Ali čakal je druge pomladi. . .
Dan pred svetim večerom je prišlo dekletce s košarico v gozd. Z vzklikom zadovoljnosti je pozdravilo temnozeleni mah pad hrastom. . .
Čez dve uri je krasil mah gri-časte jaslice. Po njem so hiteli pastirci, ovčiee, vmes je bilo zasajenih tudi nekaj cvetic in dreves. Okrog jaslic pa so zvenele prisrčne božične pesmi. O, to je bilo veselja in- življenja, kakor da se je zagledala v temnozeleni mah nebeška pomlad. In kar je nekdaj nosil ves gozd, to je danes hranil mah sam. . .
v zibki nove sreče in zopet so hitele k njej rajske sanje. . .
Zvonovi pa so zvonili in peli "Božičnice", peli in zvonili uspavanke: Le plavaj, zibel, plavaj! Le sanjaj, zemlja, sanjaj! — — Po sveti noči prisije sveti dan. .
BONA FAMA......
Vsako jutro se je v radosti prebudila iz dolgega spanja, S pahljačsto tipalnieo si je pogladi-la drobno glavico in v zorni rosi si je skopala svetlozelena 'krila. Izpila je iz sladke cvetke čaše nekaj jutranjih požirkov in po-življena je odhitela po travniku gledat, jeli novi dan prav tako krasen kakor minuli.
Ali nekoč je bilo zlati mimici drugače.
Kakor mrtva je ležala na mrtvi koprivi, dasi je nrlado jutro že davno izginilo mimo njene po-steljce.
Solnčni žarek, ki je v bližini zdravil pohojeno cvetlico, jo je zapazil.
Bliskoma je šinil k njej in z gorkini objemom jo je predramil iz nenavadne dremotnosti.
"Zlata mimica, ali spiš?!'
"Ne! zlati solnčni žarek!"
"Zlata mimiica, ali si žalostna?"
"Kaj bi ne bila žalostna, zlati solnčni žarek!"
Uprla se je na prednji dve no-žici in s povzdignjeno glavico je tožila:
Davi je stopical mimo mojega domka star berač. Z veliko radovednostjo se je nagnil k meni, a
z večjo nezadovoljnostjo se je obrnil od mene:
"Hm! človek bi mislil, da je zlat cekin, pa je le zlata mimiica. — Hm! kako nas varajo stvari!"
Pomisli, -zlati žarek, jaz pa sem do danes verovala v pravo, pristno zlato svojih kril.
Žarek ji je'posvetil naravnost v oči, kakor, bi hotel žažgati v njih ogenj upanja in tolažbe.
"Pomiri se, zlata mimiea!"
Da si zlat cekinček, berač bi te bil s slastjo pobral in belega dneva bi ne videla več. —
Ali ti ni ljubše samo zlato ime v zlati prostosti, ka'kor pa pristno zlata krila brez zlate prostosti?
In dandanes se z dobrim imenom brez dobre stvari več doseže, nego z dobro stvarjo brez dobrega imena.
Kadar si bodo žuželke izbirale kraljico, bodo krono prisodile te-)i.
Nekaj podobnega.....
Zora je še sanjala za goro temne sanje. Lovec se je že bližal s krvoločnim psom — tigrom proti gori.
Zora je komaj pogledala izza gore, na gori je že počil prvi strel. Živali in živaliee so zatrepetale, tiger je besno zdivjal po io»ti, a mlada zora se je v strahu skrila. . .
In nebo si je zakrilo jasno liee s težkimi oblaki. . .
Strel je zabesnel drugič in tretjič. Živali so se krčile in stiskale druga k drugi, tiger je zeval Okoli kakor živa škodoželjnost in krvoločnost — a nel)o je jokalo.
Lovec je iskal zavetja in strehe.
iNašel ga je v cerkvici ped goro.
VEČNA SPRAVA.
Sveta noč!	/ J
tNebo se je nagnilo k zemlji, lu in neStervilnih zvezdah je utripala aizurna modrina kakor oko skrbne matere. In v skrivnostno meglo zavita zemlja je drtitelsi kakor dete v zadušenih solzahh.
Ah, spala je v zibki sreče in nad njo so plavale rajske sanje. Ali neprevidna pestunja je predaleč segla z roko. . . Zibel je omahnila, pestunja se je v strahu skrila božji sen je zbežal —ona pa je obležala na tleh ter iihtela dolgo
. . . dolgo. . .	. ,
»Nocoj pa se je nagnilo nebo k njej in jo dvignilo s spravnim
objemom.
In zopst^se je zazibala zemlja
Sedel je v zadnjo klop in truden zadremlal, spredaj pred oltarjem je gorela večna luč.
Tiger pa se je skril k izpovedni ci in s prednjima nogama se je zpel pokoneu. . . S topim in širokim pogledom je bulil skozi gosto zamreženo lino v skrivnostno temo. Nasproti sta se mu komaj vidno zabelila stola in roket.
Spoznal je, da ta kraj ni zanj.
Pristopical je v klop k speče-rritu gospodarju.
S kosmato taco je brisal lovče-vo kosmato torbo kakor bi hotel po<vedati in naznaniti nekaj posebnega.
A skoraj.je zadremal t<udl sam.
Prebudili 'so ju se le slabotni solnčni žarki ter ju poklicali na prosto.
In pes je šel opravičen iz cerkve njegov gospod pa ne!
DIBS ntAE — DIES ILLA.
fPiod goro je zelenelo jezero.
Zares je zelenelo, saj to zeleno jezero je živelo neprestano življenje — in ljudje so je imenovali "večno morje".
Po gori sta žuborela dva vira. Ko ju je stvamica položila v skalnato zibko, krstila je .prvega z imenom "Biserni vir" in drnge-rr-a "Nemimi vir".
Tretjino gore sta pre romala skup, skoraj vzporedno. Namrm-ljala in nakramljala sta si nfersi-kaj zabavnega, tako da so jima
minute po potekale kakor sekunde.
•"Bisernik! Kam pojdes sedaj T
*' V večno morje, tako mi je velela mati-gora!"
"Tudi meni je prav tako naročala! Ali dokler sem bil v njenem naročju neizkušen in slaboten, je bilo prav, da je mislila in izbirala cilje namesto mene. A odslej si jih bom izbiral sam!" in ponosno in draovito je za valoval na levo stran.
In za njim so hitele njegove želje kakor drobni valčki.
Zavil je mimo hrastovega in bukovega grmovja in prisladkal se' je divji roži.
Dvja roža se mu je smehljala, dokler je taval okrog nje; a ko se je zmračilo in se je nagnil dan združitve, mu je poklonila v spomin trn, a ne cvetu.
In ko ga je videla bodeča brina, da nosi trn na nemirnih prsih, se mu je nahudomušila, seč: "kdor ima, se mu da" in vrgla je vanj cel šop trnja.
Od žalosti in obupa se je "Nemirni vir" skoraj pogrezal v zemljo. Moči so mu pešale in barva mu je bledela.
Zabredel je v blatno, gosto ilovico, da bi se v njej izgubil in izginil za vselej.
Ilovica ga je b<*žala in gladila, a naposled -ga je odslovila kakor zagorelega indijanca.
Nesrečnež se je sramoval pred vso grozo. Zbral je zadnje moči in kakor pohojen polž se je priplazil do vznožja, kjer ga je čakal kraj počitka.
Ali tkako se je začudil, ko je zagledal večno morje. Prav tisto morje, kamor ga je namenila ma-ti-gora.
Kako se je začudil, ko je zaslišal, da je prav v to morje priplaval tudi njegov gorski drug z znanimi bisernimi valovi in s tenkim lepim glasom.
In večno morje je zagreblo u-mazani vir na dno svojih temnih ječ — srebrni vir pa je objel in zibalo v površju gladkem in modrem kakor nebo.
VSTAJENJE.
Ves je bil vel in nagrbljen. Vso zimo je preležal na vlažni zemlji in vendar se je še zaznalo, da je bil to nekdaj lep javorov list.
V sredi je nosil drobno zobča-sto zajedo.
Izgrizel mu jo je črni hrošč, ko je legal k zimskemu spanju.
A vstal ni več.
Iz njegovega prahu je vzklilo
drugo, novo življenje. In prav skozi lističevo zajedo je brstelo novo življenje, je vstajala podle-sna veternica. Bila je kakor podle-ličano telesce razpalega trupla . ..
Bila je kakor vstajenje, ki se šiloma dvigne skozi smrt v življenje . . .
Kako čudovito!
Preje črni hrošč — sedaj podle-sna veternica.
Prečudovito!
A kaj je bilo pred hroščem? Morebiti tudi hrošč, morebiti cvetica . . . morebiti .... pa če drugega ne — prst, zemlja je bila prav gotovo.
In kaj je bila prej zemlja?
Nič!
In naposled še eno vprašanje:
Kaj je težje stvariti — ali pre-stvarjati?
Vsemogočni pa je pričel s težjim, s stvar jen jem, da bi verovali, kar je lažje — vstajenje!
Povišanje plače poštnim uslužbencem.
Senatski podosek za poštne zadeve hoče na pristojnem mestu izposlovati 15 odstotno povišanje plače vsem poštnim uslužbencem sirom Združenih držav. Poboljšana plača se bo nanašala na poštarje, klerke, pismonoše in vse druge zaposlence ki so plačani na leto, ali dnevno.
Organizacija poštnih uslužbencev je prosila še lanskega novembra 25 odst. povišanja plače vsled vojne draginje. Med temi in poštno upravo se je pa sedaj doseglo sporazum za 15 odst. izboljšanje, kar bo senatska in kongresna zbornica nedvomno tudi odobrila.
Vsakdo dela ceno za svojo lastno osebo; ta cena je pa naravno višja, kakor pa ena njegovega soseda. Motiš se, če misliš, da si mi adomestljiv!
Uredništvo ;n upravniitvo: 1961 West 22nd Place, Chicago, HL Telefon: Canal 2487.
NtfOCBIM]
Za člane, na leto................$0.96
Za nečlane .....................JJ-50
Za inozemstvo ..................$8.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION J of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: 1M1 West 22nd PUn, Chicago* 111 Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.9G
For Nonmembers ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00
to skie-odborovi torej društva na no-[mi vojaki
L W. W.
Članstvo v svarilo.
V glasilu neke angleške pod pome organizacije smo čitali minuli mesec kratko in zanimivo svarilo vsem članom, ki radi zaostajajo s plačevanjem mesečnih asesmentov.
> Odlok zveznega sodišča se v tem slučaju glasi, da preneha vsaka podpora od strani organizacije z zadnjim dnem dotičnega meseca »katerega je ostal član dolžan. To nam priča in dokazuje sledeči slučaj:
Letos je tožila gospa Ana L. Taylor znano m veliko angleško podporno organizacijo "Royal Arcanum" za posmrtnino $3000. — po svojem možu, umrlem meseca novembra 1917. Soprog pokoj-nice je pristopil k gori omenjeni podp. organizaciji 1895r ter s- je zavaroval za $3000. — K nesreči pa ni imel plačanega asesmenta za mesec oktober. Njegova žena je vložila tožbo pri sodniji napram krajevnemu društvu h kateremu je pokojnik spadal. Pri tem se je opirala na dejstvo, da je njen mož prejšnja leta večkrat ostajal društvu dolžan za 1 mesec, ali celo 2, ter da je vedno svoj dolg poravnal in je bil vedno zopet nazaj sprejet. Včasih je tudi plačal a-sesment zanj kolektor (blagajnik) dotičnega društva, h kateremu je njen mož spadal. 0 Glavni odbor dotične podporne organizacije je te okoliščine vpošteval, ter se opiral pred vsem na to, da je ravnal dotični blagajnik v tem pogledu popolnoma na svojo roko in na svojo odgovornost, ter je s tem kršil pravila in ustavo organizacije "Royal Arcanum." Na podlagi tega ne sme in ne more glavni urad nikakor odobravati početja onega kolektor-ja, oziroma blagajnika društva.
Vendar je plačal Taylor (član onega društva) svoj asesment tri dni že potem, ko je bil suspendiran ; blagajnik* društva pa ni hote! denarja sprejeti.
Vsled tega se je žena pok. Tay-lorja obrnila na razna sodišča, katera so se izreki^ ugodno za izplačilo te posmrtnine. Glavni u-rad podp. organizacije "Royal Arcanum" se je pa pritožil na višje sodišče in slednjič na najvišje prizivno sodišče Združenih držav. To sodišče, (zadnja inštanca) je pa izrek vseh drugih sodišč ovrglo oziroma razveljavilo in pripomnilo, da tožiteljica (Mrs. Ana Taylor) po pravilih organizacije Royal Arcanum ni opravičena do ni-kake posmrtninske podpore.
Podpisujte in kopajte "Liberty" bonde!
V zadnji številki smo priobčili na 4. strani oklic državnega za-kladniškega tajnika in naznanilo, da bo vlada Združenih držav razpisala dne 6. aprila 1.1. tretje vojno posojilo. Predsednik Wilson je določil ta dan razpisa vsled tega, ker bo poteklo letos, dne 6. aprila ravno leto dni, odkar so Zdru
ziv v zadevi rabskribcije in Baku- ge in kupujte "liberty" bonde! pa bondov "Posojila Svobode,"
ali "Liberty" bondov.
Pred vsem je treba pomisliti, čemu bo potrebovala vlada zopet 3 milijarde posojila! — V vojne svrhe. — Gotovo vam je znano, čemu je dne 6. aprila 1917 stopila tudi Amerika v vojno? Gotovo ste čitali tedanjo vojno prokla-macijo predsednika Wilsona, v kateri je jasno povedano, da se borijo Združene države za svoj ugled, čast in ponos; predvsem pa za dosego trajnega svetovnega miru in svetovne demokracije. Združene države strogo obsojajc nemški militarizem, ki hoče ves svet podjarmit* v svoje žrelo Nemško junkeUBtvo več ne pripo-znava dandanes nobenih človeških in božjih pravic. Uničiti hoče celo Evropo, nad katero hoče potem s svojim krutim žezlom gospodovati še pozna stoletja. Ker je v tej svetovni vojni toliko raznih držav in narodov prizadetih, so tudi te v veliki nevarnosti, da jih ne pokonča germanski meč in spravi s površja.
Predsednik Wilson se je izjavil, da se bori Amerika za dosego svetovne demokracije; s tem je hotel namreč povedati, da naj se izposluje pravico vsem narodom, velikim ali manjšim. Vsak narod naj si izvoli in določi obliko vlade, kakoršno si želi sam, ne pa evropska avtokracija. Ako se bodo želje jn ideje našega predsednika uresničile, potem ga bodo sihatrtf-li vsi mali narodi za svojega rešitelja. Wilsonovo ime bo slovelo po celem širnem svetu še pozna in pozna stoletja.
Amerika pa ne more nikakor drugače doseči teh plemenitih ciljev, če ne nastopi skupno in s pravimi sredstvi. Pred vsem potrebuje zato denarja, kajti vojna stane denar. Za vojno je treba denarja, denarja in zopet denarja. Ako bodo Združene države še v bodoče podpirale svoje zaveznike z živežem in drugimi potrebščinami, potem se ni bati poraza, tudi če se slučajno danes Nemci tako šopirijo z zmago na Ruskem in na Francoskem.
Sreča je opoteča. — Danes meni, jutri tebi, pravi pregovor. Ni še potrjeno in zapisano, da bodo Nemci res premagali ves svet; kdor se poslednji smeje, on se smeje najboljše. Morda bo napočila doba poraza za Nemce v enem samem dnevu, ali v enem samem tednu? — Vrč se nosi toliko .rasa do vodnjaka, da se ubije. Zgodovina nam kaže, da so bili tudi največji svetovni vladarji in vojskovodje — poraženi.
Cenjena društva K. S. K. J.! Pred vsem in najprvo apeliramo danes na vas, da se odzovete klicu domovine. Domovina kliče ves ameriški narod, da naj vstane ter ji pomaga v tem kritičnem času, torej kliče tudi nas, ameriške Slovence. Priskočimo ji na ponioe v gmotnem oziru. Ne zahteva se od nas vseh, da bi zagrabili puško in šli nad krutega sovraga; pač pa želi domovina da ji posodimo nekaj denarja, katerega potrebuje za dosego zmage. — Li morda veste, da je Amerika najbogatejša dežela na svetu? Ali boste imeli torej dvom in nezaupanje, v strica Sam-a če kupite za $50. — $100. — 150 itd. njegovih " Liberty "-bondov. Ako bi imeli ves svoj denar v shrambi pri stricu Sam-u, bi lahko mirno in brez strahu spali, kakor pa spite morda sedaj, ko skrivate doma svoje težko pri-služene dolarje, ali jih imate naložene morda v kaki dvomljivi banki. •
"Liberti" bondi 3. izdaje vain bodo donašali po $4.25 obresti od sto. (414 odstot.) torej več, kot jih plačujejo gotove banke. Ves denar, naložen v te bonde je tudi prost davka, kar je velike važnosti. — Vemo, da ima marsikatero društvo v svoji hlagajr.i po par stotakov, ali tisočakov rezervnega denarja. Vsem tem društvom svetujemo, da naj kupijo za kolikor mogoče veliko svoto nove "Liberty" bonde, ki bodo razpisani za nakup dne 6. aprila-1. 1. Takoj, že na prihodnji seji ukrepajte s tem in stopite na bližnjo banko glede snbbkripcijc "Liberty" bondov! Če bi slučajno potre
iste, bi delal
ga dneva se za to sploh ni za moglo izbrati in določiti.
Kakor znano, se je označeni o-klic tikal v prvi vrsti raznim klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. v Združenih drža-
žene države v vojni z nemško vlado. Bolj važnega in bolj primerne- I bovali denar, lahko te bonde vsak
dan prodate brez kake izgube.
Naša krajevna društvu prosimo, da naj vpostevajo ta naš poziv ter naj nam poročajo, za koliko so kupila novih "Liberty" bondov. Naša Jednota jih bo vzela zopet
Že od nekdaj je bila navidezna delavska organizacija I. W. W. (Industrial Workers of the World) v Združenih državah na slabem glasu; vsled tega jo je vedno oko postave zasledovalo in spravilo že marsikaterega pripa dnika zveze "I Won't Work" pod ključ.
Člani zveze teh ameriških ni hilistov (drugače jih ne moremo nazivati) so pa dosegli krono sramote hi splošnega zaničevanja o-sobito v sedanjem vojnem času
Ker je neki slovenski list r.e-davno očitno zagovarjal označeno organizacijo ter obsojal našo vlado, da ne postopa pravilno s članstvom I. W. W. hočemo za danes resnici na ljubo navesti, kaj je pisal minuli teden o I. W. W. eden izmed največjih angleških chikaških dnevnikov, ffaši slo venski prijatelji I. W. W. zatrjujejo vedno, da je I. W. W. poštena in potrebna delavska organizacija, da so vsi njeni, pred sod nijo stavljeni člani nedolžni itd.
--"Vrana vrani oči ne izklju-
je," pravi star pregovor. Tako tudi ne moremo pričakovati od takega slovenskega lista druge t'O-dbe o I. W. W.
Pri tem nastane vprašanje, ali so res ameriški zvezni sodniki tako krivični, nevedni in enostranski, da pošiljajo nedolžne č'ane I. W. W. v večletno ječo? Ali glavni dokazi krivde pri različnih obravna vah neresnični? Gotovo da ne! I11 vendar se dobi žal še Slovenca, ki bo trdil, da so ti največji za rotniki vlade Združenih držav popolnoma nedolžni in da je v i
stini kriv temu le--kapitali
zem.
Pred nekaj dnevi je pisal nek chikaški dnevnik o I. W. W. sledeče:
"Vlada Združenih držav je pri šla danes na sled domačemu sovražniku, katerega je bolj potreba ugonobiti, kakor nemško vlado. Znano je, da je pri zveznem sodišču v Chicagu zaprtih 166 čla nov I. W. W. vsled preiskave. Državni pravdnik, ki ima ta slučaj v rokah se je sedaj izjavil, da je hotela I. W. W. organizacija strmoglaviti vlado Združenih dr žav; da je hotela uničiti naše industrijske in politične institucije. Ti pripadniki ameriških boljševi kpv so si hoteli konečno prisvojiti tudi vse imetje raznih podjetnikov in gospodarjev, prav po načinu ruske "Rdeče garde." Zvezni pravdnik v Chicagu je prišel na sled, čemu organizacija I. W. W. tako črti našo vlado in industrijo? Ti zaslepijenci trdijo, da sloni vse to na kapitalističnih institucijah.	r
Ko se je vršila minuli teden pred tukajšnjo sodnijo obravnava v zadevi I. W. W. je odvetnik Frank Nebeker priporočal, da naj se ne izroči nazaj tej organizaciji brošur, letakov, cirkular jev, listov itd., kar so zvezni a gentje pri I. W. W. našli in zaple nili. Rekel je, da I. W. W. ni nika-ka delavska organizacija, ali pri-poznana od kake druge dela ske zveze, temveč da je skupina ne-skrajnih ljudi, ki neprestano sovražijo vse delodajalce. I. WT. W. je skupina mož iz vseh delov sveta, ki bi lahko delali; so pa pri tem slabši, kot nemški iniperiali-sti, kateri zahtevajo ves svet v svoje roke.
Naša vlada je dolgo časa zasledovala delovanje zveze I. W. \V. Tajni policaji so stikali toliko časa po raznih kočah, pritličjih, u-redniških prostorih, domih, delavnicah, • dvoranah itd., dokler niso prišli na sled, da hočejo člani I. W. W. ugonobiti ameriški javni red in prosperiteto naše dežele. Ker jim je zadnje čase postava prepovedala javna zborovanja, so pristaši in voditelji I. W. W. razpošiljali naokrog cele sklade raznovrstnih tiskovin, knjig, opominov itd., v svrho svoje propagande. Mr. Nebeker je mnogo teh pamfletov vestno pre-čital ter je prišel do prepričanja, da zveza I. W. W. naravnost širi in podžiga sabotažo, da prigovarja ljhdstvo k revoluciji in da se naj ovrže vse ameriška institucije.
' I. W. W. organizacija je nevarna vladi osobito v sedanjem času. Vsak član te organizacije je nasprotnik vojaške službe. In. če
privedlo do med drugi-i in fiko-Dokazano je, da so skušali nekateri izmed članov I. W. W. zasejati nepokorščino in punt po vojaških taboriščih, to pa le vsled tega, ker niso lojalni Združenim državam.
Mr. Nebeker je vslei tega priporočal vladi, da naj zagrabi T. W. W. z železno roko, kajti to niso v resnici možjef ki delujejo za
blagor delavstva, to niso možje, ki bi znali ločiti dobro od slabega, temveč so le zaprisežena dru-hal revoluc\pnarnih nihilistov, ki zahteva popolno zmago za delavce brez kakega argumenta in ar-
bitracije."
Ta značilna obravnava se bo vlekla naravno še dalje časa, ker bo nastopilo več prič iz raznih držav. Končno obsodbo bo izrekel zvezni sodnik Landis, ki ima to obtožbo v rokah.
Prvi Vseslovenski zbor v Cleveland«.
mest, predsednike in tajnike društev in organizacij delavske voditelje, duhovnike, zdravnike itd.
Podrobni program za seje, javne shode, zabave, imena govornikov, slovenskih in drugih, bomo razglasili pravočasno.
Vsak ki se želi udeležiti prvega Vse-slovenskega zbora, naj se kmalu prijavi začasnemu tajniku Frank Hudovemik, 1052 E. 62nd Str. ali predsedniku podružnice Paul Schneller, 6204 St. Clair ave., da se jim preskrbijo vstopnice in prenočišča.
Slovenci, glejte, da bo kolikor mogoče dosti naselbin zastopanih. Časi so važni in lahko veliko pomagamo. Slovenska m^opola vse vabi vse brez razlike strank ali nazorov ter vam bo priredila kolikor mogoče lep sprejem.
Odbor S. N. Z. za Cleveland, Ohio, št. 1.
Svetovna moč avtokra-cije.
VABILO VSEM PATRIJOTIČ-NIM SLOVENCEM
Podružnica Slovenske Narodne Zveze, v sporazumu z drugimi podružnicami, je sklenila sklicati VSESLOVENSKI ZBOi! rojakov iz vseh krajev Zedinjenih držav. Zbor se bo vršil v Clevelandu v nedeljo in pondeljek 14. in 15. a-prila 1918.
Namen. Vseslovenskega zbora je, prirediti narodno manifestacijo ameriških Slovencev, da smo lojalni Ameriki in zaveznikom in da se strinjamo z deklaracijo Jugoslovanskega kluba poslancev na Dunaju in z idejo Jugoslovanskega odbora, ki isto idejo zago-varaja pri zaveznikih, namreč.; da Slovenci, Hrvati in Srbi zahtevajo pred svetom, da se po tej vojni združimo v eno skupno neodvisno jugoslovansko državo.
Za to idejo zedinjenja so se v starem kraju zedinile vse sloven-skf stranke. Za to idejo se je izrekla politična stranka na Kranj skem, za zedinjenje s Hrvati in Srbi so se izrekle slovenske občine in vasi. Nad en tisoč zaupni kov Slovenske Ljudske Stranke iz vseh krajev Kranjske je v Lju bljani dne 27. decembra 1917. o-dob rilo' program Jugoslovanske ga kluba ter obsodilo svojega lastnega prejšnjega vodjo Šu-šteršiča in njegovih par pristašev, ki v tej odločilni dobi nočejo složno sodelovati s Hrvati in Sr bi.
Istega mišljenja je narod na Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Treba je, da tudi ameriški Slovenci manifestiramo, da smo edini z narodom v starem kraju ter pred ameriško javnostjo po vemo naše zahteve po zedinjenu Jugoslovanov ter vplivamo na a-meriško vlado, da bo delo našega naroda in njih voditeljev v starem kraju tem bolj uspešno.
Prvi vse-slovenski zbor v Clevelandu naj bo narodni praznik za ameriške Slovence.
Dostop na formalna zborovanja bo imel vsak rojak in rojakinja, ki soglaša z narodom v starem kraju, da se morajo Slovenci, Hrvati in Srbi zediniti v skupno jugoslovansko državo in ki prizna Jugoslovanski odbor kot s^topnika tega gibanja pred zavezniki.
Dostop bo dovoljen tudi takim, ki niso še člani S. N. Z. in ki se morda niti ne strinjajo s podrobnim delom in taktiko Jugoslovanskega odbora, s kako točko krfske deklaracije ali tudi če se ne strinjajo z nekaterimi osebami, ki vodijo isto idejo med Jugoslovani v Ameriki. To zborovanje bo v prvi vrsti zborovanje Slovencev, na katerem bomo u-krepali, kako bi nam bilo vsem mogoče nekaj narediti za , zedinjenje Jugoslovanov.
Na zbor so povabljeni v prvi vrsti zastopniki podružnic S. N. Z. Vsaka podružnica lahko izvoli neomejeno število zastopnikov, ki ivodo v pondeljek dne 15. aprila imeli svojo prvo konvencijo in u-stanovili centralo.
Na zbor so povabljeni vsi pa-trijotični Slovenci iz cele Amerike katerim dopuščajo razmere, da pokrijejo vožnje stroške bodisi-sami ali naselbine, društva in organizacije.
Vabimo pred vsem naše naj-Bblj vplivne može v ameriški javnosti: trgovce, gostilničarje, hišne posestnike, podjetnike, uradnike in zastopnike ameriških
Pred nekaj dnevi se je mudil v Chicagu Dr. Talcott Williams ravnatelj znane Pulitzerjeve višje šole 11a Columbia univerzi v New Yorku. Povabili so ga časnikarji, ozir. uredniki ameriških znanih listov našega mesta. Dr. Williams je priredil tem povodom v Fort Dearborn hotelu zelo zanimivo predavanje in sicer o svetovni moči avtokracije.
Sedanjo svetovno vojno je povzročilo 22 avtokratov: cesarjev, kraljev in prince v, ki tvorijo cesarsko nemško vlado. Teh 22 oseb je odgovornih, da je do današnjega dne izgubilo vsled vojne že 20 milijonov ljudi svoje življenje.
Dr. Williams je posebno na široko razlagal pomen oblasti, moči in pravie, katere si prisvojajo ti nemški vladarji pod krinko, da imajo to pravico od Boga? '(Po božji milosti?) Vsled te čudne pravice drži nemška vlada svoje ljudstvo za prave sužnje.
Govornik je povdarjal: "Mi smo v vojni s cesarsko nemško vlado, ne pa z nemškim ljudstvom, ali 7. Nemčijo.
Kaj je pravzaprav cesarska nemška vlada? Početka iste nam ni treba iskati v kaki zastareli zgodovini. Ta ylada je nastala leta 1871 in sicer pred očmi današnjega sveta. Nemško ljudstvo si je želelo namreč svojo posebno nemško unijo, nemško neodvisnost in nemško sigurnost; vse to se je doseglo 1. 1870-rl871, ni se pa tedaj po ljudstvu ustanovilo cesarske nemške slade. To vlado je ustanovilo zase 22 kraljev, prince v, nadvojvod, vojvod in knezov; proklamacija nemškega cesarstVa se je vršila 1. 1871 v Versailles; tedaj so povišali pruskega kralja v nemškega cesarja. Teh 22 mož oziroma vladarjev po "božji milosti" s svojimi imenovanimi ministri vred je naredilo ustavo, iz katere je nastala "cesarska nemška vlada."
Ustavo Združenih držav so naredili zastopniki ljudstva, saj je ljudstvo isto skoro v celoti odobri lo z glasovanjem. Ta konstituci-ja tvori vlado iz ljudstva, po ljudstvu, za ljudstvo. Nemška konsti-tucij& pa tvori vlado avtokratov (suverenov) po avtokratih, za avtokrate. Ti možje si prilastujejo oblast in moč naravnost od Boga in nočejo nositi napram ljudstvu nobene odgovornosti. K temu so pritegnili tudi 3 avtonomna (samostojna) mesta, vendar nimajo ona mesta nobenih posebnih pravic.
V sedanji vojni je ves svet najbolj prešinila že označena trditev, da ima cesarska nemška vlada "božjo pravico"; da lahki ena sama človeška oseba vstrahuje in vlada na milijone drugih oseb. Vsled tega je nemška vlada edini presojevalec morale ljudstva; vsled tega dela in ukazuje po svojem postave za .ljudstvo, naj si bodo že pravične tudi pred Bogom, ali ne. Edino umetno zdravilo in sredstvo za te vladarje naj bi bil sporazum med ljudstvom, da naj tvori in izvaja vsako ljudstvo (narod) svoje ljudske pravice, da naj ima ljudsko vlado, ne pa vlado kakega privilegiranega razreda. Narodi naj bi se zavzemali vedno za človeške pravice in ne za pravice posameznih kraljev. V tem smislu tolmačimo znano proklamacijo našega predsednika Wilsona. Kakor je bilo suženjstvo uvedeno že izza davnih časov, tako je to suženjstvo polagoma odpray.\la vojna.
Prva in glavna naloga sedanje vojne naj bi bila: odprava avto-
kracije, druga moralna dolžnost nas veže, da vstanovimo veliko svetovno ligo, ki bo svetu jamčila mir za večne čase.
Če bi ne bila nemška vlada tako oblastna, bi bilo danes v Evropi vse drugeče. Vsa nemška trgovina je slonela ob prestolu cesarske nemške vlade. Nemški cesar, razni nemški kralji, vojvode itil., so imeli tudi pri trgovini svo-' jo besedo. Znano je, da je večina delnic Kruppovih municijskih to-var? v rokah teh nemških vladarjev; dalje imajo ti svoje interese pri raznih nemških kolonijal-nih družbah, pri velikih železnicah čez ottomansko ozemlje. Moč nemških vladarjev se torej razte-ga od Severnega morja in od Baltika do Črnega in Sredozemskega morja, perzijskega zaliva in do Rdečega morja.
Na Nemškem ima pod kontrolo ta kačja zalega tudi tisk in šole; tako da goji za svoje gnezdo vedno dovolj privržencev. V teh šolah se sili in uči že mladino pasje pokorščine do nemških tiranov*
Še nikdar prej v svetovni zgodovini ni živela peščica vladarjev, tvorečih kako cesarsko vlado — ki bi delala tako izborno mednarodno kupčijo. Ako vposteva-mo k tej vladi še avstrijskega cesarja, potem tvori ta avtokratič-na peščica 23 oseb, ki so 1. 1914 vladale 105 milijonov ljudi ;dan-danes se je to število pomnožilo že na 190 milijonov in sicer vsled barbarskih vojnih operacij.
Ti vladarji držijo skupaj kot štrena in se redijo kot kunci. Gorje onemu, če bi še poročil s kako žensko priprostega razreda; s tem bi se omadeževalo ugled in čast krone. — Ironija! — Vsled tega tvori ta gadja zalega dandanes že okrog 500 mož, žena in otrok. Sleherni dan čitate, da se je narodil kak novi princ; večkrat se čuje, da zapoveduje na bojnem polju tej diviziji, ali celo armadi kak novi, še mlečnozobni princ, ali cesarjevič; da zmaguje in se junaško? bori za domovino? — Med tem se pa nahaja v ozadju, da še morda sploh ne čuje pokanja topov; ranjenih ali ubitih princev je bilo v sedanji vojni le neznatno število; pač pa znaša število drugih vojnih žrtev (vojakov) dosedaj že okrog 20 milijonov. Za vse te nesrečne žrtve so nemški vladarji odgovorni pred Bogom in pred svetom.
Lislnica uredništva.
Fr. K. Cleveland, Ohio. — Res
je da je bilo zadnji čas odpuščenih iz službe mnogo takih vojakov, ki niso še ameriški državljani; med temi je bilo žal tudi nekaj naših slovenskih fantov. Akc trdi oni vaš prijatelj, da ga je poslala vojaška oblast vsled gori navedenega vzroka domov, se grdo laže. Vsak tak vojak je bil večkrat vprašan, če se hoče boriti za ameriško zastavo, oziroma če hoče še napije j ostati v službi strica Sam-a, dasiravno še ni državljan? Vsi ti "junaki" so pa vrgli puško v koruzo, ter se izjavili napram vojaški oblasti da nočejo več služiti strica Sam-a; torej jih ni vlada odslovila ampak odslovili so se sami, ker niso imeli dovolj korajže.
Da je temu resnica, vam lahko dOkažemo s pričami. — Pozdrav!
Iveri.
Ako stojita dva prijatelja piva pred kako gostilno, bo eden kmalu uganil misli drugega — da je žejen.
Na miljone je vzrokov čemu se peha svet zp. bogatimi nevestami;
vsak tak vzrok znači $.
•
Če
si bogata vdova kupi moža je naredila slabo kupčijo.
Strah pred drugim in samospoštovanje je dovedlo že marsikoga do ugleda.
f\	i .>u
Trust plinove družbe bi ne mogel plačevati visokih dividend, če-
bi ljudstvo ne žgalo denarja. •
Nekateri moški so podobni nožem ; ko postanejo enkrat ostri in strogi, se kmalu skrhajo vsled bojazljivosti instrahu.
V človeški glavi obratuje cel vlak misli; večkrat pa ta vlak ne vozi nobenega blaga.
Ako se hočeš s kako žensko u-spešno pričkati — molči.

3. APRILS 1918.
MIMMmM>nilO>>ljMIU#ilMj|IMIIMMIMIIMI»J
:i K- S« KL E9i: Jednota
' ' v	__■
-::-:
U«Unovlj«na t JoHetu, 111., dn« 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ JoHato, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD) JOLIET, ILL. T«l*f*a 1048
od ustanovitve do 1. aprila 1918 skupna izplačana podpora $1,358,960.32
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Math Jorman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ' Glavni blagajnik: John Orahek, 1912 Broadway, Joliet, III.
• Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Poobla&Čenee: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliat. Til.
NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. • • Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 —■ 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNIODBOB:
Anton Burgar; 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne, zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, druStvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
mmmm^mmmmmmmmm
NAZNANILO ASES. ŠTEV. 4—18, ZA MESEC APRIL 1918. Imena umrlih članov in članic.
144 Katarina Ilenič, stara 51 let, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, ' IU., umrla 28. iebt. 1918. Vzrok smrti: Rak na žolču. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 33.
1287 Valentin Obed, star 38 let, član dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrl 25. febr. 1918. Vzrok smrti: Ubit od vlaka. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. nov. 1893. R. 19.
904 John Opeka, star 52 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 14. febr. 1918. Vzrok smrti: Vtonil. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. okt. 1899. R. 33.
8554 Joseph Veselic, star 52 -let, član dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., umrl 26. febr. 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14. avg. 1905. R. 39.
7416 Jela Spisič, stara 25 let, članica dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., umrla 28. jan. 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 5. junija 1915. R. 22.
22006 Josip Kete, star 37 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 21. jan. 1918. Vzrok smrti; Obistna bolezen Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 3. dec. 1916. R. 36.
5808 Terezija Kende, stara 37 let, članica sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., umrla 24. febr. 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 14. avg. 1913. R. 32.
3793 Anton Papeš, star 60 let, član dr. sv. Jurija 73, Toluca, III., umrl 12. febr. 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 23. marca 1902. R. .44.
7396 Kancijan Majhen, star 40 let, član dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 11. febr. 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. nov. 1904. R. 27.
1241 Marija Rogina, stara 44 let, članica dr. Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., umrla 13. febr. 1918. Vzrok smrti: Iz-krvavljenje možgan. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 28.
' Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
6297 Pavlina Čulk, članica dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operirana 21. jan. 1918. Opravičena do podpore $50.00.
643 Anton Pleše, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 21 jan. 1918. Opravičen do podpore $50.00.
18834 M**« Sajatovich, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 22. febr. 1918. Opravičen do pedpore $50.00.
18198 John Lataar, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111 operiran 16. jan. 1918. Opravičen do podpore $50.00.
9122 Frank Klemenčič, član dr. sv. Cirila in Metoda 45, East Hele na, Mont., operiran 28. nov. 1917. Opravičen do podpore $50.00.
6629 Michael Urbančič, član dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., po škodovali 22. junija 1917. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo vida na desnem očesu. 3 Anton Bonač, član dr. Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111. poškodovan 1. avg. 1917. Opravičen do pedpore $250.00 za iz gubo vida na desnem očesu.
7872 Antonija Mohar, članica dr. sv. Veronike 115, Kansas, City Kans., operirana 4. dec. 1917. Opravičena do podpore $50.00
21184 Karlo Senico, član dr. sv. Štefana 159, Delagua, Colo, operi ran 21. dec. 1917. Opravičen do podpore $50.00. Glavni urad K. S. K. Jednote 27. marca 1918.
JOS. ZALAR.
\	«L tajnik.
Novo društvo sprejeto v Jednoto.
Novoustanovljeno žensko društvo "MARIJE POMOČ KRISTJANOV" št. 165, West Allis, Wis., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 8. marca 1918. Imena članic so.
Certf. Stev. 8476, Marija Svedich, roj. 1900 R. 18, $500.00. Certf. štev. 8477, Terezija Florjane, roj. 1899 R. 18, $500.00. Certf. štev. 8478 Marija Florjane, roj. 1876 R. 42, $1000.00. Certf. stev. 8479, Diana Svedich, roj. 1899 R. 19, $500.00. Certf. štev. 8480, Jožefa Sekula, roj. 1892 R. 25, $1000.00. Certf. štev. 8481, Jožefa Može, roj. 1894 R 24, $ip00.00. Certf. štev. 8482, Martina Klemenčič, roj. 1880 R. 37, $500.00. Certf. štev. 8483, Frančiška Marolt, roj. 1890 R. 28, $500.00. Certf. 8484, Marija Janežič, roj. 1890 R. 28, $500.00. Certf. št. 8485, Katarina Horvat, roj. 1892 R. 25, $500.00. Certf. štev. 8486, Marija Skrjanc, roj. 1£66 R 32, $1000.00. Certf. štev. 8487, Ana Miler, roj. 1885 R. 33, $250.00. Certf. stev. 8488, Elizabeta Banko, roj. 1883 R. 34, 500.00. Certf. štev. 8489, Frančiška Janežič, roj. 1883 R. 34, $500.00 Certf. štev. 8490, Terezija Jamnik, roj. 1882 R. 36, $500.00. Certf. stev. 8491, Julija Hudaj, roj. 1881 R. 37, $500.0Q. Društvo šteje 16 članic.
Zopet smo za eno društvo bogatejši pri naši Jednoti. V današnji štev. Jednotinega Glasila je priobčeno novoustanovljeno društvo "Marije Pomoč Kristjanov" štev. 165, West Allis, Wis., katero je bilo sprejeto v Jednoto>8, marca t. 1.
Vkljub temu, da smo imeli v West Allis in Milwaukee, Wis. dvoje moških društev »padajočih pod okrilje naše čislane Jednote, zavzele so se naše napredne Slovenke v West Allisu, da si ustanovijo žensko društvo in isto priklopijo k naši dični organizaciji. In česar so se naše spoštovane rojakfhje podstopile, so tudi izvršile, društvo je ustanovljeno in sprejeto v Jednoto. Iz tega sklepamo, da se da s trdno voljo in požrtovalnostjo vse storiti. Vsa čast in hvala West Alliškim zavednim Slovenkam! Naj služi njih nastop in pogum za zgled tudi ostalim slovenskim naselbinam, kjer danes še nimamo nobenega društva spadajočega k naši Jednoti, kaj se vse ahko stori, kjer vlada spoštovanje do slovenske katoliške podporne organizacije. Imamo še mnogo slovenskih naselbin, v katerih do danes še nimamo društva, spadajočega k naši Jednoti. Priporočljivo )i bilo, da bi se tudi v teh naselbinah prejkomogoče ustanovilo društvo in isto priklopilo pod zastavo močne K. S. K. Jednote; ako je trilo mogoče našim Slovenkam v West Allis, Wis. kjer imajo že dvoje erajevnih društev naše Jednote, ustanoviti si svoje lastno žensko društvo, zakaj bi ne bilo mogoče istega tudi napraviti v naselbini, tjer danes še ni društva naše Jednote? Lahko je to napraviti, dragi moji Slovenci in Slovenke. Treba je začeti. Treba se je nekoliko potruditi. Nikdar se ne sme čakati, na tega ali onega, ki naj bi začel. Začni ti dragi moj rojak in rojakinja. Poskusi še danes, in videl (a) bodeš, da se da z malim trudom in požrtvovalnostjo vse napraviti. Če ti ni kaj znanega, kako bi začel (a), piši za pojasnilo, radevolje sem vsakteremu na razpolago z vsemi podatki in navodili. Torej poskusi še danes in ne odlašaj na jutri. Vsak pošten Slovenec (enka) moral(a) bi biti zavarovan (a) proti nesrečam. Kje se ti nudi dragi moj Slovenec (enka) lepša in boljša prilika zavarovati se proti nesrečam in nezgodam, kakor ravno pri K. S. K. Jednoti. Ne veš kje in kedaj te zadene nesreča. Bodi toraj pripravljen (a), zavaruj se pravočasno.
Trdi ostalim slovenskim naselbinam, v katerih imamo danes že moška društva, je priporočati, da si naše spoštovane žene in dekleta ustanove svoje lastno žensko društvo v zvezi s K. S. K. Jednoto. Vsa ženska društva pod okriljem naše mogočne organizacije »prav lepo napredujejo, torej ni rečeno, da bi ne moglo tudi Vaše društvo ravno tako napredovati.
Potrudite se torej po vseh slovenskih naselbinah in ustanovljaj-te podporna društva. Večje število ko nas bo, toliko močnejši bode mo in toliko laglje bomo rešili naše dolžnosti in obveznosti. Z bratskim pozdravom,
hotela mati ničesar slišati o konjih, se razjezi Marica, lica ji earde in užaljen« reče:
"Indijanka hočem postati, da bom vsaj lahko jezdila!"
Mladinski oddelek.
v Zaporedna štev. smrti 18.
459 John A. Brglez, star 4 leta in 9 mesecev, član dr. Vit sv. Marti na 75, La Salle. 111. Umrl 1. marca 1918. Vzrok smrti: Zaba-sanost. Pristopil v Mladinski oddelek 1. jun. 1916. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. sta rišem nakazana 9. marca 1918.	I
19.
435 Anton Žagar, star 3 leta, 9 mesecev in 22 dni, član dr. sv. Dru žine 109, Aliquippa, Pa. Umrl 26. febr. 1918. V^rok smrti Pljučnica. Pristopil v Mladinski oddelek 6. maja 1917. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je pok starišem nakazana 6. marca 1918.
20.
1826 Anton Mežnarič, star 14 let in 3. mesece, član dr. sv. Ane 139, La Salle, 111. Umrl 8. marca 1918. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopil v Mladinski oddelek 23. nov. 1916. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila pok. starišem nakazana 22. marca 1918.
JOS. ZALAR.
S '	gl tajnik.
Glavni urad 28. marca 1918.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Namameho jn Vato-milko.
Spisal Aleksander Baumgartner iz dr. J. Prevel M. B.
1. Koča ob jezeru.
Ob velikem s skalovjem obda-nem jeizeru je samevala borna koča nekega Francoza, ki je za časa francoske revolucije pobegnil v Ameriko. iPostavil si je svoje bivališče sam iz površno otesanega lesa, luknje med posameznimi hlodi pa je zamašil z mahom, da je mogel tudi pozimi v koči stanovati. Takrat je bila jeteen in stene so bile preprežene in zakrite z rjavim listjem divjih trt in druigih podobnih rastlin, ki so rasle ob steni. Komaj si zapazil inekaj malih okenc, ki so gledala na lepi vrt. Na vrtu, ki je bil okolu hiše, je bilo nasajenih veliko krasnih cvetlic in različne zelenjave, da si takoj lahko spoznal v gospodarju posebnega prijatelja cvetlic; in res je bil ograjen z visokimi koli, zunaj ograje pa je bil globok potok, ki se je izlival blizu hiše v jezero. Dalje okrog vrta si videl lepe njive na rodovitnem polju. Marljivi Francoz je pocekal gozd in ga izpremenil v rodovitno zemljo. Tu si videl zoreti tur-šieo, različne vrste pšenico in izvrsten k ropi r.
Veliko truda ga je pač stalo, preden si je vse tako lepo uredil, a trud se mu je plačal in ševeduo je delal naprej. Kroginkrog njiv in jezera se je razprostiralo gosto, divje lesovje. Kamor si pogledal, ni bilo druzega kot gozd, le na nasprotni strani, tam preko jezera, je bila majhna ldka, sicer pa nisi videl nič podobnega. Pač je bilo tam dalje v sredini gozda še nekaj takih presek, a bile so vse najmanj dve do tri ure oddaljene. V enaki daljavi se je nahajala v sredi gozda tudi majhna trdnjavica, sezidana v varstvo ondotnfti maseljencev. Oborožene čete, ki so bile v trdnjavi, so več-
krat preiskale vso okolico in pregnale nevarne Dakote — tako se imenujejo ondotni divji narod — ki so kaj radi (napadali mirne o-koKčane.
Leblank — tako se je zval nas Francoz — je bil vrl mož. Hišo in vrt si je dobro ogradil in sa varoval in se ni ravno »preveč bal divjih Indijancev. Mirno je delal dan za dnem in širil svoje posestvo. Vendar pa je ostal vedno v zvezi s svojimi oddaljenimi sosedi. Njegovi skrbni ženi in hčerki Marici je bilo aprva sicer malo teteno tako blizo Indijancev; ker pa jih ni cela* štiri leta nihče nadlegoval, jima je izginil slednjič tudi ta strah in živeli so vsi srečno in zadovoljno. Včasih so .prišli Indijanci celo k njim in »o kupčevali z lepimi kožami in dragimi stvarmi.
Nekoč — bil je lep dan, Xeb-lank je delal na vrtu — jih pride zopet več k Francozovi koči in prineso ,sabo veliko kož, različnih dragih stvari in lepo bar-vanega perja, da bi Leblanku kaj prodali.
•Skrbni molž ni slutil ničesar slabega. Mirno je ogledoval blago in preudarjal, koliko bi bilo vredno. Nič ni zapazil, kako sta se ukradla dva Indijanca na vrt in sta opazovala vse naokoli: kako široka so vrata, kako visoka in močna je ograja, ogledala si natanko hišo, okna, vrata, »kratka vse. Tupatam sta si med opazovanjem tudi nekaj namignila in natiho šepnila, a Leblank ni zapazil tega. Kupil je nekaj stvari še dokaj dobro in se vrnil vesel dobre kupčije v sobo k ženi in Marici; Indijanci pa so jo ubrali z glasnim smehom v gozd in odtu proti domu.
"Mama, jatz bi tudi rada jezdila konja,' reče Marica, ko vidi indijanske otroke na konjih. "Tudi jaz bi rada jezdila, kot oni-le jezdijo."
Leblank se je moral smejati tej čudni želji; materi pa ni bilo nič kaj po voJji, da je Marica bila vedno nemirnejša. In ker ni
2. Nepričakovan napad.
Marica pač ni mislila in pričakovala, da se \ji hpolni želja tako hitro ki na tako žalofcten način. Komaj mineta dva dneva, odkar so bili Indijanci pri Leblanku. Francoz je zopet v gozdu, da izseka nekaj dreves, kjer si napravi rodovitne zemlje. Votlo odmeva vsak udarec sekire ves dan po mirnem jezeru in se razliva tja na ono stran jezera ter zadeva Ob gosto steno gozda, odkoder odmeva dvakrat, trikrat ali še večkrat. Nekako bolestno je hreeČalo staro, košato drevje in padalo na tla. Zelo počasi je šlo delo od rolk na ta način, ker ini mogel zažgati gozda, ko je bila hiša preblizu.
Marica je bila dolbro, nepokvarjeno dete. Malo je sicer zadnjič zajokala, ko so ji odrekli vročo željo, a kmalu se je potolažila in pomagala doma materi kot ji je zapovedal oče.
Mama, res nisem delala prav, ko sem Vam kljul>ovala. To je bilo grdo; a odslej očem biti pridne jša in m arij i ve jša in ostanem samo pri Vas, ljuba mama!" Talko je govorila in šla vesela materjo v kaščo in klet, kjer ji je pomagala prekladati različne stvari. In če je bila mati v kuhinji ali v h&i, je bila Marica vedno pri njej m največje veselje ji je bilo, če je mogla kaj pomagati.
Minila sta torej dva dneva — in prišla je usodepolna noč.
"Indijanci so tu, Indijanci! Vstanite!"
Tako začno upiti hlapci pozno v noč. Komaj se v naglici malo napravijo, že je četa Indijancev udrla na vrt in dvorišče ter zažgala skedenj. Nič več ni časa poslati hlapca po pomoč k sosedni trdnjavici in bližnjim sosedom, nevarnost je prevelika. V skrajnem obupu zgrabi Leblank svojo dvoceVko in se postavi pri dknu v bran proti divjakom, ki so napadli medtem že hifina vrata, da brani svoje drage dokler more. Tudi hlapci se postavijo istotako krepko v fbran. Mati in Marica .pa padeta na koleni in dvigata roke proti nebu v vroči molitvi za pomoč.
Lablank sproži puško in zadene krepkega Indijanca, ki stoji v prvi vrtfti. Takoj se zvr/ie mrtev na tla. Drugi malo odstopijo, a predno more branitelj znova nabasati svojo puško, se vsuje kot toča skozi okno pušisa za pu šico in Leblank se zvrne zadet od strupene pušice in umre na mestu. Hlapci so dobro maščevali smrt svojega gospodarja s tem. da so postrelili še tega in onega, a to je divjake le še bolj razdra-žilo. Z divjim krikom planejo znova na vrata, jih razbijejo ? težkimi sekirami in kiji, vdero v hišo in pomore Vse, le ubogi Ma rici, ki se je bila tesno oprijel? matere, prizaneso. Že jo hoče nekdo udariti s sekiro po glavi kar plane njihov glavar vmes pridrži udarec, iztrga Marico od matere in jo vzame k sebi na konja. V divjem diru izginejo Indi janci zopet v gozd, v temno noč.
*ro ko se kar naenkrat ustavijo na majhni preseki sredi gozda. Tu se malo odpočijejo. Indijanec dvigne Marico raz konja in ji ponudi skorjo koruznega kolača in suhe ribe. Marici se vse studi, a lakota jo premaga, da zavtžije o-boje. Medtem jih dohite tudi drugi, ki so ostali med potjo zadaj, in ko zavžijejo skromen zajtrk, se napravijo zopet na pot.
Ne jezdijo dolgo, ko dospo do večje preseke, na kateri je stalo kakih dvajset indijanskih stanovanj —'hide jih ne moremo i-menovati, ker niso bile našim hišam prav nič podobne. Narejene so bile namreč zelo priprosto. V krogu so bili zabiti veliki močni koli, ki so bili vsi proti sredi nagnjeni in na vrhu s trto zvezani. Ometani so bili z ilovco, mahom in ljub jem in so nudiii tako divjim Indijancem še dokaj prijetno stanovanje. Iz nekaterih se je valil pri odprtini na vr-hiu gost dim, med druigimi je plapolal na prostem velik ogenj, okrog njega so skakali napol nagi otroci, ženske so pa zraven kuhale in pekle. Vsaka teh čudnih bajt je imela na strani luknjo, ki je služila za vhod ali vrata, rz katerih so lezli otroci kar po vseh štirih na dan.
Ko pridirjajo roparji v divjem diru s plemenom domov, obsto-pijo jih vsi, stari in mladi, ženski in moški, kar jih je bilo doma, in gledajo radovadni plen, ki ga pomečejo jezdeci raz konj. Zlasti jim ugajajo še krvaveče skatpe (Indijanci imajo navado da potegnejo vsakemu ki ga u-more, lase s kožo vred z glave. z lasmi pa skalpo.), belih ljudi.
Sedaj je postalo Marici zopet zelo čudno pri srcu. Kliče očeta in mater, kliče Boga in Marijo na pomoč, a ni ga Človeka, ki bi jo razumel. Skoraj nezavestno jo uzame Indijanec raz konja in jo posadi na tla pred svojo bajto. Takoj se zberejo okreg nje radovedni otroci in jo ogledujejo, Marica pa joka in se skuša pred njimi skriti, a vse je zastonj.
Dasi tako divji in sirovi, vendar začutijo Indijanci nekaj »r-sa z Marico in zasmili se jim ubO&o dekletce. Napravijo ji v .bajti mehko postelj in jo položc nanjo, da si malo odpočije.
Medtem pa odlo'ze roparji zunaj ves plen na razprostrte kože in se vležejo po tleh. "Nato priž-go veliko pipo in kade v krogu vfcak nekaj dimov iz nje ter si pripovedujejo različne dogodi ja-je.
Slednjič si razdele plen. Marico pa hočejo ubiti, toda poglavar jih pogleda z zapovedujoči ni in pretečim očesom in zahteva Marieo zase. Nato zgralbi težki kij in ga zavihti trikrat po zraku v -znak, da hoče svojo last priboriti tudi s silo, če treba, in nihče si ne upa ugovarjati. Marico hoče vzgojiti s svojimi otroki, ko pa doraste, jo dobi njegov sin za ženo. Ime ji pa bodi v bodoče ne več Marica, marveč Namameha.
3. Med Indijanci.
Marici se je torej želja izpolnila: postala je Indijanka in tudi jezdila je ž njimi. Čutila se je kot mlado, krotko jagnje med volkovi. Niti besedice jih ni razumela in zdelo se ji je, da tudi oni ne razumejo njenih tožba in prošenj.
Bolj mrtva nego živa je sedela v naročju divjega jezdeca in se tresla od prevelikega strahu. Kolikokrat se je zavedala, kje je in kam jo neso, vselej je zapla-kala tako milo in talko proseče, da bi se je moral kamen usmili ti. Le tupatam ji je ušel pogled na divjega Indijanca, ki jo je držal v naročju in je skušal tolaži-žiti, sicer je imela oči večinoma zaprtee. Kako grd je bil ta jezdec! Obraza je bil temnega, zagorelega, oib strani mu je viselo različno orožje, v laseh in okrog vratu pa je imel vse polno raz-nobarvenega ptičjega perja. Glas mu je bil podofben bolj rjovenju divje zverine nelgo človeški govorici. In ta divji, ta grd človek jo je imel v naročju in jo vedel kdovekam.
Jezdili so več ur brez presledka. Že se je porajalo mlado ju-jki jih je imel skrbno spravljene
4. Najnameha.
Marici ni bilo torej več imo Marica, vsi so jo klicali za Namameho. Takoj prvo noč po težavni poti in usodopolnem ropu jo zgrabi huda mrzlica, ki je ne pusti več dni. Vedno je v nevarnosti njeno mlado življenje. O-mrači se ji tudi razum, začne .se ji blesti in v motnih sanjah kliče:
"Oče, jaz bi rada jezdila! Mama, ali ste mrtvi? O nvama, mama, saj se 'hočem poboljšati. Odslej vas hočem vsekdar ubogati! Jezus, Marija, Jožef! usmili sc me!"
Nato se zopet sladko nasmehne rekoč:
"Dajte mi krasno oMeko in lepega perja, da se nakitim!"
Tako sanja in trpi uboga Namameha celih šest dni.
Vatovala, poglavarjeva žena, ji je napravila mehko postelj iz ko>ž, volne in maha, ji močila vroče čelo z mrzlo studenčnico in čula pri njej skoro noč in dan. Smrtno je sicer sovražila bele ljudi, a do Namamehe je imela neko posebno sočutje, da sama ni vedela zakaj. Pa saj spremlja angel j varili vsacega še tako zapu-fleenega otroka, če ljufoi Božjega Izveličarja in Njegovo Mater.
Ker mrzlica le ne odneha, gre Vatovala po starega čarovnika Josakeda, da ji ta pove, s čim naj pom o ga- otroku. In prišel je stari zdravnik s svojimi zdravili,

wm
II I MU I
v liso jati vrečic^, finel je ne koreninice, rmana, mete, kntjth kosti, medvedovih zob itd., dear mu je ftfa&lo za
-Najprej začne plesati okrog bajte kot bi se mu mešalo, nato# stopi v bajto kot bi se mu mešalo, nato stopi v bajto in pihne iNamamehi močno v obraz. Potem vzame kos oglja, nariše na Skos lesa neko podobo, ki naj predstavlja otrokovo bolezen, razreze les in ga vrže v ogenj. A deklici le ne odleže, še slabše j: postane.
Vsanjah moli kakor prej. hi glej! Polagoma iagine (bolezen in deiklica se slednjič popolnoma zave. Pač si je želela fiprva rajši smrti nego življenja med tern divjaki, a počasi se vendar pri vadi nositi ta svoj jarem. O tem pa, kaj se je ž njo zgodilo, ve zc lo malo. Le kot neke sanje se ji zdi vse, kar je prestala. Vatova-la pa ji zelo ugaja; tako Ijubez-njivo ž njo ravna, da se ji vzbudi v srcu do nje nehote neko za« panje. Besedo za besedo se navadi tndi nji»hovOga jezika in kmalu govori že za silo z Vatovalo.
Ko je bila že popolnoma (zdrava, pridejo k njej indijanski o-- troci in se ž njo igrajo. Vsi jo kličejo Namameha, dasi jim vedno pravi, da ni Namameha, ampak Marica. Ničesar si ne dado dopovedati in sčasoma se tudi o-na navadi na novo ime in sprijazni ž njim.
Kmalu se med njimi dodobra udomači. Veselo hodi z otroci po go®du in grmovju, leta za kebri in metulji, išče ptičjih gnesd in lovi ptiče v mreže in tirle, pleza spretno po drevju in ee pride do potoka se vrže z drugimi v vodo terase nauči nehote plavati. Postaja pri tem pač vedno močnejša in krepkejša, toda tudi bolj divja in sirova nego preje pri materi. Svojo ofoleko je kmalu raztrgala in dobi mesto nje gor-ko snknjico iz kosmate kože. ()-braz ji je »postal temnejši in na lica so ji vrezali z ostro iglo neka znamenja in jih iizdrgnili s pepelom, da je bila tako grda, da se je sama sebe zbala, če se je pogledala v mirni vodi. Indijancem je pa šele sedaj prav ugajala.
Ko je znala že dobro indijanski govoriti, je prekašala vse o-stale sovrstnike in sovrstnice. Vse si je laže zapomnila kot drugi. Naučila se je peči okusne koruzne kolače, ki jih jedo Indijanci mesto krriha, učila se je mleti, kuhati, napravljati iz brezo-vtlga soka ono pijačo, ki jo pij o divjaki le pri posebnih slovesnostih in ob večjih praznikih, uč)l~» se nabirati tobak in ga sušiti, šivati obleJko iz kož, naučila se je sploh vsega, česar se uče ženske pri Indijancih. Tako je bila spretna in izurjena v vsem, da so jo vsi spoštovali, poglavar sam jo je pa ljubil kot lastno hčer.
Toda četprav je bila sicer dobro preskrbljena, vendar ni imela nikogar, ki bi ji povedal kaj4 o Bogu. Cerkve ni bilo nikjer, maše tudi ne in duhovnikov tudi niso imeli. Edino, kar je imela, je bilo to, da je znala moliti še očenaš, česčenomarijo in^an-geljevo češčenje ter apostolsko vero. To je molila vsako jutro in vsalk večer. In Bog ji je stal ob strani in ^igel varih in jo varoval pred tujJmi vražami in krivo vero.
5. Vatomilko.
Ko je Namameha odraza, je postala žena poglavarjevega sina. Veliko praznovanje so imeli na dan poroke, še večje pa, ko je povila Namamefaa novorojenčka, ki so mu nadeli ime Vatomilko.	'
Po tamošnji navadi je napravila Namameha otroku me!hko zi-bel iz bivolove kože, ki jo je razpela na lesenem okviru. Naredila je majhno gnezdice k mehko kožu/hovine in perja in položila notri svoje&a ljubljenčka, pre-grnila ga z mehko kožo in povezala lahko z jermeni. Nad glavo je imela taka zibel navadno še lepo strešico. Tako je nosila Va-tomilka vedno na -glavi na izpre-hod, pa tudi sicer k vsakemu zborovanju in praznovanji, tudi če so šli na rop, sploh povsod in vedno, dokler ni znal Vatomilko sam hoditi in tekati.
Kako se krsti, tega ni Namameha nikdar videla, zato tudi ni " vedela in ni mogla krstiti svojega ljubljenčka. Vsak večer pa ga je prekrižala na čelu, ustih in pr-siii in priporočila Bogu ter hkrati prosila, naj bi oba pripeljal nazaj k belim ljudem, da ju ne
..... i
bi oskrunili ti
j ,
o odrasti mu je" takoj raz-_ križa, mu govorila o Bcigu, o nebeškem Zveli-earju in o Njegovi nebeški Materi. Učila ga je^tudi molitvice, ki jih je znala sama.
Tako.sta molila dve dodi sredi iijvjih ljudi. Hotela je Namame-iia tmdi moža »preobrniti, a ta je trdno veroval vse, kar so pravili čarovniki o svojih bogovih. Zato ni hotel ničesar slišati o pravem Bogu.
Njegov bog, ki ga je častil in molil, je bil veliki duh, ki si je predstavljal v podobi vClikeju ptiča, kateri sega od neba do zemlje in pokriva ves svet s svojimi orjaškimi perutnicami. Ce je jezen, se bliska, če pa udari s perutnicami ob zemljo, zaigrmi. Zemlja je le neko veliho jajce, ki je je znesel ta veliki duh že v prastari dobi. Dalje je misli, da je prinesel ta ptič tudi ogenj na zemljo, zato je prižigal njemu na čast svojo pipo in molil:
4'O veliki bog! Pridi k meni, da z mano kadiš kot moj prijatelj! Ogenj in zemlja, kadite z mano in pomagajte mi mučiti vse moje sovražnike. Tudi moji psi in konji kadite z mano!";
Tako je molil Indijanec, njegova žena pa je molila pravega Boga.
Na misli mu je bil lov, rop in boj ter smrt sovražnikov, kar .ie NVmameho zelo bolelo. Bojevali so se namreč Indijanci vselej z največjo krutostjo in silovitostjo. Vse sovražnike so pomorili in jim potegnili lase s kožo vred z glave.
Posebno je bolelo Namameho, ko so napadali nekoč celo četo belih ljudi, ki so bili na potu z več vozovi in vsem imetjem, da si poiščejo novega bivališča. Indijanci so jih zavohali, jim sledili skrito za gorami in jih neko noč nepričakovano napadli, ravno ko so se ulegli k počitku. Namameha je pač upala, da jih morda reši, a vse je bilo zastonj — vse do zadnjega so pomorili na svoj kruti ntfcin.
6. Sanje.
iNamamehin mož je bil s svojo ženo zelo zadovoljen, ker je bila marljivejša kot vse druge ženske. V scfoi je imela vedno vzoren red, peči je znala najokusnejše kolače in lepših oblek kot Namameha ni znala nobena Indijanka šivati iz kož. Druge žene so bile zelo nestrpne in sitne, Namameha pa je bila vedno mirna, potrpežljiva, kot bi 'bila rojena uprav le za sužnjo, rojena le za trdo delo. Zato ji je mož rad odpustil in nekako prezrl, če se je odtegnila takim priložnostim, ko so mu čili na nečloveški način ljudi ali živali. Imela je v bajti vedno kak opravek, da je ostala doma. Tudi če je molila, je ni nikdar motil in ni bil nič hud na njo, da ni verjela zdravilom čarovnika.
Drage volje je pustil Namameho, da živi po svoje, a od Vato-milka je želel da postane pristen Indijanec: sirov, divji, krvože-ljen, neizprosen bojevnik in strah svojih sovražnikov. Zato ga je ob rieki priliki položil na medvedovo kožo in molil:
"Ve.liki bog! Pošlji mojemu sinu medvedovo moč, da bo imel močne roke kot medved noge, pesti pa krepke in trde kot medved tace, da zdrobi kosti svojih sov-ragov in si okrasi stanovanje z tijihovimi skalpami!"
Ko je Vatomilko nekoliko od-rastel, mu je dal oče živih veveric, tiče v in drugih malih živali, da bi jih mučil in se navadil tako krutosti in brezsrčnosti. Drugi otroci so trgali živalim na koščke noge in trupla in jih potem toliko časa zbadali in žive rezali, da so v najhujših bplečinah poginile. Nato so ei pomazali z njihovo krvjo obraz, jim slekli kožo in jo shranili varno doma. Čim več takih kož je imel kdo tembolj je bil ponosen.
Ko so pa nekoliko odrastli, so morali pomagati že pri mučenju ljudi. Zbadali so jih z bodali v o-hraz, zlasti v oči, rezali jim prste z rok in nog in jih na najrazličnejše načine mučili do smrti.
Mali Indijančki so imeli s tem veliko veselje; ne tako Vatomilko. Namameha mu je večkrat pripovedovala, da je ustvaril vse ljudi in živali veliki Bog in da ga to zelo žali, ako jih mučimo. To je Vatomilku seglo globoko v dušo, imel je pa vrhutega še zelo
ralhločutno srce kakor Namameha. Nikdar ni hotel odrezati brhki veverici košatega repa ali ptiču krasnega krila, vselej se je že tpri misli na to trpinčenje kar stresel. To pa ni bilo všeč očetu. Bal se je, da mu bo Vatomilko v sramoto, da ne bo hraber, bojevit, krut sovrag ljudi in živali. Zato vzame itroka Namamehi, ga iztrga iz njenega skrbnega nročja in ga izroči drugi družini v vzgojo.
To je skrbno (Namameho zelo bolelo, a ni si mogla pomagati Priporočila je" svojega otroka Bogu, angelju varhu/ in Kateri božji ih molila zanj vsak dan. Grda ženska pa, ki ji je bil izročen Vatomolko v vzgojo, ga je velikokrat hudo pretepla, ker'ni mogel mučiti živali kot drugi otroci. A vse to ni nič pomagalo, deček je ostal mehkega, sočutnctga srca do vsega stvarstva. Zato je znal pa najbolje tekati, se boriti, plezati in plavati, poleg tega je bil še najmočnejši in liajspretnejfii. Tudi očetu je kmalu izginil strah da *bi bil Vatomilko kak strahopetec, ko je videl čvrstega dečka, kako prekaša vse sovrstnike. Toda k materi ga le ni pustil in ž njo je ravnal poslej tudi veliko strožje. Morala je trdo delati in nositi domov težke butare drv na glavi kakor druge Indij-anke.
iPri Indijancih je navada, da mora vsak deček ko iapolni 14. leto nekaj izvanrednega sanjati. Mislijo da je to najvažnejši trenutek v življenju in da je od teh sanj odvisno vse življenje. Vrši se pa to takole. Dečka zapro v temno sobo, kjer ostane cel mesec zaprt. Je3ti mu dajo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Med tem časom sanja in prikaže se mu kak duh v podobi divje živali. Ta duh je njegov poseben zaščitnik, ki ga spremlja in varuje celo življenje. Ko se mu je pokazal enkrat duh, mora iti deček na dov in loviti toliko čpsa, da u-streli ono žival, v kateri je videl svojega zaščitnika. Koža dotičn-ne živali služi potem kot najboljše sredstvo zoper vse težave in nevarnosti, zato jo skrbno shrani. O dečku pa mislijo, da dobi potem vse lastnosti ubite živali. Močan bo kot medved ali bivol, uren kot podlasisa, spreten kot veverica itd.
Tudi Vatomilko je -moral pre--stati to dobo. Takoj, ko je izpolnil 14. leto, ga pošlje oče v gozdi in ga zapre v temno bajtico. Je- | sti ne dobi drugega kot po soln-čnem zahodu nekaj suihih koreni-! nic in košček kruha. Ves božji dan leži na trdih tleh, ki so le malo z mahom pregrnjena. in skuša sanjati kot mu je zapove-dal oče. Vsak dan je bolj truden in slab in slednjič ?:e mu zdi, kakor 'bi bil napol pijan, napol zaspan. V takem položaju so drugi navadno sanjali, a Vatomilku se noče prikazati ne medved, ne bivol, ne podlasica in sploh ne nobena žival. Sanjal je pač, sanjal veliko, a le o belih ljudeh, o katerih je pripovedovala skrbna mati, in ki stanujejo daleč tam v daljni deželi, kjer vzahaja solnce, ki so tudi tako beli kot ona — tudi tako prijazni kot ona. Pripluli so v Ročnih, velikih čolnih po jezeru, in ko so dospeli do brega, se je začelo na obeh straneh čolna bliskati. Zagrmelo je, da se je gozd stresel, in rdečeko-žci so preplašeno zbežali. Izstopili so, izsekali gozd in nasadili na njegovo mesto krasna (polja. Vse to se mu je sanjalo, a tako živo sanjalo, da je mislil, da je vse to resnica. Saj mu je znala mati tako živo pripovedovati o teh ljudeh, in to se mu je vtisnilo tako glcdboko v mlado srce. Vsi so zbežali pred belimi ljudmi, le on je ostal pri svoji skrbni materi, pri belih ljudeh in kadil ž njimi mirno svojo pipico. Tako je sanjal Vatomilko.
7. Lov na bivole.
Celih 36 dni je bil zaprt Vatomilko v temnei v gozdu. Nato pride oče k njemu in ga radovedno vpraša, kaj je sanjal in katera žival se mu je pokazala kot posebna zaščitnica. Pa kako se začudi, ko mu pove Vatomilko, da ni videl nobene živali in" tudi ne sanjal o kaki zveri, marveč le o •belih ljudeh in njihovi deželi, ki leži daleč tam za gorami, kjer vzhaja mlado solnce. Nato mu začne opisovati omenjene kraje tako živo kot -bi jih bil res.videl, kar pa očeta tako ujezi, da je malo manjkalo, da ga ni v prvi razburjenosti zabodel.
"Torej nisi videl bivola?"
"Ne!" x
"Medveda tudi net"
"Tudi ne!"
"Veverice tudi ne?"
"Tudi,ne!" -
In oče povprašuje dalje in na števa vse mogoče živali, a na vsa viprašanja dobi isti odgovor: "Ne!"
"Ali niso imeli beli ljudje nič živali pri sebi?"
"<Ne," odvrne kratko Vatomilko, "ampak ubijali so bivola z neko cevjo, iz katere se je strašno zaibliskalo in zafirmelo."
To očeta malo potolaži. Prepriča se, da je sinov zaščitnik sani bivol. In s tem je popolnoma zadovoljen. Sedaj upa, da bo Vatomilko močan in bojevit kot ssm bivol. Do Namamehe pa čuti vedno večje sovraštvo in sklene, da jo požene od h&e in za vselej zavrže ali pa umori. Še prej pa mora Vatomilko seveda na lov na bivole, da dobi kožo.
Takoj v sosedni dolini se je 'pasla cela jata bivolov. Krog in krog je obkrožalo dolino strmo skalovje, ki je segalo ponekod 2—3 metre visoko. Na dnu doline ipa je rastla "bujna trava visoka skoraj kakor človek. Tu so se pasli divji bivoli.
Vsi sosedje in znanci so bili povabljeni na lov, da se prepričajo osebno o Vatomilkovi moči in spretnosti. V velikem krogu zažgo ogenj na vrhu doline in za-pode na ta način zverjad v sredo ozke doline.
Na lov ne nosijo Indijanci lepih pei*es in drugih okraskov, anupak kratek jopič okrog ledij, da so tem prožnejši in ročnejši. Oboroženi so dobro. Nekateri nosijo težke sulice drugi velike meče, tretji lok in puščice.
In boj se začne. Na čilih konjih se zapode v največjem diru proti sredi. Ogenj, gosti dim in divji krik oplaši vse živali, da begajo s povešenimi glavami po dolini semtertja. To ti je boj! Bivoli dirjajo kar med lovci, drugi se pa skušajo .s konij.
Strašno tuljenje odmeva po vsej dolini. Nekateri konji se plašijo divjih, razdražljivih zveri in le spretnost Indijancev jih obvlada. Drugi pa so že vajeni boja in se zapode divje rezgeta-joč nad zbegane živali. Puščice frče semtertja po zraku^ sujlice pa žvižgajo kot divji orkan. Indijanci, vajeni boja, kriče in upi-jejo kar morejo, brzdajo s čudovito spret'nostjo konje in dražijo že itak razjarjeno zverjad. In če se kak bivol zakadi proti konju, obrne jezdec bliskoma konja na stran, in mu zada od strani smrtno rano, da se onemogel zvrne po tleh, kjer divje rjoveč in težko hropeč izkrvavi. Tak boj zahteva največjo spretnost in moč.
Vatomilku ni videti, da je še mlad. Izkaže se spretnega in- krepkega lovca. Prvega bivola, ki mu 'pridrvi nasproti, usmrti. Bivol se je zakadil namreč s pove-šeno glavo konju med prve noge, v istem hipu pa ga zahode Vatomilko z velikim mečem, da se zvrne žival na mestu. Vsi junaka gromovito pozdravljajo iii hvali-Vatomilka kot zelo spretnega in mogočnega dečka.
Njegov oče pa ni bil tako srečen. Ravno ko hoče pomeriti na bližnjega bivola, ga zadene v hrbet pušico drnzega Indijanca, da pade težko ranjen s konja. Že hoče planiti nanj divji bivol in ga zabosti s krepkimi rog'ovi, a v hipu priskoči Vatomilko in zadene zver tako srečno, da obleži na mestu mrtva.
•Nekaj minut nato izdahne Va-tomilkov oče zadet ravno v srce.
Žalost zavlada med vsemi Indijanci, ko vzdignejo mrtveca in ga privežejo na konja ter se na-ptotijo tožno kričeč proti domu.
iNamameha, ki ni niti slutila, kaj je nameraval storiti ž njo njen mož, zaplaka, ko zagleda mrtveca. Vse težave, vse bridkosti, ki jih je morala prej prestati, so v hipu pozabljene in le to začuti, da ga je ljubila. Njega sedaj ni več!
In takrat dozori v njenem sr-su trden sklep, ki ga je prej velikokrat odoibrila, a zopet zavrgla, ki pa se ji znova poraja v srcu, sklep, da ubeži in se vrne k belim ljudem.
8. Na begu.
"Ali hočeš z mano bežati?' vpraša Namameha sina, ko so se Indijanci proti večeru že razšli in sta ostala sama pri mrtvecu.
"Bežati, Namameha? Kam be žati?V
"K belim ljudem, ki si o njih
sanjal. To so tisti ljudje, ki ti Jih je Odločil veliki 'Bog za za&či^ni-ke. Tudi jaz sem, kakor veš, be-rodu. Tvoj stari oče me je u ddbrim starišem Pkm tiš
itd. poskusite enkrat Trinerjev Liniment; isti vam bo hitro in zanesljivo pomagal. Cena 35c in 65c v lekarnah; po polti 45c in 75e — _	Joseph Triner Company, izdel.
. Pojdi, da greva k njim kemisti, 1333—1343 So. Ashland j >	Ave, Chicago, 111. (Advcr.)
"Kdo bo pa maščeval kri ubi-——	~	i
tega očeta? Kdo usmrtil onega, ki ga je zadel s smrtonosim orožjem??"
"Prepusti vse velikemu Bogu, ki nima veselja nad krvjo, katero prelijemo iz maščevanja."
In pobožno pokriža mati sina na čelo, na usta in prsi. Vatomil ko pa jo začudeno gleda, gleda njo, gleda ogenj ,ki je plapolal zunaj pred vrati, gleda divji, ra-zorani obraz- mrtvega očeta in premišljuje. Vidi se mu, da se bojuje za. dve reči.
"Dobro!" reče slednjič. "Grem s tabo, kamor naju kliče veliki Bog. Toda še prej morava opraviti po mrtvem očetu žalo-valne obrede."
Takoj nato opravita vse potrebno. Drugi dan preneso mrtve-čevo truplo v gozd in je polože na močno rju/fro, ki je pritrjena na štirih močnih kolih in tvori tako nekako postelji podobno, ležišče. iPrineso tudi vse skalpe in jih polože poleg njega. Mislili so namreč, da morajo služiti vsakemu mrtvecu »po smrti duše vseh onih, ki jih je usmrtil v življenju. Tudi orožje in vse o-kraske mu prineso po on dot ni navadi. Nazadnje pa postavijo k glavi še večerjo, ker so mnenja, da je mrtvec po dnevu na lovu daleč, daleč v tuji deželi, po noči pa pride jest in se odpočit.
Ko je vse potrebno opravljeno, osedla Vatomilko ponoči dva najboljša konja. Enega zasede sam', druzega pripravi za Namameho; in on drži v naročji mlajšega bratca, mati pa najmlajšo sestrico. Vzamejo še enkrat skupaj slovo od očeta in zdirjajo nato v gozd, daleč, daleč proč, daleč tja proti belemu vzhodu.
Dnevi in tedni so minuli. Gozd je bil tako zaraščen, da sta se morala beguna s silo skozi preriti in si sproti delati pot; potoke sta morala pa kar preplavati. Toda poguma nista izgubila. Po več dnevih dospeta šele do jezera, ki ga Namameha takoj spozna. Bilo je jezero, ki je preživela ob njem srečna mlada leta, bilo je to ono jezero, kjer je izgubila vse drago, a bilo tudi ono jezero, ki jo je sedaj zopet veselo sprejelo in jo pozdravljalo z lahnim šumenjem bisernih valčkov.
•Ni več ni samotne kočice ob jezeru. Okrog njega je narasla že cela vas, ki se je ponašala z lepo cerkvico. V vasi pa je'bival tudi katoliški duhovnik.
Čudna čustva so navdajala Na-mamdhino srce, ko je videla zopet kraje svojih mladih let, kraje svoje izgubljene sreče. Kako' čudno ji je bilo sedaj, vse je bilo drugače. Ljudje, ki so jo obstopi-li, je niso poznali, ona pa tudi njih ne. Čudom so se čudili, ko jim je pripovedovala Namameha vse svoje dogodke. Z velikim veseljem sprejmejo ufbežnike in drage volje jim prepuste majhno kočico ob jezeru za stanovanje. In prišel je tudi duhovnik k njim ter poučeval Vatomilka v sv. veri iVi ga kmalu krstil za Martina. Martin pa je kazal posebno nadarjenost, zato sklene dobri duhovnik, da ga pošlje v šolo, kjer se še bolj izobrazi in izuči, da bo moge oznanjevati pozneje Kristusov nauk svojim rojakom.
Z velikim veseljem privoli v to mati, ki se imenuje zopet Marija Leblank,4 in tako je postal Vatomilko vnet in pobožen duhovnik, ki je razširjal krščansko vero med Indijanci, svojimi rojaki.
ZAHVALA.
Tekdm potovanja po Iron Range, Minn, kakor tudi po drugih krajih iste države imel sem priliko, da se prepričam o rodoljubju, toplem čuvstvu za stari kraj, čisto slovenski ljubeznivosti in prijaznosti tamošnjih Slovencev. Iskrena srčna jim hvala. Prepričan sem, da bo krepka organizacija, ki je izniknila na Iron Rang?,, sad požrtvovalnega dela vseh, velikega pomena za našo narodno stvar.
Bog živi ameriške Slovcnce!
Bogumil Vošnjak.
Cleveland, Ohio, 26. marca 1918.
Sc-verova zdravila vrdr/ujejo /dravj«? v družinah.
KAKOR TONKA, ALI KREPČILO.
Kakor zdravniki zatrjujejo, U morala VMborati v tak a tonfca < tak« stvari, ki bi ves nai telesni sestav utrjeval« in bi bolniku v obča pomagale. Vsled tega priporočamo vsem Bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo
S
evera'stE I
Balsam of life!
(Severov Življeneki balsam). Ta balzam je oeobito priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označena na vsakem zavitku. Cena 85c.
Dobi m v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
NAZNANILO.
Sami ste vzrok.
Ako pomišljate svoje življenje, boste pronašli, da ste si večkrat sami vzrok številnih pregreškov, če ne živite redno in če ne vži-vate pravilne hrane; posledice boste trpeli na bolanem želodcu. Kakor ste temu sami vzrok, tako si pa lahko tudi sami pomagate, če hočete. Kri prenaša namreč v vaše telo razne strupene tvarine, katerih se morate iznebiti. Trinerjev ameriški Eliksir je najboljši čistilec želodca in črevesja. Zabasanost, neprebava, glavobol, migrena, slabo spanje, nervoznost in druge želodčne neprilike se ne morejo nikakor zoperstavljati temu izbornemu Trinerjevemu zdravilu. Cena $1.10 v lekarnah — Za revmatizem, nevralgijo, hr-btobol, izpahke, okorele mišice
Iz'urada delničarjev K. S. Doma štev. 57 Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam vsem delničarjem in članom K. S. D., da naj se v polnem številu udeležijo prihodnje glavne seje dne 7. aprila t. 1. v K. S. D. Začetek ob 2. uri popoldne.
Ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu, ob enem tudi volitev uradnikov za leto 1918, zatorej je dolžnost vsakega člana, da se te seje zanesljivo udeleži. Pridite vsi in si izvolite dobre uradnike, katerim je mar napredek K. S. D. Ni se treba ozirati na sorodstvo, ali prijateljstvo, kakor se to žal marsikod vpošteva.
K sklepu pozdravljam vse delničarje in člane K.* S. D., vse sorodnike in prijatelje, ter jim voščim vesele velikonočne praznike.
Frank Trempus, tajnik K. S. I).
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOSTI" $T. SO. K. S. K J^ N. 8. PITTSBURGH, PA. j ^
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St.
Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
' I. tajnik: Frank Trempus, 4G28 Hatfield St., Pittsburgh, Po.
Zastopnik: Jurij GerguraS, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 565 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250	^^»o
vsak dnn en dolar, ali *$7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri U niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vba pojasnila se obrnite na «go» raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni «e mor«
društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobi S, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko »boli in ravno tako zopet ko ozdravi-

i: Tiskovine I
stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMERIKANSKt SLOVENEC
1006 N. Chicago Street
JOLTET,.....ILLINOIS
'hi**
"Venko*" * dne
prinaša izpod peresa
med
Ml
laka članek: "My a katerega posnemamo gkn:
(Slovenec 1. sept.) — "V zad njem času pišejo naši listi in bratsko jugoslovansko časopisje o naših skupnih odnosa jih, predvsem o programatičnih deklaracijah j dne'30. majnika. Proglas: :ČeSke ga Svaza" temelji brezdvomnona narodnem vprašanju, istotako proglas Jugoslovanskega kluba. Toda mi se sklicujemo tudi na svoje historično državno pravo. Tega pri Jugoslovanih radi tega ni, kei* ni so na podlagi enega in lastnega državnega prava. Toda to jih ne ovir ra, da bi ne zahtevali združenja vseh Jugoslovanov Avstro-Ogrske na podlagi narodnostnega načela, kakor tudi nas ne ovira, da bi tudi mi stremili na podlagi istega načela po združitvi s češkoslovaškim plemenom. —
Naše simpatije do jugoslovanskih bratov so globoko ukoreninjene tudi zgodovinsko v skoraj enaki kruti usodi. Čehi imamo svojo Golgoto, toda Jugoslovani ko bili najnesrečnejši izmed vseh slovanskih narodov. Skoraj vsi so zdihovali pod težkim jarmom Turkov in Italijanov, bili so razdeljeni in so še sedaj na mnogo neznatnih delov, ki so jim onemogočili \-sako medsebojno združitev. Od vseh strani so imele nanje različne narodnosti, svoj škodljivi vpliv: Madžari, Nemci, Turki, Grki, in Italijani — in so jih deloma poma-žarili, ponemčili, poturčili, pogr-čili m poitalijančili. Toda kakor mi, so se tudi oni brez tuje pomoči, brez kake opore od kjerkoli, sami od sebe, s svojo lastno e-ncrgijo, s svojim lastnim delom v neprestanem boju s sovražniki probudili in dvignili in so se povzpeli z obširno ljudsko izobrazbo nad vse svoje tlačitelje.
To skupno trpljenje nas obeh v stoletnih pridobljeno spoznavanje, kdo in kje so naši sovražniki, to je pravi gotovi temelj naše enotne obrambe, katero bomo, ako Bog da ,od sedanjega le od časa do časa enotnega nastopa položili na trdnejši temelj narazdružne spojitve. Trnjeva je bila naša pot, se vidno nas čakajo tuintam ovire, toda razumno in mirno s stalno mislijo na to, kaj nas čaika, če bi se razšli, bomo odstranili vse o-vire in ni treba se nam ničesar bati. Ovire so samo radi tega na svetu, da bi jih z delom, duhom in vz trajnostjo odstranjevali. Ni treba se nam ničesar bati, če se bomo te ga zavedali, da je le v edinosti sila, s katero bomo kos vsem navalom
Ne vemo, kaj nam najbližja bodočnost prinese. Toda to vemo gotovo, da bodo korakale vse nenem-ške narodnosti združeno proti vsaki notranji in zunanji nevarnosti in da si bomo zagotovili svoj narodni obstoj in razvoj na podlagi boljših življenjih predpogojev, kot so bili dosedaj. Da ne bomo primorani več prenašati nadvlade drugih narodnosti, ampak da bomo vladali sami sebe na temelju enakopravnosti in demokratičnih načel, katera si bomo sami določali."
Jugoslovani pozdravljamo ta glas najmočnejše češke agrarne stranke. To je najboljši dokaz svetu, da ni med nami in Čehi in ne sme biti nobenega nesoglasja. Ravno nasprotno! Časi so resni in tesnejša prijateljska vez nas mora družiti. Skupno se moramo bojevati roko v roki, ramo ob rami v našem notranjem življenju, če hočemo doseči svoje pravice.
< ehe je vlada to pot pri sestavi kabineta popolnoma prezrla. Drugi Slovani smo dobili svoje "quasi" (napol) zastopnike v uradnikih. Toda če mislijo Nemci in vlada, da nas bodo s tem razbili, se v tem motijo. Poljaki, Čehi, Ukrajinci in Jugoslovani se zavedamo našega skupnega sovražnika, vse-nemške oholosti! In to moramo iz-ruvati s korenino!
BOSNA ZA DEKLARACIJO.
(Slovenec 1. dee. 17.) — Dunaj, 30. novembra.
Danes se je izjavil zastopnik bosanskih Hrvatov-katolikov, dr. Sunarič, ki se modi z dr. Dimovi-čem na Dunaju, ker se posvetujeta z jugoslovanskimi politiki o* razmerah v Bosni in Hercegovini sledeče:
'Deklaracija Jugoslovanskega
narod v Bosni in Her-z nepopisno magnetsko silo in je vzbudila pri edem narodu, ki misli pošteno in zdravo, nepopisno navdušenje. Vsak posameznik je čutil, da prinese ta svetovna vojna malim in razceplje nim narodom svobodo in združenje, državno samostojnost, narodno samoodločbo. Kar govori en jezik, spada skupaj kot naravna ne razdružljiva celota. Narodi hočejo vedno naprej, toda državna prava so brezmiselno ozkosrčna, nepremakljiva in se ne ganejo Obstoječi državni sistem v avstro ogrski monarhiji je dal nemško-mažarski manjšini v roke moč in nadvlado, a slovansko latinska večina je dobila v političnem oziru vlogo helota in jih postavila v neznosno suženjsko podrejenost. Na cionalni razvoj Slovanov v Avstri ji se je brezvestno zadrževal in du šjl, ker bi drugače bil dualizem brez vrednosti. Veljalo je geslo: Nemci in Mažari bodo uničeni, če ne bodo asimilirali "narodov." Podrejenost večine državljanov v avstro-ogrski monarhiji ee je kazala na vseh črtah. Ta državni sistem usužnenja in zarobljen j a je popolnoma nenaraven. Naravni red je močnejši od vseh pozitivnih zakonov. Ti se morejo obdržati samo tam, kjer so v skladju z naravnimi zakoni. Celi narod Hrvatov, Srbov in Slovencev 6e je zbral okrog majniške deklaracije v trdni veri, da je složna narodna volja na svetu naj usta vnejši čini-telj, 'ki je zmožen izvojevati narodno svobodo, združenje in uspeh v državni samostojnosti.
Naši narodni nasprotniki' so vpregli vse svoje sile, da razbije-jo naše vrste in preprečijo naše zahteve po državni svobodi. Izvedli so pritisk na dr. Stadlerja In koj je odpadel od deklaracije, potegnil je za seboj samo odvisne elemente — neke uradnike, častnike in vojaške službe oproščene ljudi, ki si pa ne upajo od sramu in strahu pred narodovo sodbo v javnost s podpisi.
Ogromen del svobodnega, neodvisnega hrvatskega življa v Bosni in Hercegovini ostane zvest deklaraciji. Skoraj vsa svetna duhovščina bo odpadla od dr. Stadlerja in naši frančiškani stoje kot zid proti njemu.
Naj nam dajo svobodo govora, zborovanja, tiska in vsak se bo lahko prepričal — v prvi vrsti Uradni krogi, da je zaman ves trud razbiti naše narodne vrste. .
Izstop Stadlerjev ne bo vladnim krogom nič koristil, a narodnim vrstam nič škodil.
JUGOSLOVANSKI KLUB PRO TI VLADI.
("Slovenec" 8. avg. 17.) — Dunaj 7. avgusta 1917.
Ko to pišem se nadaljuje seja parlamentarne komisije Jugoslovanskega kluba* Seja, ki se je začela predpoldne, se je po dveli prekinila ter se nadaljuje ob pol 4. uri. Ne morem reči, kaj bodo sklenili zastopniki Jugoslovanske ga kluba. Toliko pa je jasno, kar sem povdarjal že opetov&no, da jugoslovanski zastopniki vztrajajo slejkoprej odločno na svoji deklaraciji z dne 30. maja t. 1. To je ln ostane naš cilj, ki od njega ne smemo odnehati. Zato je tudi čisto jasno, da program ki so ga predložili gotovi krogi Seidlerju in ki obsega nekako narodno a v tonomijo v okviru deželnih meja, za nas ne pomeni nobenega napredka ter je vsled tega nesprejemljiv. Kaj pa naan pomaga ta ka narodna "avtonomija," kjer bi kvečjemu v šolah dobili nekaj več besede, sicer pa bi vsaki birič, vsaki žandar, vsaki portir na naših mejah ostal to, kar je bil, nositelj vsenemške misli in sovraštva do nas. Zahtevamo popolno samoupravo vseh narodno enotnih delov naše domovine. To pa, kar nam nudi vlada, ni niti senca naših zahtev, niti etapa k našemu smotru. Etapa bi kvečjemu bilo Ilirsko kraljestvo, združitev vseh jugoslovanskih dežel tostranske polovice. Koroške, Goriške, Trsta, Istre, Dalmacije, Štajerske in Kranjske. In še to bi bilo sprejemljivo, le, če bi vlada izrecno izjavila, da tega ne smatra za dovršen razvoj, marveč le za prehod k zedinjenju vseh jugoslovanskih dežel.
Sedaj, ko naj ves svet poravna medsebojne račune, bi bilo ne. le
— naj vedo, da so 2e minu li časi, ko je Jugoslovan igral a tej hiši vlogo desetega brata, Skri pajoč sicer včasih od bolesti nad udarci in krivicami, a molče in u dano. Ti časi, gospoda, so minuli Zdi pa se, da tu tega še ne zave dajo v zadostni meri, bodisi d* jim manjka za to pametnega razu mevanja ali pa poštene dobre vo lje.
NX Kranjskem, tej slovensk ^fonovini, nemška propaganda negovana po c. kr. uradih, ni po nehala nitf za hip. Nasprotno! No ve klofute pripravljajo kranj^kiir Slovencem. V Radovljico misli'j( vsiliti nemškega notarja, na real ko nemškega ravnatelja itd.
Sedaj pa naj kljub temu sede jo Jugoslovani k vladni mizi, kjei bi imeli glavno besedo tisti nemški nacionalci, ki so doma po svo jih eksponentih na uradnih in ne uradnih mestih glavni nositelji te ga neznosnega in nedostojnega si stema. Ali bodo~ jugoslovanski po slanci na tako vladino ponudb« mogli dati drugi odgovor kot od ločni ne!t
Ali je morda v Bosni kaj drugače kot je bilo T Ne vlada li še vedno v tej bedni in nesrečni deželi birokratični in militaristični absolutizem najhujše vrste? Ali res menijo, da bodo jugoslovanski zastopniki toliko podli in stopili v vlado, ki bi tolerirala krivice in nasilja, ki se gode našim ljudem v Bosni in Hercegovini! More li kak Jugoslovan sprejeti našo soodgovornost za vse, kar se godi tam doli!
Jugoslovanski klub polaga veliko važnost na razmere v Bosni in Hercegovini ter je v najožjem sti ku z bosanskimi političnimi vodi telji. Tudi na današnji seji sta zopet navzoča dr. Sunaric in dr. Di-movič. Jugoslovanski klub smatra stvar Bosne in Hercegovine za svojo. Kdor hoče računati na nas, naj napravi red v Bosni!! Dokler pa tam doli vlada brezpravnost, tudi za avstrijske Jugoslovane ni prostora drugje kot v opoziciji!
Naš narod v Dalmaciji in Istri umira lakote; vedno hujše in hujše pritiska gladna smrt na to naše ljudstvo. Vlada se odslej ni ganila, nič poskrbela za ta del naše ga rodu. Morda je to njej vseeno a nam ni, ko vidimo svojo kri brez pomoči in brez lastne krivde umi rati od gladu. Kje se bo našel ju gdslovanski zastopnik, ki bi tmrtf žalostnega poguma, da bi oblekel ministrski frak in vlekel ministr sko plačo v času, ko so cele pokrajine lastnega rodu izročene počasnemu umiranju vsled lakote?
To so razlogi, zakaj Jugoslovani ne morejo in ne smejo podpirati vlade s takim programom in tako voljo.
načrt, katerega podpirati obe nemški vladi, tako av-itrijska, kakor nemška. "Tako Jlela torej nemštvo ne načine, da potisne Slovane na ju in pride do Jadrana. Tudi Trst mora postati nemški in sploh celokupno ozemlje, ki deli nemštvo od morja, katero so v zadnjem času nazvali 14 deutsches Suedmeer' \ Vsi narodi se morajo, po njihove mnenju, pokoriti nemški kulturi, katere težo smo občutili zlasti mi Slovenci v zadnjem času. Ta ideja je med njimi tako močna, da celo nekoč namestni Nemci razmišljajo o lepoti in koristi pruskega militarizma. |
Tak je nemški aneksijonizem in imperijalizem. Princip, da se mora mir med narodi skleniti na podlagi "brez aneksij" velja tudi za naše odnošaje napram Nemcem Samo samostojna jugoslovanska drž«va nam bo prinesla tak
mir.
i »
ii
AVSTRIJA IN NEMČIJA.
(Slovenski Narod, 19. I.) "Tu di Bismarck je bil za znano geslo : Ako ne bi bilo Avstrije, bi jo morali stvoriti! On je bil namreč prepričan, da je Avstrija taka, kakor je danes, neobhodno potre bna Nemčiji Avstrija sestoji iz številnih nenemških narodov; ki bi ne bili, ako bi bili samostojni, se je zdelo Bismarcku potrebno, nikoli sluge tujih interesov. Zato da se ti narodi spoje pod nemško vlado, ki bo delala vse, kar je v interesu I^mštva. On ni hotel delovati na to, da zedini vse Nemce v Nemčiji: nasprotno, oni morajo ostati v Avstriji in tu vladati, da bi imela Nemčija s tem močnega
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se prav lepo zahvaljujem cenj društvu sv. Je-ronima št. 153 K. S. K. J. Canons-burg, Pa., za dar $5.50 in cenj društvu Marija, Zdravje Bolni, kov št. 94 K. S. K. J. v Sublet, Wyo. za dar $4.00,
Najlepša in prisrčna Vam hvala dragi mi sobratje, da ste se me spomnili v moji nesreči katera me je zadela, da imam že več
štvom za kako malo pomoč. K sklepu se tudi lepo zahvalju-s sobratu M. Pogorelcu, ki me je že tolikrat obiskal in mi vsakokrat prinesel raznovrstnega sadja. Bog mu daj zdravje za njegovo naklonjenost.
Še enkrat vsem skupaj naji-skrenejša hvala. Bog Vam povrni stotero!
Ostajam Vaš nesrečni sobrat Anton Kosec St. Mark's. Hospital Salt Lake City, Utah. ,
i»WI IIIIIIIIJI II l)§S||| 111II (If 11
I "HRENOLA" nTsvT"Se GRAMOFONI 1
U jih izdeluje edina slovenska tvrdka.
HREN & CO.	i
14 W. Kinzie St., 352 K. State St., Chicago, 111.	E
Naši gramofoni igrajo vso rekorde. Pišite po slovenski cenik. — 5 Iščemo zastopnike.	=
im	^ v-K®
CENA JE «35.00
Vsak, ki kupi en stroj it. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi = 5 bil", 4 * Veseli godec", " Odpri dekle kamrico", "Srečna mladost" = ■plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo- E ročenem pismu.
Miiiiiiiiuiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiffiiiniiiiiiiiiiitiiiiitiintimtiiir
JOSIT2	
SLOVENSKA	GOSTILNA 1
2236 S. Wood Street « i	Chicago, Illinois j
Telefon: Canal 29C.	
Se priporoča rojakom Sloveneem za obilen poset. "Dobra postrežba t	
in dobra pijača", to.jo moje geslo.	1
Onemogli sobrat Anton Kosec, član dr. št. 100 K. S. K. J.
iXXWXXV \XXX\\VV\VV\VVVV\%\VVVVV\V\W \WXXXXWW\WiV
Telefon: Canal 80
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
"1
S%WVVXXX\\XXXXXX\\XXXVXVV\VVV\XXXVVVXV\V%\X\W W\\\\\\<
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva In nefstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago Kil.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sirom Amerike naznanjam s tem žalostno vest o smrti mojega ljubljenega očeta John Brodnik, starega 69 let. Moj ranjki oče so živeli v A-nalaski, Wash, ter me prišli obiskat semkaj v Pueblo, Colo, za božične praznike, nakar so se zopet vrnili nazaj na ^voje delo. Par mesecev zatem jih je pa zadela nesreča med delom na nekem "lumber jardu", da so ostali na mestu mrtvi. v
Truplo dragega ranjcega smo dali prepeljati semkaj v Pueblo,
zaveznika. On je dobro poznal" >kjer se je vršil pogreb dne 17.
moč nacijonalizma in vedel je, da bo ta sila stvorila Nemcem izven Nemčije močne simpatije za "Reich"'. To je tudi bilo. Naša vlada je šla v Nemčiji povsodi na roke, da se ščiti nemška nacijo-nalna ideja. Nemška mladina je bila že pred 20 leti prepolna pan-germanskega duha. Tako se je Nemčiji posrečilo najti s pomočjo avstrijskih Nemcev zaveznika v materijalnem, pa tudi v moralnem oziru."
Članek nato opisuje strašne razmere nasilne germanizaeije koroških Slovencev in opisuje duh, ki vlada med avstrijskimi Nemci: "Na svoja ušesa sem slišal, kako Nemci pravijo, da jim v Avstriji ni dobro in koliko bolje bi jim bilo, ako bi prišli pod Nemčijo. Nemčija je za njih obljubljena dežela." — Nato popasnuje cel
žalostno-smešno, marveč bilo bi iz- načrt pangermanstva, da prodre
marca. Pogreb se je vršil ob 10 uri s sv. mašo v Cerkvi Marije Pomagaj od tam pa dalje na Rose-land pokopališče.
Lahka naj jim bo tuja žemljica!
Zdaj se pa vsem onim 'lepo zahvaljujem, Jri so prišli mojega dragega očeta škropit na mrtvaškem odru in ki so ga spremili k več-nom počitku.
- Po njem žaluje njegova žena o-zir. naša mati, živeča v starem kraju in ena lici, v Ameriki hči: Terezija Lesar, živeča v Pueblo, Colo., v Minnesoti hči Elizabeta o-možena Matko in v Chicagu, 111. sin John Brodnik.
S pozdravom do vseh znancev in sorodnikov
žalujoča hči
Terezija Lesar, 50» Moffat St., Pueblo,* Colo.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše ; nihče nuna pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete našo državo.
zoper
3%
obresti na hranilnih nlogah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zvpet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in nljndno postreieni po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadrorstrom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v sUfri kraj am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Odda iamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem
in tatovi.	*
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
M*!« banka je deposit*! urad aa m«o poStao hraailnico, ca mesto Joliet, aa okraj Will, sa državo Illinob i» aa vlado Združen*
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od S. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $15MW. Rezervni sklad $360,000.
■ ■■■ 1 — 1 I ■	1 " . .	"l	mmm~mmm^ >-^JSSSS
=====
Mimo vseh razstaynic z zakla- toyano pokašljal ter mc di zlatarjev, modnimi izdelki, na;j- pod ^ z n0pf0 8fmiti j finejSimi slaščicami francoske kuhinje, mimo celih gozdov inozemskih rastlin in cvetic, mimo pravih gori najvabljivejšega južnega sadja smo naposled stopali po dvajset stolbah navzdol v podize-meljsko viHnsko palačo 'Flamske Jame/ Stene, stebri, svodi iz fantastično ulitih kapnikov; vmes kosi blestnjaka in kristala, ki so se v luči visečih svetilk in stoterih sveč iskrili in svetlikali. Mračnej-se stranske votline s stenami, od školjk pokritimi, in raznolične dupline so se odcepljale od velike jame, ki se je zdelo, da se razteza v neskončne dalje. Tu pa tam so sedele gruče gostov ob marmornih mizah, in iskali smo nekaj časa, predno smo v stranski votlini našli prostor, kakor smo si ga želeli Tu smo lahko po volji sami med seboj kramljali. Kmalu so počili zamaski, in peneče zlato vino se je iskrilo v brušenih ča-šah. Zazvenčalo je steklo, in go voriH smo, o čemer je ves svet govoril, o svobodi in sreči narodov.
„ Nismo se dolgo tako pogovarjali, nekaj nemški nekaj francoski, ko je mož srednjih let in umnega obličja, sedeč pri eni sosednjih miz, postal pozoren ter z nljdnim pozdravom pristopil k nam. "Dovolite," je rekel, "vaša u-
niforma in vaš jezik mi razodeva ta, da imam mile rojake pred seboj. In navdušene besede o svobodi in ljudski sreči, ki jih čujem z vaših usten, mi pričajo, da ste mi dragi somišljeniki. Ali se vam smem predstaviti kot Švicar in zaklet sovražnik vsake tiranije ter prositi za čast, da bi smel k vam prisesti!"
Z veseljem smo privolili, in zdaj je imenoval svoje ime: Rouillee (b. Ruje) iz Waadtlanda. Zdelo se mi je, da sem ga bil že kje slišal imenovati, in sicer kot gorečega političnega agitatorja, ki v zvezi z drugimi dela na osamosvojitev Waadtlanda od Bernskega gos-postva. Bod iže, kakor hoče! Voj-dstvo v Švici sem vedno mrzel in s svojim botrom Zurlaubenom sem se bil radi tega večkrat spri, Rou-ille pa je bil videti ves izredno pri-kupijiv in simpatičen. Ko so se o-stali tovariši drug za drugim z različnimi izgovori kmalu pozgu-bili, sva sama pila skupaj še steklenico, in hitro sem sklenil z mladim možem prijateljstvo. Z ognjevitimi besedami mi je slikal trdi, neznosni jarem, ki so ga Bernski plemenitaši naložili njegovim rojakom, in jaz sem sceloma odobraval, da ga skušajo otresti. "Svoboda, ki je zdaj na Francoskem zmagala," tako sem "končal, "bo tudi v Švici prinesla zmaganim in pod jarmljenim rojakom enakoprav nost." Tu me je objel, nazval me brata, napisal svoje stanovanje mojo listnico ter rekel, da me bo čimprej predstavil tudi drugim svojim prijateljem in bratom. Vodeč se pod pazduho sva zapustila Palais fcoyal ter se ločila k bratskim poljubom šele v ulici Mont-martre. Tam blizu je on stanoval.
Od ondi ni bilo več daleč do hi še velikega sodnika. — Stara Blan-chet mi je odprla. "O gospod Da-mian!" je zaklicala. "Vendar zopet enkrat v Parizu! A kako ste rdeči v glavo! Gotovo ste v ti avgust ovi vročini prenaglo hodili?"
"Da, malce hitel sem res, Roza-lija," sem odgovoril in zc^aj sem se ovedel, da mi je šampanjec vendarle opasno šel v glavo. A nisem maral pokazati. "Kje je gospcd veliki sodnik!"
"Gospod veliki sodnik je s patrom kapucinom v lopi na vrtu. Če niste preveč trudni! Ali ne bi morda rajši malo počili!"
A že sem bil zvihral mimo nje na vrt, kjer sem našel oba moža v resnem pogovoru. Nekam zaČu deno sta me pogledala; zakaj brez vseh ozirov, kakršne bi po daljši odsotnosti šega zahtevala nasproti gospodu, kakor je Keyser, sem prisedel k njima ter nemudo ma spustil zatvornice svojemu navdušenju za odpravo Stanovskih razlik in proglas človeških
pravic« j* > _
Malo časa sta me molče poslušala* Potem je o. Sekundus ope-
skušal
pod mizo z nogo suniti. Jaz nisem nič moral ter naprej hlastal o svobodi in bratstvu, o starih gnilih uredbah in bodoči sreči narodov; ne vem, kaj sem vse rekel. A moralo je biti blazno, zakaj obraz sodnikov se je vedno bolj mračil in guba na čelu bolj in bolj grozila. Naposled me je prekinil ter rekel z ledenomrzlim 'glasom: "Gospod poročnik, vi ste razgreti. Ali ne bi hoteli iti v svojo sobo! Blanchet naj vam napravi hladilne pijače. Jutri, ko boste prespali, se bomo dalje razgovarjali o tem predmetu. A žal mi bo, ako se boste tudi potem upali braniti enake nazore."
"Ruzume se, da bom branil e-nake nazore," sem viknil in udaril ob mizo. "Mar mislite, da sem pijan? Ha, ha! Lahko si mislim, da vam zmaga novih idej ni prav po volji. Vi ste eden od stare šole — in oče Sekundus enako. Ali še pomnite, kako smo se na potovanju prepirali o svobcdi! A ne spreobrnete me, oba skupaj ne! Nove ideje zmagujejo! Živela svoboda!" ,
"To je že preneumno!" je rekel veliki sodnik. "Ali ste že pozabili, kakošno srečo bi vam bila nova svoboda skoro prinesla ob napadu na Bastijo! Ali niste videli odrezanih glav, ki so jih na drogovih nosili po cestah! Niste li slišali o strašni usodi, ki so jo ti svobodoljubi pripravili vrlemu Foulonu na Obrežnem Trgu! In požgani gradovi, p katerih ste sami pisali v svojem listu — ali je za vašo lahkomiselnost vse to minulo brez sledu, ne da bi vas prepričalo, kakšno srečo ta poveličevana svoboda prinaša ljudem!"
"A kaj!" sem zaklical. '.'To so obžalovanja vredni izrodki, kakršni se gode o vvsakem velikem prevratu. Ko so naši dedje usta-novljali Švicarsko Zvezo, je tudi moralo nekaj vojvodov umreti in nekaj gradov pasti. Zdaj pa ko stv je plemstvo odreklo svojim pred-pravicam, kar naj bi se le zapomnili naši Freiburški in Bernski ve-likaši ..."
"Molčite! Vi ste pijani. Nobene besede nočem več slišati! In ako mi jutri zjutraj ne boste na častno besedo zatrdili, da nocoj niste po svojem prepričanju govorili, ampak neumnosti kvasili, se ločiva za vse čase!"
"No, no, gospod veliki sodnik, ne hudujte se radi par fraz, ki so zdaj tako po ceni," pe skušal miriti o. Sekundus ter ponudil raz-srjenemu gospodu tobačnico. "Nikar dalje ne uganjajmo politike; to le glave razgreva; saj vidite, kako je avgustovo solnce že hudo delo možganom našega mladega prijatelja. Gospod poročnik Muos, pripovedujte nam rajši o svojih doživljajih pri Etampe3-u, ali kako se že pravi tistemu kraju."
Toda osorne besede velikega sodnika so mi bile še bolj pognale jkri v glavo. Nazval sem ga pe-danta in dalje grajal razmere v Švici kot nedostojne za svobodno državo. Pri tem mi je enkrat ušlo ime Rouilejevo.
varčevalne znamke!
bi
da
ne
pismo in vprašala, če kmalu pridem večerjati. Kapucin je mestu mene odgovoril, da me ni treba čakati, in tako sem šel iz hiše.
Na boulevardu me je vprašal o. Sekundus, kam se hočem zdaj o-brniti. Skomignil sem, z rameni ter rekel, da mi je vse eno: najprej, da se hočem v parku Mon-ceaux nekoliko shladiti; potem mord4 pojdem k Redingu v Hotel de Malte. Tedaj mi je prijazno voščil lahko noč in me povabil, naj ga drugi dan enkrat obiščem.
(Dalje prihodnjič.)
Za smeh in kratek čas.
Pri naboru.
"No, Tone, kaj §o pa tebi rekli pri naboru!"
Tone ponosno): "Čudili so.se mi. Rekli so, ko bi dečko ne bil krofast, ko ne bi škilil in ko bi imel raven hrbet in ravne noge, bi bil gotovo najlepši vojak celega polka."
Bled lorcL
Acek: "Kako moreš biti vesel današnjega lova, ko si vendar ob-strelil gonjača!"
Bacek: "Res je, ali pomisli, da sem naredil vsaj začetek: gonjač se namreč piše (Zaje! In ker mi je moj tovariš rekel, da naj imam pripravljeno puško, kadar Zajca zagledam, takoj vstrelim." —
1 AL 6027
! Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- hrv«ik«
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	CMcaflo, Illinois.
| Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoitovajem Frank Crill, slovensko-hrvaški mlekar
Pozor gg. tajniki (gajevnih društev!
Kadar potrebujeta aova društvena pravila, liino izdelana pluta, koverte, vabila in vstopnice ea veselice, ali kake droge tUfcorlM, obrnit« •e aa največjo rtovaaako onljsko ti dramo v Ameriki, na
NAkOVNO TISKARNO, 2144-51 Blue Island Ave., Chicago, III
Ta Yam bode izgotovila rse tiskovine v popolno sadovoljnoet (lede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo salo pripravne Vplačilne 1mj4iH*» sa člane in člaaiee, izdelan« v malem žepnem formata in trdo vesane. Palje imamo v zalogi selo prikladne Nakasnloe sa bla-gajnike sa isplačevanje bolniške podpore in drogik izdatkov, ter Po-botnlce. Tiskane imamo tudi Bolniftke Ust* večje in maajfte in peeetae pole sa vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakke vedae na-
tančen pregled Števila članov po
tr Na sahtevo pofljemo tiskovin na ogled brespiačno!
OPOMBA: V naii tiskarni ee tiska
Glasile K. S. K. Jedaeto1

Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicago, 111. •
Andrej Ogrln,
1645 W. 22. St.,
lastnik Odcsft,
Se toplo priptroča rojakom Slo. vencem in bratom Hrvatom, —. Svoji k svojimi
k
SI.
m.
Tvrdka E. Bachman,inkorp.
ZASTAVE, REGALUE IN RA-ZNE DRUŠTVENE POTREB-ŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HL Telefon: Lawndale 441.
"Rouille!" je vzkliknil veliki sodnik. "Rouille, Waadtlandski rovar? Ali poznate tega človeka?"
"Rovar? Da, tako ga imenujejo Bernski plemenitaši! A vrl človek je! Prijatelj ljudstva! Ves gori za svobodo svojih rojakov. Prav kar sem se upoznal iz njim v Palais Royalu in sklenil prijateljstvo ..."
"Zdaj pa dovolj," je vzrojil Keyser, in žila na čelu mu je bila močno nabrekla. "Gospod poročnik, vi ste mi sicer pred nekaj tedni življenje oteli; a niti to me ne more vezati, da bi v bodoče osebno* občeval s prijateljem puntar-ja Rouille-ja, ki zasluži vislice, ali da bi mu celo dajal upanje na ro-•ko svoje hčerke. Moram vas prositi, da pri tej priči zapustite mojo hišo."
Zaman je kapucin še' enkrat skušal posredovati. Oba sva bila tako jezna, da je smatral za naj-
SATIRIČEN DOPIS O PEČLA-RUI.
Bachelorsville, Kans.
Slavnemu uredništvu •
"Glas slovenskih pečlarjev in -kuharic v Ameriki."
Odkar teče reka Mississippi v Mehikanski zaliv, še ni bilo v vašem cenjenem listu kakega dopisa iz naše pečlarske naselbine. Tukaj nas živi ravno 13 slovenskih pečlarjev. Pečlarske razme -re tukaj v Bachelorsville so se o-brnile zadnji čas veliko na bolje, odkar čitamo in pridno zasledujemo vaš slavni pečlarski list iz New Vorka. Prej smo bili vsi bolj otožni pri naši pečlariji; a sedaj smo pa zopet malo oživeli, osobito odkar smo pričeli misliti 'iia vašo slavno in privlačno kuharico. Tamkaj v New Yorku se lahko postavite, ker imate dovolj pečlaric vsake "sorte"; mi se pa tukaj ukvarjamo sami in zapuščeni.
- Prosimo vas tovariš pečlar (Če ste še T), da priobčite na prvi strani tudi sliko vaše slavnoznane pečlarice-kuharice, da bomo vi -deli, če je "sweet 18 ali sweet 48"? Ker nas je več tukaj, se bo morda enemu že dopadla?, najsi bo že mlada, ali stara. — Za pečlar je je v sili vse dobro, celo ne-zabeljeni žganci.
Dalje vas prosimo, da sedaj, v dobi pečlarizma, skličete v kakem mestu shod vseh slovenskih pečlarjev in pečlaric. Ta shod nam bo več zadel kot vsa druga politika. Na ta shod morate priti tudi vi, da vas bomo izvolili za častnega, ali nadpečlarja.
Še nekaj vas prosimo, da bi yse pečlarske novice tisfkali na prvi strani našega pečlamkega glasila, saj ga plačujemo! Vsakemu svoje! Denite raje politiko in vojne vesti kam drugam; za militarizem je vse dobro, pečlarizem pa mora imeti prvo in glavno mesto.
Danes smo imeli'za večerjo pečlarske klobase,' pečlarski gulaš, pečlarske makarone in pečlarski čaj; slednjega, ker smo "draj". Jutri priredimo na prostem pred hišo velik pečlarski ples s "fer monko"; namesto s pečlaricami, se bomo sukali z metlami. Vidite kako čudne čase imamo!
S pečlarskim pozdravom do vlseh slovenskih pečlarjev, pečlaric in kuharic širom AmerfRe.
Jim, nadpečlar.
P. S.—Odgovorite mi, če se še lahko oglasim?
Op. ur.—Gotovo; veselilo bi nas, če bi imeli za vsako številko vsaj 25 pečlarakih dopisov. Peč larski pozdrav!
Zelo koristne stvari.
Razpošiljam razne suhe rože in druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Domači zdravnik". Imam tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjskih (knjigah in se potrebujejo za pripravo oku snih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, kore boljše, naju čimprej ločiti, da se nje, itd. - Pišite po cenike/.
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let »e Triaerjeva zdravila nspeSno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, kor zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. . Malo poviianje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo eene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, č« rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah | zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah^
prodere vselej v koren bolečine, zatd pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in dVugih, najhiticjša v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za'navadno P
istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se V vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEV A ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	#	CHICAGO, ILLINOIS
SSBSamB
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ŽE 6 O LEX
V	' „ ,	' « -f .	. ' •	<	j.
je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta "1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček anaia nad $550.000.00, kar se drži r pon*-nem zaščitnem skladu.
Naložite tore] Vaše prihranke t ^ _ NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANU V JO! MU.
Narastla obresti se polletno pripisujejo k glavnici, HMj ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej.
JTolIet,
kaj imjšega ne zgodi. Tedaj je vstal, se poslovil od velikega sod-
Math Pezdir P. O. Box 1611, Hew York, N. T.
Illinois.
LJUDSKA BANKA"
396
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.