svoj center. Tu so velike modne hiše, pohištvene trgovine, srednje šole. cerkve, bolnice, gledališča in hoteli. Boj za prostor je razumljiv in se bo še nada- ljeval. Nizozemska je najgosteje naseljena evrop- ska država. Povprečno živi na 1 km2 356 ljudi, \ zahodnih pokrajinah pa je dejanska gostota še neprimerno večja. Polovica ljudi živi na 1 / 5 povr- šine. Predvidevajo, da se bo prav v teh delih države, kjer je prebivalstvo najgosteje naseljeno, povečalo število ljudi za 1,7 milij. Zato bo veli- kega pomena pridobitev novih površin v Marker- vvaardu in južnem F l evo lan d u. ki sta v neposredni soseščini teh aglomeracij. Nizozemci so ob polderjih razvili Široko za- snovano znanstveno raziskovalno delo. Tu deluje vrsta inštitutov in raziskovalnih postaj. To je zelo pomemben sektor njihovega gospodarstva. Zato ima Nizozemska tudi zelo visoko razvito kmetijstvo: visoke hektarske donose, odlično ži- vinorejo, z velikih cvetličnih nasadov pa oskrbu- je jo s cvetjem zahodne in severnoevropske države. LITERATURA A. Spits: Neues Land, Die Zuiderzecvverke. Die Absohliessung der Zuidersee und die Einpoldciungen im Ijsselsee. Entvvicklungs- und Besiedlungsamt fiir die Ijsselseepolder. 0 aplikaciji geografije Sestavek je bil prebran na diskusijskem se- stanku o problemu aplikacije geografije in je služil za uvod v razpravo. Pri razpravljanju o aplikaciji geografije naj- prej zadenemo ob ključni idejni problem: ali obstaja posebna „aplicirana" ali „aplikativna geo- grafija" ali samo ..aplikacija geografije", ali je to posebna geografska veda ali samo določena smer v geografiji, ali pa je to v glavnem le uporaba splošnih geografskih znanstvenih rezul- tatov v vsakodnevni praksi? Glede na izvajanja in ugotovitve dr. Svetozarja flešiča, objavljene v njegovem članku ..Aplicirana geografija ali aplikacija geografije, Geografski vestnik, 1964", lahko povzamemo, da so sedanji geografi o tem problemu na močno različnih sta- liščih. Nekateri zagovarjajo stališče, da obstaja posebna zvrst geografije — aplicirana geografija, katere osnovni namen je pomagati družbi v čim uspešnejšem izkoriščanju geografskega okolja. Razumljivo je, da mora biti takšna znanstvena stroka najtesneje povezana s prakso in da mora imeti izrazito praktičen značaj. Njeni pristaši menijo, da obstajajo v okviru te aplicirane geo- grafije štiri veje: planerska geografija, vojna geo- grafija, medicinska geografija in turistična geo- grafija. Značilno pa je, da predstavniki teh sta- lišč kljiub vsemu podpirajo mnenje o potrebi kompleksne aplikacije geografskih znanstvenih rezultatov in ne težijo za razcepitvijo geografske vede na posamezne stroke. Menim, da se takšen odnos do aplikacije geografije pojavlja tudi pri nas, posebno še v krogih geografov, ki delajo v praktičnih institucijah. Drugačno stališče zastopajo tisti geografi, ki sicer govore o „aplicirani geografiji"', vendar pri tem ne zagovarjajo stališča o posebni geografski stroki ali smeri, temveč pod tem izrazom razu- mejo v prvi vrsti koristnost Uporabe določenih znanstvenih rezidtatov v praksi. Pri sedanjem stanju geografske znanosti obstaja možnost apli- kacije v nekaterih območjih fizične geografije in prav posebno v družbeni geografiji, to je pri urejevanju pokrajine, v poslovnem življenju, tu- rizmu, gospodarskem razvoju in v nekaterih dru- gih družbenih dejavnostih (na primer v politiki). Pristaši tega stališča se v glavnem zavedajo, da se pri takšni interpretaciji „aplicirane geografije" geografi morajo srečati s problemom specializacije. Pojavlja se težnja, da bi geograf nadomeščal prave specialiste: ekonomiste, sociologe, geologe in druge. Samoumevno je, da ima ta težnja za posledico dva ckstrema. geograf preneha biti geograf ali pa obdeluje tematiko, za katero ni usposobljen. Medtem ko pristaši prvega koncepta ne le dovoljujejo, temveč celo zagovarjajo tezo o potrebnosti specializacije (obstajali naj bi po- sebni geografi - planerji, geografi - specialisti za lokacije v poslovnem življenju, geografi - karto- grafi itd.), pa vidijo predstavniki drugega kon- cepta v specializaciji nevarnost in degeneracijo geografskega mišljenja in interpretiranja. Boje se, da bi pri tem osnovni smisel geografije — kom- pleksnost in sinteza — izginil. Obstaja pa še tretje stališče. Njegovi zagovor- niki odbijajo idejo o aplicirani geografiji, ker menijo, da je aplikacija stvar drugih strokovnja- kov a ne geografov. Po njihovem mišljenju je dolžnost geografa le, da neprenehoma opozarja na geografski kompleks in da v sklopu drugih stro- kovnjakov razvija „geografsko kulturo". Glede na to mišljenje bi se geografska aplikacija ome- jila na neprestano geografsko raziskovanje ter dajanje dobljenih rezultatov drugim znanostim, ki se ukvarjajo s prostorskimi problemi. Tako bi dejansko znanstveno delo v geografiji obenem pomenilo njeno aplikacijo. Takšno stališče se pri nas največkrat pojavlja v posameznih univerzi- tetnih krogih, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Ob tem pa bi želel podati še svoje mišljenje o tem vprašanju, da bi spodbudil diskusijo. Vsako navedeno stališče je mogoče zagovarjati z določe- nimi argumenti, zato bi tudi težko podprl tiste, ki zahtevajo dokončno opredelitev. Medtem ko prvo stališče vidi v specializaciji in delitvi dela v geografiji napredek vede, želi druga smer doseči uspešno aplikacijo z določenim prilagajanjem 101 znanstvenih rezultatov prafcsi, pa tretje stališče sodi, da že samo znanstveno delo zagotavlja upo- rabo geografskih dosežkov v praksi. Moje mišlje- nje je, da je pravilno samo tretje stališče, čeprav se ga mnogokrat preozko tolmači. M i s l i m , da o b s t a j a s a m o e n a i n e n o t n a g e o g r a f i - j a i n d a j e m o ž n o n j e n e z n a n s t v e n e r e z u l t a t e a p l i c i r a t i v p r a k s i . Praksa je tista, ki odloča, ali so ji geografski znanstveni rezultati potrebni ali ne. Ni pa možno tega doseči s prokiamiranjem določenih geografskih disciplin za aplikativne. Zato lahko govorimo le o a p l i - k a c i j i g e o g r a f s k i h z n a n s t v e n i h r e - z u l t a t o v a ne o „aplikativni" ali „aplicirani geografiji" kot posebni veji oziroma smeri geo- grafije. fz istih razlogov menim, da je nesmiselno govoriti o posebni „šolski geografiji", to je apli- kaciji geografskih rezultatov pri izobraževanju, ali celo o posebni „znanstveni geografiji". Vsaka takšna delitev geografije glede na snov in na uporabo v praksi (v turizmu^ hidrometeorološki službi, poUtiki itd.) je škodljiva, ker se s tem ustvarja dojem o posebnih geografskih disciplinah, o potrebi po različnem proučevanju in različnih metodah, s čimer se geografiji jemlje svojstveno sintetično pojmovanje in možnost kompleksnega proučevanja geosfere. Obenem takšna delitev in ustvarjanje novih smeri v geografiji vodi v ne- smisel nadaljnjih oepitev, a z vsakim takšnim korakom je geografija vse manj geografija, to je veda o pokrajinski stvarnosti. Za boljše razume- vanje tega stališča želim podati preprost primer: če se govori o „aplicirani geografiji", se vedno sprašujem, kaj povezuje geografe, ki delajo v hidrometeorološki službi s tistimi v turistični službi ali v urbanističnih oziroma v kartografskih zavodih. Vsi ti delajo na aplikaciji geografije v vsakodnevnem življenju, vsi uporabljajo geograf- sko znanstveno metodo, toda njihovo delo je zelo različno. Podoben problem obstaja tudi v drugih strokah, pa vendar nihče ne govori o posebni „aplicirani" biologiji, ekonomiji, sociologiji itd. Zato je po mojem mišljenju edini možni odgovor ta, da j i h v e ž e e n o t n a g e o g r a f i j a , p r i - d o b l j e n a m e d š t u d i j e m , k i j i m j e še v e d n o i n t e l e k t u a l n a o e i i o v a za n j i h o - v o v s a k o d n e v n o d e l o . Medtem pa po mojem mišljenju problem geo- grafskega sodelovanja a prakso ne obstaja samo v alternativnih oblikah aplikacije geografije, tem- več predvsem v tem, a l i j e s o d o b n a g e o - g r a f i j a v s t a n j u , d a s v o j e z n a n s t v e n e r e z u l t a t e o k o m p l e k s n i p r o s t o r s k o - p o k r a j i n s k i s t v a r n o s t i , k i j o p r o u č u - j e , p r e z e n t i r a v t a k š n i o b l i k i i n n a t a k š n i v i š i n i , d a j e t o za p r a k s o k o - r i s t n o . O d t e g a j e o d v i s n a v p r v i v r s t i m o ž n o s t n j e n e a p l i k a c i j e in s o d e l o - v a n j e s p r a k s o . Sodim, da smo od tega še precej daleč, ali točneje povedano, na nekaterih področjih smo se temu cilju že približali, na dru- gih pa zaenkrat obstajajo le želje. Moderna geo- grafija j « m v#dmo dokaj n*eiceaktaa veda: ni kos, da t)i dolooene zatone o geografskem okolju dokazala in izmerila. Zelo malo se je do sedaj naredilo na ugotavljanju in meritvah medsebojnih odvisnosti med pojavi in procesi. Vse preveč se geografski pojavi in njihovo zakonito spreminja- nje opisuje in razlaga z njihove kvalitetne strani, manj se jih pa kvantificira. Poleg tega se preveč uporablja znanstvene metode in postopke drugih ved in premalo razvija svojo lastno metodologijo. Vse to povzroča, da imajo geografi pri sodelova- nju s ¡prakso velike ambicije a premalo znanja in da pogosto iz oportunizma raje zahajajo na pod- ročja sosednjih strok, pri čemer uporabljajo nji- hove znanstvene metode. Prej ali slej pa temu sledi, da zaradi konkurence analitskih znanstvenih disciplin, neznanja ali nesposobnosti ostanejo na koincu praznih rok, ker za prakso premalo pomeni pojem o „geografski kulturi", ki je sicer intere- santen, toda preveč meglen. V ilustracijo te misli in kritičnih premotrivanj bom navedel še en primer. Geografi, ki so zapo- sleni v prostorsko-planerskih organizacijah, so se doslej v glavnem dobro znašli. Obravnavajo druž- il eno -ekon omske probleme in pri tem zahajajo na področje ekonomije in sociologije ter pogosto uporabljajo ekonomske in sociološke znanstvene metode. Medtem pa se je zelo malo naredilo za razvoj lastne geografske metodologije tudi glede izrazito geografskih vprašanj, kot so na primer: vrednotenje naravnih možnosti (mišljen je celoten kompleks naravnih pojavov in ne samo posameznih elementov), lokacije posameznih druzbeno-eko- nomskih pojavov v pokrajini, določitev regiona- lizacije in ovrednotenje obstoječe prostorske strukture, merjenje prometnih, demografskih in drugih tokov ter premikanj v pokrajini itd. To so le nekateri problemi, ki imajo ključni pomen za sodobno prostorsko planiranje in glede katerih bi lahko geografi dali lastne koristne rezultate praksi. Dodam tiaj se, da za njihovo reševanje ni dovolj samo opisovanje teh pojavov ali pozitivi- stično naštevanje nekaterih podatkov in številk, temveč jih je treba z matematičnimi in statistič- nimi metodami izmeriti in dokazati. To pa ni tako enostavno; potrebno je znanje matematike, poglobljen študij problemov, poznavanje regional- nih razlik in razvijanje lastne znanstvene metode. Iz navedenih primerov tudi sledi, da so namiš- ljene razlike med imenovanim „znanstvenim de- lom" na eni strani in strokovnim delom geografov v praksi na drugi strani povsem nesmiselne. V sedanjosti razlike med prakso in teorijo (zna- nostjo) vse bolj izginjajo, kar velja tudi za našo Vedo. Da ne bi kdo mislil, da pretiravam, bi svoja izvajanja podprl še z naslednjim: Povsem razumem, da so navedene zahteve težke, toda, žal, mi doslej nismo bili sposobni rešiti niti ne- katerih najosnovnejših in najpreprostejših znan- stvenih nalog, kakor so inventarizacija in tipiza- cija geografskih pojavov. Žalostno je, da nimamo niti planerskega atlasa, ki bi moral biti osnova našega sodelovanja s prostorsko-planersko prakso (o jugoslovanskem geografskem atlasu tu raj« ti« 1 « • gOvorim). Ob takšni situaciji se sprašujem, katco potem reševati težje in zahtevnejše znanstvene probleme, 6e nismo sposobni rešiti takšnih pre- prostih nalog. Naslednje vprašanje, o katerem bi morali raz- pravljati je, k j e i n n a k a t e r i h p o d r o č j i h a l i v k a t e r i h d e j a v n o s t i h l a h k o p r i - č a k u j e m o o z i r o m a j e z a ž e l e n o s o d e - l o v a n j e g e o g r a f o v s p r a k s o i n a p l i - k a c i j o n j i h o v i h z n a n s t v e n i h r e z u l t a - t o v. Ne bi hotel biti preozek, toda že dosedanja praksa je to v glavnem določila; to so področja in dejavnosti, ki se ukvarjajo s prostorom, s pokrajino. Sem prištevam prostorsko regionalno in urbanistično planiranje, gospodarsko načrtova- nje, turizem, statistiko, lociranje proizvodnih in storitvenih naprav in institucij, proučevanje pro- meta in še nekatera druga področja. Geografi sodelujejo v meteorološki in hidrološki službi, medtem ko do tesnejšega sodelovanja s statistično službo ni prišlo, čeprav za to obstajajo mnogi pozitivni razlogi. Zanimivo je, da kljub velikemu poudarku na tako imenovan i „geografski kul tur i , ki se ji pri vzgajanju geografov posveča velika pozornost, se doslej geografi, razen nekaterih izjem, niso v večjem številu zaposlili v novinar- stvu, založništvu, kartografskih zavodih, zunanje- političnih institucijah itd., kar nas preseneča. Vprašujemo se, kje je vzrok za to neugodno situacijo ? Poseben problem, ki se ga po mojem mišlje- nju brez potrebe vpleta v prej navedeno idejno stališče o aplikaciji geografije, j e k o n k r e t n o d e l o g e o g r a f o v v p r a k s i . Dosedanji re- zultati kažejo, da se morajo geografi, ki delajo v praktičnih institucijah obvezno specializirati, to je, spoznati morajo mejne (sosedne) stroke, spre- jeti mentahteto in kulturo dejavnosti, v kateri so zaposleni, in se še dalje izobraževati in ob tem poglabljati geografsko misel in metodologijo, ki so si jo pridobili na fakulteti. Tako na primer mora geograf v urbanistični službi spoznati pravne predpise, določene politično-ekonomske pojme, nekatera osnovna dognanja iz gradbeništva, arhi- tekture in komunalne pohtike. V n a s p r o t n e m p r i m e r u s o d e l o v a n j e n i m o ž n o . Po- dobno „aplikacijo" doživljajo tudi druge vede, kar velja celo za tiste, za katere mnogokrat mi - slimo, da so po svoji naravi in vsebini določene za delo v tej ali v drugi dejavnosti. Precej ne- smiselna pa bi bila debata, ah so ti geografi še geografi ah so hidrologi, urbanisti, turistični de- lavci in podobno (tudi ekonomisti se na primer ne sprašujejo ali je njihov kolega, ki dela kot sekre- tar podjetja aii kot tehnolog v tovarni, še ekono- mist ah ne). V tem pogledu mi je želja po spe- cializaciji, ki j o zastopajo pristaši „aplicirane geografije" (imenovani v prvem odstavku), precej razumljiva. Vendar mislim, da do takšne speciali- zacije lahko pride šele po končanem Študiju aU morda v omiljeni obliki pred konoem študija. Pri nas, kjer so zaradi slabše ekonomske razvitosti manjše možnosti za zaposlovanje specialistov, bi bila politika dopuščati specializacijo ze med štu- dijem napačna. S tem sem se dotaknil naslednjega problema, ki se pojavlja pri širši uporabi geografije v praksi: d a n a š n j e i z o b r a ž e v a n j e g e o g r a f o v . Lahko trdimo, da sedanji geografski študijski si- stemi v glavnem niso primerni za usmerjanje geografov za delo v praksi, temveč so večji del prilagojeni vzgoji „geografske kulture", kar naj- bolj ustreza potrebam bodočih geografov — pe- dagogov. Potrebno bi bilo razmisliti, ah naj se sedanji študijski sistem povsem spremeni, ali pa naj se vsaj uvedejo vzporedne študijske smeri, kjer bi prišla do izraza ¡nova struktura. Pojavlja se vprašanje, v kolikšni meri je sedanji učni kader na fakultetah primeren, da izvede te spremembe (na primer uvedba predavanj iz matematike in statistike za geografe). Odprto vprašanje je tudi, katere dodatne predmete iz drugih strok bi bilo treba uvesti in tako dvigniti raven mladih geo- grafov-strokovnjakov. Tudi ni jasno, ali bi moral biti novi študijski sistem diferenciran glede na bodočo zaposlitev, to je na primer: na planersko, na turistično, hidrološko ali katero drugo stroko. Osebno sodim, da bi se lahko velik delež te spe- cializacije prenesel na tretjo stopnjo ali pa izvajal v obliki posebnega podiplomskega študija. * * # Drugo skupino vprašanj, o katerih bi morali razpravljati v geografskih krogih, so p r a k t i č n i p r o b l e m i g e o g r a f s k e g a s o d e l o v a n j a s p r a k s o . To so v glavnem strokovni, ali če upo- rabim drugačen izraz, poklicni problemi. Ti se pojavljajo ob vsakem sodelovanju, a so različni od primera do primera. Geografi, ki delajo v planerskih institucijah, zadenejo na povsem dru- gačne težave kot tisti, ki delajo v turističnih, hidrometeoroloških ali kartografskih zavodih. Po vsej verjetnosti vendar obstaja med njimi skupni imenovalec, podobno kot med geografi v peda- goških službah, ki ravno tako občutijo potrebo po soočenju svojih problemov, čeprav delajo v zelo raznolikih šolskih zavodih. Zato morda ne bi bilo odveč, če se iz teh profesionalnih razlogov usta- novi v okviru zveze geografskih društev posebna sekcija z Inalogo, da koordinira posamezne težnje, želje, informacije in druge interese teh geografov. Nikakor pa se ne bi mogel strinjati s stališčem, da bi takšna sekcija ah komisija predstavljala posebno znanstveno smer ali celo samostojno geo- grafsko disciplino. Takšno telo bi obenem lahko tudi nasproti inozemstvu, posebno še v podobni komisiji pri mednarodni geografski uniji, repre- zentiralo jugoslovansko geografsko prakso. * * * < Končno bi se rad ozrl še na eno vprašanje, ki se je pojavilo med pripravami za razgovor o aplikaciji geografije. To je zamisel o posebnem sestanku jugoslovanskih geografov, ki delajo za aplikacijo geografije v praksi. Takšen sestanek bi v obliki posebnega simpozija nudil možnost, da se poleg diskusije o idejnih problemih pokažejo tudi 25 naši dosedanji dosežki na tem področju. Menim\ da bi na takšnem zboru predstavnikov posameznih oblik aplikacije, to je iz fizične geografije, pro- storskega načrtovanja, turizma, statistike in dru- gih vej, pokazali dosedanje uspehe in težave. Podobne simpozije so doslej organizirale že skoraj vse dežele, kjer je geografija bolj razvita. Po- sebna redakcijska komisija bi morala skrbno iz- brati tematiko referatov, ker na takšnem sestanku ne bi bilo zaželeno, da bi posamezniki prikazali samo svoje trenutne dosežke, kakor je to pogosta praksa na naših geografskih kongresih. Mislim, da bi takšen simpozij lahko organizirali ob letu. Edini problem je, ali bi pobuda našla med našimi geografi zadosten odmev. \ nasprbtnem primerli ni predlagal, da to idejo realiziramo na našem prihodnjem jugoslovanskem geografskem kongre- su, kjer bi se ta problematika lahko obravnavala v posebni sekciji ali pa na plenarnem sestanku. Obstaja pa še ena nevarnost, ki bi nas lahko od- vrnila od te zamisli; to je možnost, da bi referati, ki bi jih prebrali na zasedanju, ne ustrezali predvideni tematiki, temveč bi glede na svojo vsebino lahko sodili v katerokoli drugo delovno področje geografije. Nekaj podobnega se je nam- reč pripetilo na zadnjem mednarodnem geograf- skem kongresu, kar je še ena dobra ilustracija idejne nejasnosti pojma „uporabna geografija'". ZAKLJUČNE MISLI S SESTANKA O APLIKACIJI GEOGRAFIJE V LJUBLJANI, DNE 12. V. 1967 Na pobudo GDS je posebna komisija sklicala razgovor jugoslovanskih geografov o problemih aplikacije geografije. Razgovora se je udeležilo 28 predstavnikov univerzitetnih in znanstvenih institucij ter institucij iz prakse iz vse Jugoslavije. Namen razgovora je bil predvsem ugotoviti dosedanje uspehe in možnosti za nadaljnje sode- lovanje s prakso, na drugi strani pa geografom, ki že delajo na teh problemih, omogočiti kon- frontacijo mišljenj in izkušenj. V razpravi so bila izražena naslednja mnenja: — Večina udeležencev je menila, da lahko go- vorimo samo o aplikaciji geografije in ne o po- sebni veji tako imenovane aplicirane ali aplika- tivne geografije. — Aplikativno vrednost ima lahko vsaka geo- grafska raziskava, za katero obstaja družbeni interes, čeprav je morda strogo teoretičnega zna- čaja. Zato tudi ni mogoče razlikovati med teore- tičnimi (znanstvenimi) in aplikativnimi (praktič- nimi) geografi, čeprav obstajajo pri tistih geo- grafih, ki delajo v operativnih institucijah, spe- cifični poklicni problemi. Glede na te probleme so nekateri udeleženci predlagali ustanovitev po- sebne sekcije, ki bi združevala, informirala in koordinirala njihove interese in pobude. — Posebej je bila poudarjena potreba po geografih, ki bi bili sposobni ne samo za anali- tično temveč tudi za sintetično delo, ki bi morali poznati metode tega dela, probleme strok, s kate- rimi se povezujejo pri konkretnem delu, in ki bi hkrati morali biti dobri organizatorji. — V diskusiji je bila zavrnjena misel o usta- novitvi posebne komisije za aplikacijo geografije pri zvezi geografskih društev, ker obstaja že več komisij, ki imajo aplikativni karakter. — Izražena je bila želja po večjem medseboj- nem obveščanju in skupnem sodelovanju pri raz- iskovanju jugoslovanskega teritorija kot celote. — Ponovno je bilo poudarjeno, da je geografija sintetična veda in da zato ne bi smeli postavljati meja med teoretično geografijo in aplikacijo geografije. Na razgovoru so bih sprejeti naslednji sklepi: 1. Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev posebne sekcije geografov, ki delajo pri aplikaciji geografije v praksi. 2. V iniciativni odbor so bili izvoljeni dr. Igor Vriše i" kot predsednik odbora, ter dr. Ivo Crkven- čic, dr. Mitke Panov in dr. Dimitrije Perišič kol člani. 3. Pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije na j se ustanovi sekcija za aplikacijo geografije. 4. Iniciativni odbor naj pripravi program tem, ki hi prišle v poštev za obravnavo v sekciji. 5. Sklepi tega razgovora in uvodni referat dr. 1. Vrišerja naj se objavijo v Geografskem horizontu. 6. Iniciativni odbor naj organizira izdelavo bibUografije jugoslovanskih avtorjev o teoretičnih osnovah aplikacije geografije. Sklepe sta sestavila predsedujoči Stanko Po- lajnar in zapisnikar Majda Zupančič. R o b e r t K u m p N c t ) 0 I Preden preidemo na same pojave na nebu, predvsem na navidezna gibanja nebesnih teles, projicirana z opazovališča Zemlje, bodo ta giba- nja postala učencem mnogo bolj razumljiva, če revolucijo Zemlje dopolnimo v prostoru samem. Najprej z razliko med zvezdnim in sončnim dnem v zvezi z revolucijo in rotacijo Zemlje. Zemlja Nato najbližje nebesno telo Mesec, majhen naklon ravnine njegovega tira nasproti ravnini Zemlji- nega tira, oba mrka ter razliko med siderskim in sinodskim mesecem ter njegovimi menami. Sedaj lahko dopolnimo revolucijo Zemlje s celotnim sončnim sistemom, s tem da nanizamo okoli Sonca notranje in zunanje planete z njihovimi 104