Projekt stoletja — za človeka : stališč programskega sveta za Krško polje KOSTANJEVICA NA KRKI — Veriga savskih elektrarn bo temeljito Spremenila ritem življenja v posavski pokrajini. Regija naj bi postala eno najobsežnejših kmetijskih območij Slovenije, zato nameravajo z naložbami v osuševanje, namakanje in druge posege nekajkrat pomnožiti pridelovanje hrane. Gre za površino 13 tisoč hektarov. Programski svet za Krško polje je v petek na razširjeni seji s predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije, republiškega komiteja za varstvo okolja, Vodnogospodarskega inštituta in prizadetih občinskih skupščin poročal o svojem dosedanjem delu in opozoril na nujnost usklajenega, reševanja vodnogospodarskih, energetskih, kmetijskih, gozdarskih, ekoloških, komunalnih in prostorsko urbanističnih programov. Gre tudi za celovito vrednotenje izgubljenih zemljišč, kjer ni mogoče upoštevati samo običajne • TIK pred POZNO ZDAJCI JE ŽE — Neizpodbitno je, da lokacijski načrt za hidroelektrarno Vrhovo prehiteva regijo in njeno pripravljenost, menijo v posavski gospodarski zbor-mci. Predstavniki elektrogospodarstva Slovenije sicer zagotavljajo, da bodo upoštevali pripombe in dopolnili lokacijski načrt, vendar se bojijo pretiranih zahtev regije in pozivajo k skladnemu delovanju in k razumnim rokom za izpeljavo dogovorjenih ukrepov. V Posavju so zato, vendar menijo, da ni nobena stvar pretirana, ce je v dobro ljudi, saj se še vedno ■ahko zgodi, da bodo kako neprijetno Posledico prezrli in jo drugače oceni-'*> kot se bo izkazalo pozneje. Grosupeljčani ne dovolijo ogroziti Krke V čistilno napravo ne bodo spuščali nevarnih fenolnih snovi NOVO MESTO — V zadnjem času ne mine pomembnejši sestanek bodisi v skupščinskem sistemu ali v družbenopolitičnih organizacijah, da ne bi izražali protesta proti nameravani uporabi čistilne naprave v Ivančni gorici za čiščenje fenolnih odpadnih snovi, ki naj bi jih tja dovažali iz kemične tovarne Fenolit v Borovnici. Skrb za varstvo okolja, posebno pa za ohranitev življenja in čistočo Krke, je postala lastna zelo širokemu krogu občanov, protest pa so prvi izrazili novomeški delegati v republiški skupščini. Na vse to sta pristojna občinska skupščina Grosuplje oziroma njen izvršni svet takoj reagirala. Sklenili so, da v čistilno napravo v Ivančni gorici ne smejo spuščati za okolje škodljivih in nevarnih snovi. R. B. Boljša bo oskrba z elektriko »V treh letih bo širša Dolenjska bistveno bolje oskrbljena z električno energijo«, zagotavlja Zvone Čampa, direktor Elektra Novo mesto___________________________________ NOVO MESTO — Dolenjsko gospodarstvo je z občinskimi forumi vred leta 1982 zagnalo vik in krik zaradi kritične oskrbe z električno energijo. Gradnja novih daljnovodov je bila sicer zapisana v republiškem srednjeročnem planu, ker pa denarja ni bilo, seje začetek del iz leta v leto odmikal. Zdaj smo za velik korak bliže boljši oskrbi z električno energijo, o čemer je tekel pogovor z Zvonetom Čampo, ^rektorjem Elektra Novo mesto. »Ker širše dolenjsko območje nima lastnih virov energije, jo moramo dobivati od drugod. Dolenjska se napaja preko dveh 110-kilovoltnih daljnovodov: eden dovaja energijo preko Laškega in Brestanice, drugi iz Ljubljane preko Kočevja. Oba daljnovoda sta preobremenjena. Napetost je znosna le v primeru, če nikjer ni nobene okvare. Če pride do okvare, pade napetost na 85 kV, takrat pa se začno telefonski klici iz industrijskih kolektivov, ki imajo elektronske inst- rumente v proizvodnji. Na Dolenjsko je potrebno takoj pripeljati ustrezno energijo. Študija je pokazala, daje najustreznejše novo napajanje iz trboveljskega bazena, To pa ni tako enostavno, kajti zgraditi je potrebno kar 5 novih daljno-vodnih tras, od teh so potrebni trije dvosistemski daljnovodi. Gre za dvo-sistemski 110-kilovoltni daljnovod Trbovlje—Sevnica, za nov 110-kilovoltni daljnovod Sevnica—Brestanica in Brestanica—Krško ter za dva nova dvosistemska 110-kilovatna daljnovoda Krško—Novo mesto in Novo mesto—Trebnje. Vse to je bilo predvideno že v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, a zaradi pomanjkanja sredstev je dolenjsko območje ostajalo praznih rok. Šele lansko pomlad je bilo po več posvetih in sestankih dogovorjeno, da se dela začno, največ zato, ker je bilo dolenjsko gospodarstvo pripravljeno zbrati 250 milijonov dinarjev kot premostitveni kredit* • Na katerem koncu ste začeli uresničevati obsežni projekt in kako daleč ste prišli doslej z deli? »Začeli smo tako rekoč od zadnjega konca, vendar iz utemeljenih razlogov. Na vsem posavskem in dolenj- (Nadalievanje na 2. strani) POVABILO SOLARJEM PRED DNEVOM JLA BREŽICE — Komanda letališča Cerklje in občinske Zveze prijateljev mladine v Posavju razpisujejo nagrado za najboljša literarna dela učencev na temo »Armada miru in svobode«. Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci višje stopnje. Podelitev nagrad bo 19. decembra na letališču v Cerkljah. Ribnica: 10 let Doma JLA Jubilejno darilo več kakovostnih prireditev RIBNICA — V okviru prireditev ob 10-letnici otvoritve Doma JLA v Ribnici, ki je postal predvsem kulturo in delno tudi športno središče tako rekoč vse ribniške občine, so minuli petek odprli v Domu JLA in v Petkovi galeriji razstavo del udeležencev letošnje poletne ribniške likovne kolonije. Razstava bo odprta do 21. decembra. bosta dve predstavi domačega lilma. Prireditve — vse brazplačne — bodo še vse do dneva JLA, 22. decembra. J. P. BERITE DANES! odškodnine, ampak vrednost izgubljenega pridelka na 3000 hektarih, kijih bodo nadomestili z usposobitvijo novih^ površin. Čiščenje reke Save je eno ključnih vprašanj in svet je na to opozarjal že od vsega začetka. Zdaj je čas, ko mora hiti jasno povedano, kaj mora kdo nacediti, da se bo v vrhovsko zbiralno iezero stekala čista voda. Vodarski in Kmetijski program se morata odvijati vzporedno. Razvoj kmetijstva snuje V okviru tega jubileja in tudi letošnjega dneva JLA se bo v Domu JLA zvrstilo še več prireditev. Že jutri ob 19. uri se bo predstavila gledališka skupina iz Velikih Lašč z igro »Zver«. V soboto. 14. decembra, bodo odprli razstavo o 10-letnem delovanju raznih sekcij in dejavnosti, ki delujejo v okviru Doma JLA. V nedeljo, 15. decembra, ob 10. 'uri bo v Domu JLA odigral simultanko znani slovenski šahovski velemojster Bruno Parma, ob 11.uri pa bo v kinu risanka za otroke. na 3. strani: • Več ko izgubijo zdravijo, več na 4. strani: • Sociala v denarni stiski delu skupina strokovnjakov iz posavskih kmetijskih organizacij in občinske so že zabrisane. Vodnogospodr- ski' Program bo napravljen do konca USPOSABLJANJE ZA ODGOVORNE FUNKCIJE — V torek se je v prostorih Doma JLA v Novem mestu pričel trimesečni seminar »teorije in prakse marksizma«, ki ga je pripravilo medobčinsko študijsko središče. Udeležilo se ga je 18 slušateljev, predvsem delavcev združenega dela iz vseh štirih dolenjskih občin. Po končanem seminarju bodo slušatelji v svojih delovnih organizacijah lahko prevzeli odgovorne funkcije, seveda pa je najpomembnejša naloga seminarja okrepiti idejno usposobljenost slušateljev za teoretično delo. Ob zaključku seminarja bodo obiskali tudi nekatere delovne organizacije in politično šolo v Kumrovcu. (Foto: J. Pavlin) V ponedeljek, 16. decembra, bo odprt dan Doma JLA in tega dne bodo šolarji pripravili program za vojake, vojaki pa program za šolarje. V torek, 17. decembra, se bodo pomerili kegljači, in sicer reprezentanci LJAO in Ribnice, kot gost pa bo nastopil tudi trikratni svetovni prvak Nikola Dragaš. V sredo bo najprej ob 16. uri lutkovna igrica za otroke, ob 20. uri pa še nagrajeni film »Oče na službenem potovanju«, ta predstava bo za odrasle. V četrtek, 19. decembra Z Li- na 5. strani: • Odlične ocene konference • Izgubarski posli bijo na 7. strani: • Izpolnjevalci — nepoznavalci? na 9. strani: • Se bodo sisi obdržali nad vodo? 1987. Del sredstev zanj je ^ugotovljenih, preostale vire bo mora- Id 7nvi»X« .... J .. 1...^ri 1 združevati Zveza vodnih skupnosti, teku so raziskave termalne vode, v Ptvem četrtletju 1986 pa bo Iz leta v leto — iste napake na 11. strani: • Kmet plus traktor še ni kapitalizem pri- pravljen program za črpanje gramoza se bo začelo najprej na območju bodočega akumulacijskega jezera v Brežicah in nadaljevalo v krški občini. Skupščina MDA Suha krajina v Grosupljem ocenjevala dosedanje delo — čimprej se je treba odločiti: mladinske delovne akcije da ali ne_______________ na 17. strani: • Nad strupe z ognjem in mikrobi /© ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto 1955-1985 GROSUPLJE — V desetih letih so mladinske delovne brigade močno spremenile podobo nerazvitih krajevnih skupnosti v Suhi krajini. Žal pa več odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo organizatorji zvezne mladinske akcije vse od začetka, še vedno ostaja nedorečenih. To so poudarili na skupščini MDA Suha krajina 6. decembra v Grosupljem. V desetih letih, kolikor na območju tih območij v občinah Grosuplje, Suhe krajine trajajo zvezne’mladinske Kočevje, Novo mesto in Trebnje re- delovne akcije, je 7.100 brigadirjev snično hvaležni. opravilo nad 1 milijon delovnih ur, vrednost njihovega dela pa znaša preko 167 milijonov dinarjev. Vsi dosedanji stroški za brigadirje in ureditev naselij pa so znašali 93 milijonov dinarjev. Zgradili so 96 km vodovodov, 62 km cest, opravili agromelioracije na 411 hektarih, zgradili 4,5 km električnega omrežja in 6,7 km PTT omrežja, za kar so prebivalci nerazvi- Na skupščini so zelo kritično razpravljali o zagatah z denarjem. Vsako leto so pri tem težave. Razen neurejenega financiranja pa so vsa leta težave tudi s prevozi. Tudi naselje^ ki seje leta 1981 s Prevol preselilo v Žužemberk, mladina danes želi manj po vojaško uravnane razmere. Tudi program brigadirskega dela za leto 1986 je bil sprejet, predstavniki prizadetih občinskih skupščin pa so zagotavljali, da bodo zanj skušali dobiti ustrezna sredstva. Vse pa je odvisno od odločitve, ki naj bijo dala posebna mladinska problemska kon-teren ca. RIA BAČER na 18. strani: • Volan avtobusa zaupal potniku na 24. strani: • Utajil staro davkov milijardo Priprave na kongres ZSMS, ki bo aprila v Krškem s S prve seje organizacijsko tehničnega odbora * KRŠKO — V četrtek, 5. decembra, se je v Krškem prvič sestal celoten organizacijsko-tehnični odbor 12. kongresa ZSMS, ki ga vodi Branko Pirc, predsednik občinske skupščine Krško, udeležili pa so se ga tudi predsednik republiške konference ZSMS Robert Černe, sekretar Tone Anderlič, Ida Novak in Bojan Fink, vsi člani republiškega kongresnega odbora. Sprejeli so organizacijsko-tehnično podobo oz. shemo priprav in organizacije 12. kongresa ZSMS, ki bo 4., 5. in 6. aprila 1986 v Krškem. Na osnovi sklepa kongresnega odbora RK ZSMS se bo 12. kongresa udel- ^ ežilo 440 delegatov, pričakujejo P. P. ^ pa še okoli 400 gostov in novinarjev. Središče vseh vsebinskih dogajanj bo v Krškem, udeleženci kongresa pa bodo nameščeni v celotnem Posavju, kjer bodo potekale številne kulturno-politične in športne prireditve. Čas, v katerem živimo in delamo, je čas mnogih temeljnih odločitev in usmeritev za naš nadaljnji razvoj, zato menimo, da bo tudi kongres mladih Slovenije delovni dogovor, kako bomo vse te usmeritve, ki jih prav zdaj sprejemamo, v prihodnjem štiriletnem obdobju izvajali oz. uresničili, so poudarili na četrtkovi seji odbora. P. P. S I s I s I N I S s I s • Skupščina je soglašala, da je potrebno z mladinskimi akcijami v Suhi krajini nadaljevati v novem srednjeročnem obdobju, toda za vsako ceno je potrebno razmere urediti. V slovenski družbi se je potrebno odločiti: ali smo sposobni zagotoviti ustrezna sredstva in primerne pogoje za delo brigadirjev v Suhi krajini in zagotoviti dobre kadre, če ne, bolje, da akcij ni več. ni primerno. Razmere za bivanje so tu znatno slabše kot na mnogih drugih zveznih akcijah. Po petih letih naselje ni dokončano. Delegati-brigadirji so imeli k poročilu več pripomb, češ da so imele lani v posameznih izmenah brigade preveč prostega časa, da vodstveni kader ni bil vselej najbolj posrečeno izbran, sploh pa je običaj, da v zadnjem trenutku iščejo komandante in kader za vodstvo akcije. Slabe priprave na akcijo pa imajo posledice na več področjih brigadirskega dela in življenja v naselju. Medtem ko so se posamezniki v razpravi zavzemali za več reda in discipline na akciji, je prevladalo mišljenje, da so to preživele metode in da 0 nezgodi v Krkini tovarni Pohvala delavcem, ki so s takojšnjim reševanjem preprečili požar in ... NOVO MESTO — V ponedeljek, 9. decembra, je v Krkini tovarni Izolacije v Bršljinu kmalu po 11.30 prišlo do izlitja nad 10 ton vroče mase taljenega stekla iz peči, o čemer več pišemo na 18. strani. Obratovalno nezgodo sta dan kasneje na skupni seji obravnavala novomeški izvršni svet in komite za SLO in družbeno samozaščito. Ugotovili so, da je bila že čez dobro uro nevarna steklena masa zajezena in s tem odstranjena najhujša nevarnost. V popoldanskih urah pa so popravili tudi že električno napeljavo. »Smatramo, da je šlo za okvaro, kakršne so pri tovrstni proizvodnji neizbežne, kolikor bolj se bliža peči rok dotrajanosti, ki znaša štiri leta. Do izlitja steklene mase je prišlo že tudi poprej, vendar smo bili sami kos okvari. Že pol leta imamo naročeno novo peč, ki pride iz uvoza konec januarja, nakar jo bomo montirali. Ni izključno, da bo dotlej prišlo še do podobne nezgode,« je med drugim dejal na seji dipl. inž. Janez Bulc, direktor tovarne Izolacije, in menil,da nastala škoda ni posebno velika. Na seji pa so izredno pohvalili ravnanje delavcev, gasilcev, komiteja za SLO v Izolacijah in Krki, ki so takoj zelo požrtvovalno, mirno in povsem ustrezno ukrepali. Proizvodnja je bila na dan nesreče več ur prekinjena, naslednji dan ob 7. uri zjutraj se je-začela redna proizvodnja, ki pa so jo popoldne spet za nekaj ur prekinili, ker prvi poseg s popravilom ni zadoščal. Pri taki okvari peči tudi ni možno ugotoviti stopnje okvare, ker je v notranjosti peči, vendar pri celotni zadevi ne gre za nič neobičajnega, saj se s podobnimi delovnimi nezgodami srečujejo tudi v Rogaški Slatini, v Rogatcu in drugod. Po izjavi inž. Bulca bodo v kolektivu naredili vse, da bi bila ob morebitnem podobnem primeru kar najmanj ogrožena varnost ljudi, premoženja in tudi okolja. R. BAČER POSLI Z LIBIJO PRIZADELI TUDI LISCO SEVNICA — V zadnjem Dolenjskem listu smo pisali o težavah dolenjskih konfekcionarjev, katerim so obležale v skladiščih velike količine odpremljenih izdelkov za Libijo. Med prizadetimi kolektivi je tudi sevniška Lisca. V tem primeru gre kar za 800 tisoč dolarjev vreden posel, ki predstavlja tretjino konvertibilnega izvoza tega največjega sev-niškega kolektiva. Iz Lisce so bili konec minulega tedna v Beogradu, ta konec tedna pa morajo še v Libijo. V tovarni Lisca menijo, da bo posel končno le stekel. : V drugi polovici tedna bo spremenljivo oblačno in nekoliko hladnejše vreme. KRES ODPLESAL V DRUGO DESETLETJE — Skoraj 500 ljubiteljev folklore in petja je v petek zvečer v novomeškem Domu JLA navdušeno pozdravilo plesalce folklorne skupine Kres, ki so skupaj s Sentjernejskim oktetom pripravili jubilejni koncert ob 10-letnici društva. Skupina, kije začela z nekaj zanesenjaki ima danes 87 plesalcev v štirih skupinah, pred meseci pa so ustanovili tudi tamburaški ansambel. »Kresovci« vedno bolj dokazujejo, da si v svoj program niso dali le predstavljanje že znanega, pač pa raziskovanje in predstavljanje tistega, kar je bilo nekoč v navadi na Dolenjskem. Za svoja prizadevanja so ob jubileju prejeli vrsto priznanj. Na sliki: predsednik združenja folklornih skupin pri ZKO Slovenije Andrej Kosič izroča Branki Moškon zlato značko za izjemne dosežke na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Več o dogodku na kulturni strani. (Foto: Janez Pavlin) Pridobiti si zaupanje ljudi Programsko-volilna seja OK SZDL Metlika — Največ o (ne)delu delegacij in pripravah na volitve — Novi predsednik Franc Kočevar, sekretar pa Jože Gerkšič Zvone Čampa Boljša. (Nadaljevanje s 1. strani) skem območju je Trebnje z Mirensko dolino najslabše oskrbovano. Tam je okrog 150 kilometrov 20-kilovoltnih daljnovodov s celo vrsto transformatorskih postaj, vendar v primeru okvar, ki so česte, ostaja celotno področje brez toka. Prav zato smo začeli graditi najprej novi dvosistem-ski daljnovod Novo mesto—Trebnje. Daljnovod že stoji, stane 510 milijonov dinarjev in bo dan v promet prihodnje leto. Začasno bo delal le z 20-kilovoltno napetostjo, dokler ne bo na Hudem zgrajena nova razdelilna postaja in tudi prva faza razdelilne transformatorske postaje v Trebnjem. Tudi za omenjeno postajo v Trebnjem, ki bo stala 480 milijonov dinarjev, je izvajalec del že izbran, dela se bodo začela v kratkem. Ta gradnja bo v letu 1986 dokončana, v promet pa dana v letu 1987. Ampak kljub tem delom še ne bomo imeli več energije. Je pa za gradnjo potrebnih daljnovodov Trebnje—Sevnica—Brestanica investicijski program potrjen in računam, da se bo gradnja začela na pomlad prihodnje leto. Za gradnjo daljnovodov Brestanica—Krško—Novo mesto—Hudo pa je sprejet in potrjen šele elaborat pripravljalnih del, investicijski projekt pa je v delu. Ker sem optimist, menim, da bo na tej trasi prišlo do gradnje v letu 1987.« 9 Ostaja tudi program izgradnje manjših hidroelektrarn. Ali se ta že uresničuje? »Letos smo popolnoma obnovili malo hidroelektrarno Prečna, znano pod imenom Luknja, ki je pred vojno ob zelo nizki porabi elektrike zadoščala za širše območje Novega mesta. Zdaj pomeni le malenkostno pridobitev, vendar je v splošni energetski krizi tudi to pomembno. V gradnji je podobna mala hidroelektrarna v Starih žagah, ki bo prihodnje leto začela obratovati. V planu je še gradnja take elektrarne na Dvoru. Morda pride na vrsto tudi Soteska; zanjo je zainteresiran zlasti Novoles. Zagotovo pa gradnje takih manjših hidroelektrarn na Krki ne bodo v ničemer spreminjale vodnega stanja reke in življenja v njej. Načrte imamo, uresničujemo pa jih po načelu: kolikor denarja, toliko muzi- RIA BAČHR METLIKA — Medtem ko poročilo, ki so ga o delu OK SZDL Metlika v zadnjem času pripravili za ponedeljkovo programsko-volilno sejo tega organa, gtfvori o pestri dejavnosti in delu občinske organizacije Socialistične zveze na številnih področjih pa tudi o pomanjkljivostih in premalo uspešnem in zagnanem delovanju, so se tako rekoč vsi razpravljalci bolj ali manj dotikali iste teme: neustreznega dela delegacij in s tem povezanega pešanja delegatskega sistema ter priprav na volitve. Vsi po vrsti so prizadeto ugotavljali, da delegacije delajo slabo in da ljudje že v pripravah na volitve neradi pristajajo na prevzemanje kakršnekoli funkcije. Brez dobrih, sposobnih, delovnih in poštenih ljudi na odgovornih mestih in v delegacijah pa voza delegatskega sistema ni moč pognati v tek in varno voziti. Na razpravo delegata, da ugotavljanju napak in nedela praviloma ne sle- O političnem razpoloženju med ljudmi in vlogi SZDL pri tem je eden od razpravljalcev dejal: »Vprašati se moramo, koliko se je SZDL uveljavila kot fronta organiziranih socialističnih sil, tako na krajevni kot na občinski ravni. Če se neka osnovna organizacija, naj bo to SZDL, ZK, mladinska ali sindikalna, sestane enkrat na leto, je dijo ukrepi, kot je na primer odpoklic delegata, ie drugi pripomnil, da v taki situaciji odpoklic ni kazen, ampak skoraj usluga. Z nedejavnostjo delegacij so razlagali tudi tako imenovano forumsko delo, češ nekdo pač mora nekaj narediti in če to ni opravljeno po delegatski poti, mora delo opraviti forum ali celo posamezni funkcionar. Eden od razpravljalcev je opozoril, da je treba planirati samo tisto, kar je res moč uresničiti, kajti s polnimi usti obljub, od katerih pa ostane večina samo jia papirju, sedoseže samo to, da ljudje potem ničemur več ne verjamejo. O nujnosti ponovnega pridobivanja zaupanja ljudi v politično delo je govorilo več razpravljalcev, ki so se tudi ujeli v tem, da je moč tako zaupanje povrniti samo z dobrim, odkritim, poštenim in predanim delom in vidnimi rezultati takega dela. USTANOVLJEN AKTIV DIREKTORJEV KOMUNISTOV RIBNICA — Pretekli četrtek seje v Ribnici prvič sestal aktiv direktorjev komunistov. Prvega sestanka, ki pomeni uvod v novo obliko delovanja Zveze komunistov, seje udeležila velika večina poslovodnih delavcev. Kakor "So dejali v Ribnici, aktiv ne sme imeti vloge nekakšnega izvršnega sveta. V aktivu naj bi direktorji izrekali avtentična mnenja o idejnopolitičnih vprašanjih in poskrbeli naj bi tudi, da bi osnovne organizacije v združenem delu delovale malo bolj živahno. Aktiv naj bi sestal dvakrat do trikrat na leto. Strojništvo — do doktorata Fakulteta za strojništvo v Ljubljani ob svojem jubileju tudi Dolenjcem podelila priznanja, njej pa novome-ška občinska skupščina veliko plaketo Novega mesta LJUBLJANA — Petinšestdesetle-tnico začetka študija in štiridesetletnico popolnega študija strojništva v Sloveniji so proslavili s slovesnostjo, ki je bila pod pokroviteljstvom republiškega izvršnega sveta minuli ponedeljek v Cankarjevem domu. O razvoju in pomenu tega študija, ki poteka že četrt stoletja v okviru posebne fakulteta za strojništvo, je govoril dekan te fakultete prof. dr. Polde Leskovar, medtem ko je bil slavnostni govornik podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič. Strojništvo je bilo v Ljubljani moč študirati že v stari Jugoslaviji, a le do četrtega semestra, saj so morali absolventi študij nadaljevati v tujini. Po vojni je bil ta študij organiziran v Ljubljansko jusmo Lenega čaka strgan rokav... Težavna, a nujna pot do polne zaposlenosti LJUBLJANA — Eno izmed osnovnih družbenoekonomskih protislovij dosedanjega razvoja je neskladje med potrebami in možnostmi za uveljavljanje pravice dela z družbenimi sredstvi slehernega za delo zmožnega občana. Neusklajenost ekonomskih in socialnih sprememb, zapostavljanje razvoja nekaterih delovno intenzivnih gospodarskih področij, nezadostno upoštevanje dejavnika regijske razporeditve proizvodnih sil. neusklajenost izobraževalnega sistema in razvoja izobraževalnih ustanov s potrebami gospodarstva in takšnimi pogoji gospodarskega poslovanja, ki omogočajo slabo izrabljenost obstoječih zmogljivosti, nizko produktivnost in nezadostno učinkovitost idr- — vse to je prispevalo, da je problem zaposlovanja oziroma nezaposlenosti tako pereč. Pri tem je treba upoštevati še. da tudi zaposleni sami niso dovolj zaposleni in da je število nezaposlenih v nesorazmerju z razpoložljivimi zmogljivostmi. Tudi stališča glede vračanja in zaposlovanja Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v tujini, so v sedanjem razgibanem ekonomskem času zelo različna — od popolne podpore do absolutnega odpora. Ustava, zakon o združenem delu in vrsta drugih zakonov, ukrepov in programov dajejo dovolj možnosti, da bi probleme naših povratnikov lahko rešili. Celo več: stališča v stabilizacijskem programu so glede tega problema jasna, saj upoštevajo obojestransko korist, tako za vračajoče kot za naše gospodarstvo. Zavedati se moramo tudi dejstva, da so ti Jugoslovani ter člani njihovih družin del jugoslovanskega delavskega razreda. Večinoma so na tuje odšli zato. ker niso mogli dobiti dela ali stanovanja. Večina se jih je voljna vrniti, seveda pa se želijo zaposliti in dobro živeti. Ekonomisti ocenjujejo, da imajo veliko prihrankov (okrog 30 milijard dolarjev), ki bi jih v državi lahko dobro naložili v obojestransko korist, namesto da pomagajo tujim bankam. 9 To pa se v praksi težko uresničuje. Spretni povratniki najlaže — pogosto s podkupovanjem — odpirajo kavarne, butike, ekskluzivne lokale in vse to upravičeno bode ljudi v oči. Pogosto pa naši ljudje tudi zavidajo vsakomur, ki pride od zunaj. Želeli bi, da bi bili vsi enaki, vsi revni. Težava je tudi v tem, da imamo veliko brezposelnost. Imamo pa tudi »čuvarje socializma«, ki na Jugoslovane iz tujine gledajo predvsem kot na agente tujih ideologij. Med strahom, dilemami, predsodki in birokratsko logiko se napredni pogledi težko uveljavljajo. Nujno je torej treba ustvarjati pogoje, da si bo vsak sam rešil problem zaposlenosti, in mu pri tem pomagati s kreditom ter z davčnimi in drugimi olajšavami, zlasti ko gre za proizvode in storitve, ki jih primanjkuje. Kadarkoli je tehnično opravičeno. je treba spodbujati delovno intenzivne investicije v vseh tradicionalnih in novih predelovalnih panogah. Prav tako je treba spodbujati in ustvarjati najbolj ugodne pogoje za stanovanjsko graditev. S plani družbenopolitičnih skupnosti in ukrepi ekonomske politike je torej treba ustvariti vse možnosti za delovno vključitev delavcev, ki se bodo vračali z dela v tujini, in v dogovoru z njimi zagotoviti tudi vključitev njihovih sredstev za lastno zaposlovanje. spodbuditi njihov interes za odpiranje novih delovnih mest. VINKO BLATNIK okviru Tehniške fakultete, kije imela poseben oddelek za strojnike. Iz tega oddelka se je jeseni 1960 razvila Fakulteta za strojništvo kot samostojna šolska ustanova v okviru ljubljanske univerze. Ves ta čas je gojila tudi znanstveno-raziskovalno delo in ga povezala z delovnimi organizacijami. Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, na kateri se je do zdaj izšolalo več kot 9 Na slovesnosti v Cankarjevem domu je Fakulteta za strojništvo podelila priznanja posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim, ki so pomagali pri uresničevanju njenih pedagoških in znanstvenoraziskovalnih programov. Taka priznanja so dobili tudi novomeška IMV, Iskra Hipot v Šentjerneju, Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu, od posameznikov pa inž. Božo Kočevar. Novomeška občinska skupščina pa je tej fakulteti podelila veliko plaketo Novega mesta. 3.300 inženirjev strojništva, nad 3.400 diplomiranih inženirjev, več kot 190 kandidatov doseglo magisterij, 70 pa stopnjo doktorja tehniških znanosti, je bila ves čas odprta ustanova in je_ znala prisluhniti potrebam po izobraževanju v posameznih regijah. Tako je tudi v dolenjski regiji omogočila, da kandidati lahko študirajo v Novem mestu oziroma vsak čim bliže svojemu domu in delovnemu mestu. Ta študij je že nekaj časa organiziran v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. nerealno pričakovati, da bo obvladovala stanje v svojem okolju. Samo tarnanje je premalo, vprašati seje treba, kakšen je položaj delegacije v njenem okolju in tam začeti reševati stvari. Vemo pa, da so delegacije v glavnem prepuščene same sebi.« 9 Da vse ni tako črno, kot bi lahko sklepali iz razprave, je opozoril tudi medobčinski sekretar SZDL Mirko Jelenič, ki je dejal, da brez dobrega dela SZDL tudi gospodarski uspehi v občini ne bi bili taki, kakršni so. »Je pa treba z ljudmi delati, ne smemo jih prepuščati samih sebi ali celo vplivom delovanja koga drugega.« Da pa se o zadevi, o kateri je pogosto tekla razprava, res velja zamisliti in primerno ukrepati, govori tudi dejstvo, da ni dosti manjkalo, da ni bila tako pomembna zadeva, kot je ' programsko-volilna seja, nesklepčna. A. B. Končan idejni projekt za dom počitka V Črnomlju naj bi ga začeli graditi prihodnje leto — Denar tudi iz __________Hrvaške?______________ ČRNOMELJ — Za črnomaljski dom počitka, sicer enoto metliškega doma, je že narejen idejni projekt, ki je sedaj v oceni. Dom naj bi gradili med bloki na Čardaku in gre za novogradnjo, ne za adaptacijo hiše Pod smreko, kakor je bilo prvotno mišljeno. V domu bo prostora za 161 oskrbovancev, odločili pa so se za fazno gradnjo. V prvi fazi bodo zgradili stavbo s 111 ležišči, predračunska vrednost za ta del pa je 300 milijonov dinarjev. Sedaj se o domu še dogovarjajo v regiji, saj bo črnomaljski dom starejših regijskega pomena. Nekaj denarja se bo nateklo iz samoprispevka, del pa iz namenskega prispevka sredstev skupnosti pokojninskega , in invalidskega zavarovanja. O slednjem bodo odločali šele ta mesec. Sicer pa bodo v Črnomlju poleg dolenjskih poskušali pritegniti tudi hrvaške občine ob Kolpi, ki naj bi prispevale del denarja za gradnjo, saj načrtujejo, da bodo sprejeli v njihov dom tudi oskrbovance iz Hrvaške. V Črnomlju upajo, da se bo gradnja doma začela prihodnjo spomlad. ŽELJE PO POVEZOVANJU BREŽICE — Manjše krajevne skupnosti niso kos vsem nalogam, ki jim jih nalaga sedanja samoupravna organiziranost. Manjka jim ljudi, zato tudi delo na nekaterih področjih šepa. Večkrat so že izrazile željo po povezovanju. V tem vidijo tudi racionalizacijo. Največ težav imajo KS Velike Malence, Krška vas, Skopice in Pečice — Križe, zato jim je občinska konferenca SZDL pripravljena priskočiti na pomoč in podpreti njihove predloge za skupno opravljanje nekaterih statutarnih obveznosti. Za zdravje samoprispevek? Dovoljena poraba v novomeškem zdravstvu do 1990 ne bo zadoščala — Črtanje investicij NOVO MESTO — Čeprav so predstavniki novomeških zdravstvenih delovnih organizacij na skupščini občinske zdravstvene skupnosti 6. decembra spet opozorili, da s takimi zneski, kot so zapisani v predlogu sporazuma o temeljih plana te skupnosti za obdobje 19,86— 90, ne bo mogoče zagotavljati niti zdravstvenega varstva na letošnji ravni, so delegati po daljši razpravi ta predlog vendar sprejeli. Druge rešitve zaenkrat ni bilo. Po tem predlogu naj bi v prihodnji petletki zbrali za zdravstvo v novomeški občini po letošnjih vrednostih 11,463 milijarde din ter še 250 milijonov za gradnjo nove lekarne v Novem mestu in 200 milijonov za izgradnjo dela polikliničnega trakta v novomeški bolnišnici. Za obe investiciji se bo denar zbiral po posebnem sporazumu o združevanju sredstev za investicije v družbenih dejavnostih, ki so ga delegati prav tako podprli. Kako pa bo obubožano zdravstvo s tem preživelo, nikomur ni prav jasno, a kaj več se očitno ni dalo narediti glede na to, da celotna skupna poraba do leta 1990 ne sme presegati te iz sedanje petletke. Zaradi precej večjih dejanskih potreb v zdravstvu, ki naj bi po temeljnih usmeritvah celo širilo obseg nekaterih dejavnosti, npr. preventive in dispanzerskih oblik dela, usklajevanje seve-dami bilo lahko. Najprej so iz osnutka temeljev plana, ki je bil narejen ne- kako v skladu s potrebami, črtali vse nove zaposlitve, sicer predvidene kot kadrovske okrepitve do z republike zahtevanih normativov. Iz amortizacije bodo lahko dokončali le pralnico in energetiko pri bolnišnici, da se napol narejenem ne bi delala prevelika škoda. Črtali so tudi investicijsko vzdrževanje opreme ter seveda vse investicije, kar je glede na žalostno stanje predvsem na vseh oddelkih bolnišnice zelo hudo. Delegati so sicer zahtevali, da se vrsta investicij v skupni vrednosti nekaj pod 1,176 milijarde din vnese v plan, za vsak primer, če bodo materialne možnosti vendar dopuščale kaj več. Za posodobitev zdravstvenih zmogljivosti naj bi poskušali zbrati denar morda tudi s samoprispevkom, kar ponekod v Sloveniji že delajo, pri čemer bi potem imela prednost izgradnja polikliničnega trakta in obnova operacijskega bloka v novomeški bolnišnici. Kolikšna bo obveznost novomeške zdravstvene skupnosti do republiške solidarnosti, še ni znano, po sistemu, kije sedaj predlagan, bi bila okrog 120 milijonov namesto tridesetih v sedanji petletki. To ni mačji kašelj in če bo sistem obveljal, se bodo težave z zagotavljanjem zdravstvenega varstva le še povečale. Teh je precej že letos, saj je interventni zakon za časno »zasegel« okrog 100 milijonov zdravstvenega denarja. Velike težave imajo tudi izvajalci, predvsem bolnišnica, ki je imela ob devetmesečju skoraj 92 milijonov din izgube in nepokritih skladov. Z. LINDIČ-DRAGAŠ NASA ANKETA Še preveč lakiranja? Ni stvari na svetu, ki bi bila vsem všeč in po volji. S sredstvi javnega obveščanja ni nič drugače, vsako ima svoj krog »občinstva«. odvisno pač, kaj, o čem in kako poroča. Pri tem pa je ali bi vsaj morala biti vsem, ki sodelujejo v obveščanju javnosti (ne le novinarji, ampak tudi viri informacij), lastna resnica, objektivnost, pravočasnost, dvignjenost nad ozke, dnevne, lokalistične interese itd. Je pri nas vedno tako ali sredstva javnega obveščanja nasploh še ne poročajo tako in o tistih rečeh, ki bi ljudi najbolj zanimale? Mnenja so različna. JOŽE JAZBEC, ravnatelj združenih osnovnih šol Novo mesto: »V zadnjem času se v sredstvih javnega obveščanja pojavlja več kritičnih prispevkov o našem gospodarjenju in slabostih sistema. Mislim, da bi bilo treba več pisati in govoriti tudi o uspehih. Kadar iščemo posameznika, ga zlahka najdemo in nagradimo, pri napakah pa se zatakne, saj krivdo za neuspeh vedno pripisujemo kolektivu. Pri hiši imamo naročenih več časopisov in revij, redno spremljamo tudi program ljubljanske TV. Delo in Dolenjski list me dobro obveščata, TV je poglavje zase. Ni mi všeč, da v nekaterem jugoslovanskem tisku iščejo senzacije.« BOGO DOBERŠEK iz Tozda Jeklenih konstrukcij v Dobovi: »V časopisih, na radiu in TV me moti isto kot na sestankih: gostobesednost ter neskončno ponavljanje istih sklepov in napak. Življenje pa kljub vsemu teče svojo pot. Več bi morali prikazovati ljudi in njihove resnične probleme, manj pa sestanke z njihovim balastom dolgoveznih fraz, ki bralca in poslušalca samo utrujajo.« VIKI HLEBEC, delavec v SOP Krško: »V naših sredstvih javnega obveščanja je v zadnjih letih zaslediti več pogumnega, odkritega poročanja, komentiranja tudi domačih tem, ki so bile včasih tabu. Zdi pa se mi, daje še zmeraj preveč lakiranja. Resnici ne bi nikoli smeli zapreti duri! Verjamem pa, da se novinarji dostikrat težko dokopljejo do nje, čeprav včasih mislimo, da si o čem ne upajo, oz. ne smejo spregovoriti. Nekatera glasila SZDL, npr. Delo, niso dovolj odprta za pisma bralcev. Zato bi moralo tudi v novem zakonu o javnem obveščanju ostati določilo, da lahko sodišče naloži časopisu objavo prispevka, če je pomemben za javnost.« MARICA VRANEŠIČ, prodajalka v kiosku Tobačne tovarne v Črnomlju: »Posameznim obrobnim stvarem se v sredstvih javnega obveščanja pri nas posveča preveč pozornosti, nekatere pa so zanemarjene. Bolj bi morali pisati o posameznikih in njihovem delu. Preveč je poročil s sestankov. Ko prebiram časopise, večkrat dobim vtis, kot da pri nas skoraj nihče nič ne dela, ampak se le pogovarjamo. Radia ne poslušam, na TV je preveč vojnih filmov.« IVAN NOVAK, strojni ključavničar v kočevskem Liku: »Veliko berem Nedeljski dnevnik, Sportske novosti, Dolenjski list. V teh časopisih je vsega po malem. Ne prenesem pa v časopisih dolgih referatov. Večkrat se sprašujem, kdo jih sploh bere. Dolenjski list bi lahko imel kakšno križanko več, več bi lahko pisal o dogajanju v kočevski občini, kot je včasih že. Sedaj je tega pisanja manj.« JANJA KROMAR, fakturistka v ribniškem Riku: »Kar se časopisov tiče, nisem posebno zahtevna. Berem Anteno, Nedeljski dnevnik in podobne časopise, v katerih je za vsak okus nekaj, ne piše pa dosti o politiki. Kadar časopisi pišejo o tem, gre skoraj vedno za vojne, ubijanje. Zame je branje časopisov, gledanje TV in poslušanje radia predvsem čas, ko se sprostim, zabavam.« LADO LONGAR, trgovski zastopnik Novoteksa iz Trebnjega: »Nimam posebno veliko časa za branje, vendar moram redno spremljati vsaj 3 informacijske medije, da pridem do informacij. Kaj mi v naših časopisih ni všeč? Drugje kakšno stvar veliko preje zvedo kot mi, več vedo ipd. Sredstva javnega obveščanja bi mi bila bolj všeč, če bi sproti obravnavala delikatne teme, za katere navadno zvemo pozno, pa še tedaj iz tujih virov.« JELKO ŠTOJS, upokojenec iz Sevnice, delegat skupščine RTV: »Občan ne dobi nobene informacije več, če je ne plača. Premalo je lokalne informacije. Vsi ugotavljamo, da se zatikaš povratnimi delegatskimi obvestili. V Dolenjskem listu so bili v pomoč osveščenim občanom odloki občinskih skupščin v skupščinskem Dolenjskem listu. Sevniška rbčina je žal že pred časom umaknila te objave v Uradni list.« MILAN HUDOROVAC, delavec v metliškem Komunalnem podjetju: »Časopisov pri nas nimamo, imamo pa radio in TV. S programom TV sem še nekako zadovoljen, le sprejem je pri nas v Beli krajini tako zanič. Za moj okus bi lahko bilo na TV več ljudskih oddaj, tako po domače, da bi vsi razumeli. Vem, daje vsem težko ustreči. Če mi je všeč, gledam, sicer ugasnem. Tudi politika mora biti, da ljudje zvemo, kaj se menijo na sestankih. j #* kmetijstvo Več ko zdravijo, več izgubijo Nezavidljiv položaj sevniških veterinarjev — Beraški prejemki r SEVNICA — Položaj veterinarjev je iz leta v leto težji, sedaj, ko se bližamo koncu leta in je izčrpana tako imenovana tehnična premija za za* varovano živino, živino pa je treba kajpak zdraviti dalje, morajo za to zalagati svoj denar. SE KOMPROMISI? NOVO MESTO — V petek, 6. ■ decembra, so sprejeli srednjeročni plan za naslednjo petletko tudi delegati v skupščini novomeške kmetijsko zemljiške skupnosti. Plan je velika prelomnica s preteklostjo predvsem pri varovanju obdelovalne zemlje in izboljševanju zemlje z agro in hidromelioracijami. Velik napredek je, da kmetje sprejemajo te posege in če bo denar pritekel še naprej tako kot sedaj, se bo dalo do leta 1990 marsikaj narediti. Videti pa je, da v tem srednjeročnem obdobju le ne bo dosežena generalna preusmeritev pri pozidavanju kmetijske zemlje. Zasebna gradnja na boljših zemljiščih je sicer ustavljena, za družbeno pa bodo očitno še kompromisi. Glosa Proračun, dolg 2.409 kilometrov Ko gre za bilijon in še 217 milijard zraven, kolikor bi v (novih) dinarjih za prihodnje leto morali preliti v zvezno proračunsko blagajno, si je pravzaprav kar težko Predstavljati, koliko denarja je to. Že res. da le to približno štiri milijarde dolarjev in torej tretjino vsega jugoslovanskega letnega t/V°*a' ie tK>' kaiPak' vse po sreči, v dinarjih je predstava nekoliko težja. Zatorej bi bilo morda najbolj priporočljivo vzeti sedanje dinarske kovance po 3,6 grama •njih z bagri naložiti na povprečne jugoslovanske vagone neto nosilnosti po dvajset ton. Dela bi bilo kar precej. Naložil bi bilo treba 219 tisoč vagonov in še petdeset Povrh. Z dinarji naloženi vagoni pa še zdaleč no bi bila skromna vlakovna kompozicija; zavzela bi kar 2.409 kilometrov železniških Prog, kar pomeni skoraj natančno toliko, kot je razdalja od Jesenic do Gevgelije - in nazaj. S proračpnom je torej Jugoslavija po najdaljši direktni liniji dvakrat pokrita. Vsiljuje se vprašanje, ali je res dinar tako malo vreden ali pa je morda le proračun preobilen. Janez Tušek Ni čudno, da se je med drugim na sevniški veterinarski postaji v zadnjih petih letih izmenjalo kar enajst diplomiranih veterinarjev. Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so povedali njihove prav nezavidljive osebne dohodke. Diplomirani veterinar prejme za 100-odstotno opravljeno delo vsega 42.560 dinarjev. Če preseže normo za 30 odst., dobi še vedno ■ le 55.328 din. Če dežura še naslednjih deset dni, skrpa na mesec brez minulega dela 70.252 din. Zanimive so številke o zdravljeni živini, zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Delavci sevniške veterinarske postaje so posredovali v 471 primerih, kar je bilo vredno 1.446.000 din, od zavarovalnice pa so dobili le 823 tisočakov. Ta.izguba se utegne do konca leta dvigniti celo na 1,2 milijona dinarjev. Znašli so se torej v hudo nerodnem položaju: več kot zdravijo, večjo izgubo imajo. ČEBELARJI ZBORUJEJO SEVNICA — V nedeljo ob 8. uri bo v sindikalni dvorani občni zbor tukajšnjega čebelarskega društva. Diplomirani veterinar Gmajner iz Hmezada bo ob tej priložnosti predaval o pridobivanju cvetnega prahu in o gnilobi čebelje zalege. Siceršnje akcije so bile zadovoljivo opravljene, samo proti rdečici so cepili 5.692 prašičev. Kmetje želijo, da bi bilo opravlje- nih čimveč umetnih osemenitev krav v hlevu. Zato bi morali namestiti še enega veterinarskega tehnika. Denarja zanj seveda nimajo. Iz zagate naj bi pomagala skupnost za pospeševanje kmetijstva, vendar tudi tej zmanjkuje denarja. A. ŽELEZNIK Sociala v denarni stiski Dejavnost socialnega skrbstva deli usodo skupne porabe — Trenutno ni denarja za 100 enkratnih pomoči NOVO MESTO — Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva je pretekli četrtek pogojno sprejela predlog sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—90, po katerem naj bi v prihodnjem petletnem obdobju za socialno skrbstvene namene delavci v novomeški občini združili 1,286 milijarde din. Ta vsota bo v samem sporazumu verjetno nekoliko drugačna, saj bo potrebno zaradi vrste še nejasnih stvari tudi na ravni republike, npr. solidarnosti, skupnih nalog itd., skupno porabo v občini dodatno usklajevati. Dejavnost socialnega skrbstva seveda ni in tudi v prihodnje ne bo nič na boljšem od drugih družbenih dejavnosti. Na voljo nima toliko denarja, kot bi bilo treba, da bi lahko brez škripanja izpeljala vse naloge od zagotavljanje stalnih, začasnih in enkratnih denarnih pomoči, pomoči težje prizadetim do zavodskega varstva, rejništva, socializacije Romov, pa pomoči socialno humanitarnim organizacijam, društvom invalidov itd. Trenutno npr. imajo v skupnosti še prek 100 prošenj za enkratno denarno pomoč, celotna letošnja vsota v te na; mene pa je že porabljena. Kako naj zagotovijo več denarja domu starejših občanov, kjer stroški pošastno naraščajo, če ni denarja? Delegati so menili, da je treba za najnujnejše potrebe prekanalizirati denar iz drugih namenov, če bo seveda kje kaj ostalo, sicer se_ bodo problemi prenesli v leto 1986. Žal bo tudi takrat vreča hudo plitka, in to ne le v prvem tromesečju, ko se bo denar za vse sise zbiral po prispevni stopnji, določeni z odlokom, ki ne bo smela biti večja od letošnje povprečne. Na skupščini je bilo precej razprave tudi o na videz manj pomembnih stvareh. Tako so delegati iz krajevnih skupnosti opozarjali, da se z denarjem, ki ga prispeva skupnost za organizacijo srečanj starostnikov oz. obdaritev ne da nič narediti, ker so premajhna. Ta sredstva so bila res mišljena kot del vseh, toda kdo naj bo soplačnik? Kjer imajo kakšen tozd, še izprosijo pomoč, drugje je težko. Kaj storiti? Delegati so menili, da ni dopustno zaradi' pomanjkanja denarja opustiti srečanj in obdaritev, center za socialno delo in krajevne skupnosti pa naj pripravijo predlog, kako srečanja v bodoče organizirati. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Zemlja ne rodi sama od sebe Nujne so znatno večje intervencije, če hočemo načrtovano rast_ NOVO MESTO — Pogoji gospodarjenja v kmetijstvu so se v zadnjem letu tako poslabšali, da brez ustreznih sredstev za intervencije v kmetijstvo ne bo mogoče v novem srednjeročnem obdobju doseči načrtovane rasti. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 315 pujskov, starih do 3 mesece, in 14 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 226 prvih in 7 drugih živali. Kilogram žive feže mlajših je stal 500, starejših pa 430 din. V letu 1984 je moral kmet za nakup traktorja prodati 171 ton pšenice, letos poleti je moral za traktor dati že 339 ton. Za nakup 100 kilogramov gnojila je bilo potrebno lani prodati 53 kilogramov pšenice, letos že 169 kilogramov. Ker so kmetijci sami trdno prepričani, da s povišanimi cenami ne bo mogoče reševati položaja, menijo, da bo v naslednjih letih možno doseči načrtovani napredek le s povečanjem družbenih sredstev v sklad za intervencije v kmetijstvo. Tako tudi v republiki ugotavljajo in priporočajo občinam za kmetijstvo višje prispevne stopnje, zavedajoč se, da ves sodobni svet znatno več vlaga v kmetijstvo, kot vlagamo pri nas. Predlagajo, naj bi prispevno stopnjo od sedanjih 0,5 odst. povečali na 1 odst., za kolikor se je doslej v Sloveniji že odločilo veliko občin. V novomeški občini, kjer se uradno preživlja s kmetijstvom sicer le nekaj odstotkov prebivalstva, ne bi smeli prezreti, da prav kmetijstvo rešuje položaj ob vse nižjem standardu delovnih ljudi in nizkih oseb- Kmetijski Ob zatonu orjaških farm \ -nova možnost za kmeta s Vse kaže tako, da bo pravkar zgrajena prašičja farma M-Agrokombinata Krško na Pristavi, ki naj bi po načrtu v letu 1987 d°segla končno zmogljivost 30.000 bekonov, zadnja tovrstna orjaka farma v Sloveniji. K prelomnici v reji, ki se obeta, je pripomogel ^ novembrski Emonin simpozij v svetovljanskem Portorožu, ki je Postavil vprašaj nad dosedanjim rejskim delom. Spremenjen koncept reje bo tudi velika zmaga varstva narave, ekologije. Namreč: onesnaževanje, ki ga povzročajo megalomanske Prašičje farme, je zaenkrat skorajda nerešljiv problem. To ve tisti, ki mora živeti v njihovi bližini ali skrbeti za obratovanje. Celo farma v Ihanu pri Domžalah (za vrhunsko ihansko tehnologijo se zanimajo strokovnjaki kmetijsko najbolj razvitih dežel), ena najmodernejših na svetu, plačuje denarne kazni zaradi onesnaževanja okolja z gnojevko. Bi kdo rekel: zakaj pa gnojevke ne zvozijo na njive in travnike, saj ie to dobro organsko gnojilo? Nesreča orjaških farm je pač prevelika koncentracija živali. Gnojevke od njih je toliko, da seje na nujne ve-hke razdalje sploh ni splačalo razvažati, zlasti ob prejšnjih nizkih cenah mineralnih gnojil. Kmetijstvo je — to kaže tudi ta primer — nad-yse zapoletena proizvodnja. Kolikor je velefarma pridobila v '*jemno veliki delovni storilnosti, je po drugi strani izgubila z velikimi prevoznimi stroški, če je hotela gnoj spraviti nazaj v zemljo, kamor spada. Zato v kmetijstvu vedno zmaguje ne največja, temveč najugodnejša proizvodnja, zato je v njem tako pomemmbno linearno programiranje. • Pa se povrnimo k prelomnemu znanstvenemu srečanju v Portorožu. Strokovnjaki so, upoštevaje dva poglavitna problema, onesnaževanje Zaradi prevelike koncentracije in pomanjkanje krme (koruze), pripor-°čili, da bi namesto velefarm razvijali t.i. mini farme v koperaciji s kmeti. To je priložnost tudi za zasebne rejce, ki zdaj priredijo komaj šestino slovenskega tržnega svinjskega mesa, vse preostalo pa sedem yelefarm. Da je z malimi farmami mogoče doseči velike rejske uspehe, dokazuje Nizozemska, ki zredi dvainpolkrat več prašičev kot Jugoslavija — brez orjaških farm in tudi ob mnogo čistejšem okolju. Inž. M. LEGAN i * * * V V 4 * * * * * * * * * * * * s * Flektron zaščiti žival pred muhami Britanska iznajdba poveča prirast in količino namolzenega mleka Britanska firma Deosan je izdelala napravo z imenom flektron, ki je narejena iz polivinilklorida in se pripne k telesu živali. Namenjena je zaščiti živali pred muhami na pašnikih, ki prenašajo povzročitelja nalezljivega keratokonjunktivi-tisa in poletnih mastitisov. V sestavi polivinilklorida je insekticid kupermetrin, ki začne delovati vzajemno z mastnim znojem živali in ga ne more izprati niti dež. Popoln učinek ima že po 24 urah. To napravo so preizkusili na čredah grofije Yorkshire, in sicer so jo preizkušali na mlekaricah dve leti, na pitancih pa štiri leta. Molža seje pri mlekaricah povečala na 812 kg na kravo, živa teža pitancev pa za več kot 17 kg na pitanca. Uporaba flekttrona je zmanjševala število muh na vzorčnih živalih za 98 odstotkov. V Upravi za prodajo mleka (Milk marketing board) so izračunali, da bi se z uporabo flektrona pri mlekaricah dohodek farmarjev lahko povečal na 435 milijonov funtov šter-lingov. (Tagging to prevent fly. Scottish Farmer, 1985, vol. 95, No.4817). nih dohodkih. Če ne bi tri četrtine občanov doma še kmetovalo, ljudje ne bi zmogli stroškov za najnujnejše v družinskih proračunih. • Kmetijci so vse to v obliki delegatske razprave predočili delegatom zbora združenega dela na novembrskem zasedanju in dali jasno vedeti, da družba ne more pričakovati načrtovane kmetijske rasti, če ne bo pripravljena kmetijstvu tudi več dati. Kmetijski delegat Jože Bratkovič je rekel: »Zmogli bomo 3-odstotno, nikakor pa ne 3,5-odstotno kmetijsko rast, kot je predlagana, in še to le pod pogojem, da bodo intervencije v kmetijstvo znatno večje kot doslej. Sicer pa v občini ne moremo pričakovati višje kmetijske rasti, kot jo v poprečju načrtuje Slovenija, ta pa znaša le 2,5 odstotka.« R. BAČER IZ NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Po vremenu ne, pač pa po koledarju sodeč, se bliža novo leto. Temu primerna je tudi ponudba na novomeški tržnici. Minuli ponedeljek je zasebni obrtnik že začel prodajati okraske za novoletne jelke, največ po 70 din kos, kupci pa so po njih kar radi segali. Ponudba je bila boljša tudi na živilskem delu tržnice, kjer pa jajca postajajo že prava dragocenost, saj zanje zahtevajo 45 din. Merica motovilca je veljala 100 din, smetana v skodelicah 300 din, dovolj sadja in zelenjave pa je bilo na stalnih stojnicah: Spet so imeli banane, po 500 din kilogram. Kljub taki ceni jih dobro prodajajo. Za Beti največ kmetijstvo Metlika: predvidene investicije v prihodnjem letu METLIKA — V prihodnjem letu načrtuje metliška Beti kar za 871 milijonov dinarjev naložb, kar je seveda daleč največ v metliški občini. S tem denarjem bo Beti posodobila tehnologijo, kupila nove pletilne stroje, kupila računalnik za krojenje ter razširila in posodobila barvarno. V Beti načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu za 4 odst. povečali obseg proizvodnje. V kmetijstvu pa načrtujejo za 217 milijonov dinarjev naložb, kar jeza Beti druga največja predvidena investicija v občini. V načrtu je gradnja skladišča v Podzemlju, obnova 3 ha vinogradov, obnova in zamenjava strojnega parka ter vlaganja EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek Strokovnjakova razlaga pravega odnosa do vina Druženje vina z jedjo Nadaljujemo z objavo prispevka inž. Zvonimirja Simčiča iz letošnje 11. št. revije »Sodobno kmetijstvo«. Danes bo največ govora odruženju vina z jedjo in o strežbi z vinom. O tem inž. Simčič piše: Vino je neločljivo povezano z jedjo in samo tako pride do popolne in vsestranske veljave. V taki sestavi pokaže tudi tiste lastnosti, ki jih sicer pivec ne občuti. Isto se godi tudi z jedmi: v pravi sestavi z vinom postanejo jedi okusnejše. Zato sta vino in jed nerazdružljiva. Razen vina nobena druga pijača tako uspešno ne dopolnjuje jedi. Domnev o druženju vina z jedjo je veliko. Zakoreninjene navade in tradicije imajo močan vpliv, ki ga ni mogoče zlahka odpraviti. To je mogoče videti predvsem v gostinskih obratih, kjer gostje pogosto pijejo, oziroma nepravilno združujejo vina z jedjo. Človek se kar zgrozi! Za tako stanje so krivi tudi gostinski delavci, ki to dopuščajo in pogosto napak (ali pa nič) svetujejo. Če bi gostje realno ocenili kakovost vina in bi bili zahtevni, bi učinkovito vplivali na še večja prizadevanja pridelovalcev in predelovalcev, da bi zboljšali obstoječo kakovost grozdja in s tem vina. Taka sprememba je nujna, kajti brez nje ne vidimo nikakšne bodočnosti za stroko. V nasprotnem primeru lahko upravičeno trdimo, da bo naše vinogradništvo nazadovalo. Zato je nujno, da čimprej poskrbimo za postopni in množični napredek vinske kulture, saj le tako lahko dosežemo, da bo strežno osebje izpolnjevalo zahteve gostov. To je posebno pomembno za turiste in razvoj turizma. Vinska kultura je prvi pogoj, da spoznamo celovito bogastvo vina, da si do njega ustvarimo pravilen odnos in da nam postane koristen prijatelj. Strežba vina Vino lahko razvije svoje najboljše lastnosti le pri pravilni temperaturi. Ta temperatura ni enaka za vsako vrsto vina, biti pa mora določena ustrezno okolici in še posebno jedem, kijih dopolnjuje. Vsako vino je treba piti pri določeni temperaturi, ki je pri stekleničenem vinu označena na etiketi. Če gremo pod primerno ali idealno zahtevano temperaturo, se aroma in buke neznatno sproščata, nad to temperaturo pa čezmerno. Vendar se tako v prvem kot drugem primeru poslabšata vonj in okus. Ni pa vseeno, kako dosežemo zaželeno temperaturo, najprimernejše je, če do nje pridemo po naravni poti. Hitre temperaturne spremembe vinu škodujejo. Za vino moramo izbrati pravi kozarec, da zadovoljimo zahtevnega pivca. To zveni preprosto, vendar ni tako. Kaj na skrbno in slovesno pogrnjeni mizi privablja oko? Belina in nežnost prta, fantazija tkanine, sijaj srebrnine, drzna oblika jedilnega pribora, šopek cvetlic, svečnik ali drugi okrasi? V središču vsega so vedno kozarci! Ti vplivajo na praznično razpoloženje, skladnost in dobro počutje gostov. Zato morajo biti kozarci lepi, po možnosti kristalni in tako oblikovani, da po obliki ustrezajo vrsti vina. Tako pridejo značilnosti vina bolj do izraza. Najbolj zgrešeno pri kozarcih je, če so obarvani, v takih lahko ponudimo samo vodo. Tudi brušeni kozarci niso sprejemljivi, prav tako ne z izboklinami ali dekoracijami. Kozarci so lahko tudi iz navadnega stekla, vedno pa morajo biti čim tanjši. Predvsam za bela vina je najboljša oblika kozarca kelih z dolgim pecljem. (Dalje drugič) r\ na osnovi kooperacijskih pogodb, od česar je za gradnjo in adaptacijo hlevov, silosov in gnojničnih jam predvidenih okoli 50 milijonov dinarjev, za gradnjo in adaptacijo svinjakov 6 milijonov, za nakup kmetijske mehanizacije 30 in za skupinsko obnovo 1 lha vinogradov 12 milijonov dinarjev. Od drugih pa narčtujejo naložbe v prihodnjem letu: Komet za nakup šivalnih strojev v vrednosti 90 milijonov dinarjev, Novoteksov tozd Predilnica 35 milijonov din za ureditev skladišč, posodobitev klimatskih naprav in ureditev infrastrukture, ostali pa ne načrtujejo večjih naložb. ČETRTKOV INTERVJU Ribnica: »V kmetijstvu ne najdemo pravega vzvoda... Odgovori Petra Levstka, predsednika komiteja za družbeno planiranje gospodarstva in proračun RIBNICA — »Pri nas že nekaj časa velja posplošena ocena, da gre našemu gospodarstvu izjemno dobro. Čeprav je to do neke mere res, pa le ne smemo pristati na tako oceno. K dobrim poslovnim rezultatom pri nas prispevata samo dva, to sta Rikostroj in sod-raški tozd Donita. Vsi ostali pa so večali manj poprečni. Zato je taka ocena do neke mere celo nevarna. Zbuja namreč vtis, da smo pri nas rešili že vse probleme, kar pa ni res,« pravi Peter Levstek, predsednik komiteja za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun v ribniški občini. »Ne smemo pozabiti, da imamo v Ribnici velike probleme. V težavah sta Inles in njegov sodraški tozd, težave ima Mercator, ki je brez sredstev za reprodukcijo, da ne govorim o nizkih osebnih dohodkih. Pa tudi vsem tistim, ki so se ob tričetrtletnem obračunu lahko pohvalili z dobrimi rezulta- 1 Peter Levstek ti, ne bi svetoval, da počivajo na doseženem. Razmere v gospodarstvu se hitro spreminjajo, žal bolj na slabo kot na dobro. Pohvaliti pa moram naše izvozne dosežke. Izvoz smo povečali za 80 odst., pri čemer je opaziti znatno povečanje konvertibilnega izvoza. Kaj bo prinesla prihodnost? Načrtujemo, da bomo družbeni proizvod povečevali Za 4 odst. na leto, da bomo zaposlenost povečali za 3 odst. na leto. Zaposlenost je namreč pri nas nižja, kakor v drugih predelih ljubljanske regije. Do leta 2000 naj bi pri nas pridobili 1770 novih delovnih mest.« • V Kmetijstvu dosegate slabše rezultate kakor v ostalih gospodarskih panogah. Kakšne ukrepe nameravate sprejeti? »V Kmetijstvu ne najdemo pravega vzvoda, s katerim bi spodbudili napredek. Še več, smo v obdobju stagnacije, saj fizični obseg pridelave upada. Vzroki so splošno znani. Jaz bi na prvem mestu omenil nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in gnojili ter stroji. To pa vpliva na vse hitrejše odhajanje kmetov s kmetij. V ribniški občini je tako ..imenovanih čistih kmetov le še 183. Mi smo mnenja, da tako ne more iti več naprej. Pospeševalna služba v kmetijski zadrugi bo morala vložiti še več naporov v povečevanje pridelkov, v sklad za intervencije v kmetijstvu pa moramo vložiti vsaj toliko kot drugi. Zlasti pa bomo pospeševali vlaganje v prihodnje lastne krmne osnove. Za večji razmah živinoreje, ki je pri nas tako rekoč osrednja kmetijska veja, bomo uredili 600 hektarov zemljišč: J. SIMČIČ IZ NKŠIH OBČIN Vnema pojenjuje Kritična letna programska konferenca SZDL NOVO MESTO —Poročila,skakr-šnimi so na občinski letni programski konferenci SDL nastopili vsi trije uvodničarji, bi bila lahko za zgled mnogim, kako je mogoče na zanimiv in hkrati temeljit način predstaviti enoletno delo. Kritičnosti, hkrati pa ustvarjalnega pristopa tokrat ni manjkalo. Kot rdeča nit se je v razpravi vlekla ugotovitev, da je SZDL prisotna povsod pri reševanju vsakovrstnih težav, vendar se že pred leti ugotovljene slabosti ponavljajo, če ne stopnjujejo. To velja zlasti za delovanje delegatskega sistema, za še vedno preobsežna in nerazumljiva gradiva, za neuresničene krajevne načrte. Vse to pa ima za posledico popuščanje vneme za politično delovanje. Po drugi strani pa zelo uspevajo raznovrstne akcije, v katerih ljudje zavzeto delajo, če vidijo, da bo to pripeljalo k spremembi razmer. Posebej kritično so tokrat, in ne prvič, spregovorili o trgovini nasploh in tako rekoč s prstom pokazali na krivce, da široko zastavljena družbe-nopilitična akcija, : skladna z željami krajanov glede združitve trgovine in njenega razvoja ni dala sadov. Na seji so posebno pozornost posvetili pripravam na volitve v letu 1986 in ponovno pozvali zlasti sindikalne organizacije v združenem delu, naj takoj evidentirajo možne kandidate. Kljub temu da je uradni rok za evidentiranje že potekel, v novomeški občini — verjetno edini v Sloveniji — še ni dovolj imen za vsa delegatska mesta. Hkrati so opozorili krajevne organizacije SZDL, da je edinole v njihovih rokah odločitev, ali bodo šli na odprte ali zaprte kandidatne liste. R. B. Vrsta prireditev ob dnevu JLA NOVO MESTO — Novomeški Dom JLA se je na praznovanje letošnjega 22. decembra, dneva JLA, še posebej pripravil. O tem priča bogat program številnih idejnopolitičnih, kulturnih,- zabavnih in športnih aktivnosti, v katerem so predvideni razgovori z udeleženci NOB, upokojenimi starešinami, predstavniki sredstev obveščanja, da ne naštevamo vseh. Prav tako so predstavniki Doma JLA pripravili med 2. in 27. decembrom vrsto filmov, ki jih bodo vrteli po šolah, organizirani bodo tehnični zbori, že ta teden pa bodo učenci novomeških šol obiskali vojašnico Milana Majcna v Bršljinu in seseznanili z vsemi značilnostmi vojaškega življenja. Ob tem naj omenijo še, da bo 22. decembra ob 9. uri v vojašnici sprejem pionirjev, ob 10. uri svečan zbor enot JLA, ob 12. uri pa sprejem pri komandantu garnizije Novo mesto in predsedniku skupščine občine v Domu JLA. Med številnimi kulturno-zabavnimi prireditvami naj omenimo večer, posvečen dnevu JLA, ki bo 20. decembra ob 19. uri v domu, po programu pa je predvideno tovariško srečanje. Že to soboto, 14. decembra, bo prav tako v domu JLA nastop KUD Kozarci iz Ljubije, od nedelje pa do 25. decembra bo v Domu JLA še razstava pod naslovom »Razvoj oboroženih sil«, med 12. in 18. decembrom pa bo v domu tradicionalni turnir v kegljanju, šahu in streljanju. B. DIMITRIJEV1Č ZAKLJUČEK JAVNE RAZPRAVE METLIKA — V ponedeljek, 16. decembra, bo ob 18. uri v občinski sejni sobi zaključek javne razprave o noveliranju urbanističnega načrta mest Metlika in ureditvenem načrtu dela Metlike med CBE in Cankarjevo cesto. Prireditelji vabijo vse občane. Kmalu dražje komunalne storitve Novembrsko poročilo IMV in nove cene komunalnih storitev NOVO MESTO — »Ob zaključnem računu za letošnje leto ne računamo na izgubo iz tekočega poslovanja ne pri prikolicah in ne v tovarni avtomobilov,« je dejal Marjan Anžur, predsednik ZKO v IMV, ko je poročal o delu novomeškemu izvršnemu svetu. Medtem ko v poročilu začasnega kolegijskega poslovodnega organa za mesec november ni nič bistveno novega razen nekaterih številk, ki kažejo, da se poslovanje v obeh programih tovarne IMV izboljšuje, pa so več razpravljali o sanacijskem programu za prik-oličarsko proizvodnjo, predloženem sanatorjem. Glede splošnega trenutnega položaja IMV je predsednik Anžur tokrat povedal, da si nova vodstvena ekipa zelo prizadeva, da bi kolektivu ponudili več inačic za odločanje, ne eno samo. Poudaril je, da pa v razgovoru z vsemi možnimi partnerji IMV zahteva isto: skupno sovlaganje, zaprto devizno bilanco in bolj enakopravno partnerstvo. Pri odločanju pa bodo kot prednostnega partnerja vsekakor upoštevali Renault. Zadnje poročilo iz IMV bodo spet obravnavali delegati v zboru združenega dela. Med 14 točkami dnevnega reda na tokratnem zasedanju izvršnega sveta naj omenimo le nove cene komunalnih uslug, ki se obetajo z novim letom, napovedana pa je čez nekaj mesecev še ena podražitev. Ker prehajajo pristojnosti za določanje cen komunalnih storitvam od izvršnega sveta na skupščine komunalne skupnosti, trenutno pa je IS še pristojen za določanje teh cen, so menili, da predlog novih cen podpirajo, če ga bo sprejela skupščina komunalne skupnosti na decembrski seji. Gre pa za 33-odstotno povečanje cen vodarine v zasebnih gospodinjstvih, za malenkostno povečanje cen vodarine v zasebnih gospodinjstvih, za malenkostno povečanje cene kanalščini, za 10-odstotno podražitev odvoza smeti in za 35-odstotno podražitev prispevka za čiščenje odpadnih voda. Drugi porabniki, zlasti pa gospodarstvo bo seveda še dosti bolj udarjeno. Izvršni svet je glede neljubih podražitev menil, da je potrebno občane in delegate seznaniti z dejstvom: če ne bo s ceno zbranih dovolj sredstev za normalno delo teh dejavnosti, bo potrebno spet težke milijone komunalne skupnosti nameniti Komunali in ne bo ostalo nič za investicije, na katere že tako premnogi računajo. R. BAČER PROTI VEČDNEVNIM POČITNICAM NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet je pretekli teden razpravljal o predlogu nekaterih delovnih organizacij, da bi čez novo leto imeli teden dni počitnic, manjkajoče delovne dneve pa bi potem nadomeščali s prostimi sobotami. Odločno so bili proti takim težnjam, češ da v sedanjem kriznem gospodarskem času nikakor niso primerne. Menili pa so, da je možno nadomestiti le en delovni dan, in sicer petek, 3. januar. IZ NKŠIH OBČIN Ui Tenkočutno do očitkov baze Članstvo ZK naj bi še čimprej izreklo o predlaganih za odgovornejše funkcije v lastnih vrstah, vztraja občinski komite ZK Novo mesto NOVO MESTO — V pripravah na volitve v lastnih organizacijah, zlasti pa v pripravah na skupščinske volitve v letu 1986, Zveza komunistov ni dobro opravila naloge. Tako so ocenili na seji komiteja pretekli teden. Ko so člani komiteja razpravljali o doslej opravljenem delu pri evidentiranju možnih kandidatov za skupščinske volitve, niso bili zadovoljni, dosti uspešneje pa je bilo evidentiranje za nosilce odgovornih funkcij v občini in republiki, saj je predlaganih čez 400. imen. Posebej so poudarili, da niso zadovoljni z delom komunistov v sindikatih, ki so v združenem delu odgovorni za evidentiranje. Do 5. decembra namreč še vedno ni dovolj predlogov za delegate na skupščinskih volitvah, sploh pa ni zagotovljene izbire. ' Dosedanje evidentiranje je bilo po mnenju komiteja dovolj javno, saj ni potekalo v ozkih, zaprtih krogih. Opozorili so na naloge članstva ZK v predkandidacijskih postopkih. Ocenili so, da je evidentiranje za nova vodstva v osnovnih orga- Prvi predlog je pogorel Pobuda »Gorjancev«, da bi prevzeli vse prevoze za združeno delo v občini, je imela malo odziva nizacijah ZK, za občinski komite in njegove organe ter za delegate na zveznem in republiškem kongresu ZK potekalo veliko uspešneje. Od primera do primera bodo obravnavali odgovornost posameznih sekretarjev osnovnih organizacij, kjer te naloge še niso opravili. Na seji komiteja pa so dokaj tenkočutno obravnavali do zdaj znane očitke baze, češ da med predlogi za člane novega komiteja ni nobenega kmeta, daje preveč vodilnih in da ni ustrezne teritorialne pokritosti. O predlaganih nosilcih odgovornih funkcij v ZK je komite odprl javno razpravo, ki bo potekala v vseh osnovnih organizacijah. R. B. STRAŽA — Razen Krke in Novolesa, ki sta »Gorjancem« prepustila prevoze svojih delavcev že prej, in pa IMV, ki seje edina odzvala ponujemu sporazumu, med 24 delovnimi organizacijami ni interesa za enotno organizirane prevoze. Zakaj? »Pri Gorjancih smo skupno z ustreznimi občinskimi organi pred meseci začeli širšo akcijo, da bi vse delavske prevoze v občini opravljali mi, kar bi pomenilo boljšo organizacijo prevozov, več linij in pa manj gneče v avtobusih. Predlagali smo sporazum, v katerem smo zahtevali od združenega dela le združevanje sredstev za nabavo novih avtobusov. Kljub vsemu smo od 24 ponujenih sporazumov dobili odgovor le od 7 delovnih organizacij, a še ti so bili negativni. Vzrokov niti niso navajali, v glavnem pa so menili, da nimajo denarja za tako združevanje sredstev. Da pa so delavski prevozi, ki smo jih na primer že pred meseci prevzeli za Krko in Novoles, na zadovoljivi ravni, priča dejstvo, da nisem dobil še nobene pritožbe.« Tako pravi dipl. ekonomist Igor Gruden, direktor avtoprevoznega podjetja Gorjanci. Širše zastavljena družbena akcija, ki je spočetka veliko obetala, je torej padla v vodo. Po vzorcu Škofje Loke pa pri Gorjancih pripravljajo nov predlog sporazuma, ki bi prav tako pripeljal k cilju. »Zaenkrat zamisel še proučujemo, bistvo pa je v tem, da bi delovne organizacije sredstva, ki jih namenjajo regresu za prevoze, združevala pri prevozniku. V delovnih organizacijah dajejo v ta namen znatna sredstva, ki pa često niso namensko porabljena. Mnogi, ki dobijo denar za prevoz, se vozijo s kolesom, hodijo peš ali si pomagaj© kako drugače, prevozi pa kljub vsemu niso zadovoljivi. Če bi naš PRIZNANJI B. ANDRIJANIČU IN S. GUŠTINU V soboto, 14. decembra, bo ob 15. uri v spodnji dvorani Doma JLA v Ljubljani tradicionalno srečanje borcev XV. udarne divizije NOVJ. Ob tej priložnosti bo skupnost borcev I. slovenske artilerijske brigade izročila priznanji mag. Borisu Andrijaniču in Slavku Guštinu, direktorju SGP Pionir iz Novega mesta. Prihodnje leto več za naložbe Po predvidevanjih bo metliška industrija ustvarila tri četrtine vsega družbenega proizvoda v tej belokranjski občini ______ METLIKA — Na prvih dveh mestih aktivnosti metliške občine v osnutku resolucije za prihodnje leto sta dosledno uresničevanje stabilizacijskega programa in povečanje proizvodnje, zlasti v industriji in kmetijstvu, se pravi nalogi, ki ju je ta mala belokranjska občina tudi doslej zgledno uresničevala. V prihodnjem letu naj bi bila realna rast družbenega proizvoda 3-odstotna in naj bi ta proizvod znašal 8,8 milijarde dinarjev, gre za malo višjo rast, kot jo predvideva republiška resolucija. Število zaposlenih naj bi se povečalo za pol odst., vendar rasti zaposlovanja ne omejujejo v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo možnosti za hitrejše zaposlovanje. Ena zelo pomembnih postavk je realna rast izvoza na konvertibilno tržišče, ki naj bi se po predvidevanjih resolucijskega osnutka povečala kar za 8 odst., uvoz pa 7 odst., pokritje uvoza z izvozom pa naj bi znašalo 105 odst. Za nadaljnji razvoj gospodarstva in občine kot celote je pomembno predvidevanje, naj bi metliško gospodrstvo v prihodnjem letu za naložbe namenilo skoraj 16 odst. družbenega proizvoda, tako da bi investirali 1,4 milijarde dinarjev. Realni osebni dohodki se bodo v posameznih organizacijah združenega dela v primerjavi z letošnjimi povečali le, če bodo dosegli nadpovprečno rast dohodka, proizvodnje, izvoza in delovne storilnosti ter kolektiv prevzel kompletne prevoze na višji ravni, kot so zdaj, bi potrebovali zlasti nekaj avtobusov. Sami smo jih letos kupili 14, kot smo planirali, v letu 1986 jih bomo nabavili še 20, vendar bi potrebovali še več novih vozil. Z njimi bi lahko izboljšali predvsem mestni in primestni promet. Čeprav je naš prvi predlog pogorel, še nismo obupali,« pravi direktor Gruden. SEJA PREDSTAVNIKOV DOLENJSKIH OBČIN ČRNOMELJ — Danes jevČrno-mlju seja predsedstva skupščine skupnosti dolenjskih občin, na kateri teče beseda o uresničevanju sanacijskega programa IMV Novo mesto, o delovanju Zdravstvenega centra Dolenjske. Predstavniki črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine obravnavajo tudi planske dokumente. Priznanja 0F za leto 1986 V skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija na podeljevanje prizanj OF slovenskega naroda OK SZDL Novo mesto PRIZNANJA OF ZA LETO 1986 Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: — pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil kot mobilizacijskega dejavnika celotne družbene skupnosti v prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije in uveljavljanju SZDL kot naslednice OF slovenskega naroda — pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti, javnih obravnavah posameznih družbenih problemov prek demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo demokratični in ustvarjalni dialog. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Vsak predlog za podelitev priznanj OF je predlagatelj dolžan posredovati krajevnim konferencam SZDL tiste krajevne skupnosti, kjer pred-lagni kandidat živi, !e-ta se mora o predlogu izreči in posredovati mnenje žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji predložijo žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto, Kettejev drevored 3, najkasneje do 15. januarja 1986. Predlogi morajo biti na obrazcih, ki so na razpolago pri OK SZDL Novo mesto. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto če bo delež sredstev za akumulacijo najmanj tak kot v letošnjem letu. Prihodnje leto si bodo v negospodarstvu še naprej prizadevali za usklajevanje ravni osebnih dohodkov s tisto v gospodarstvu. Seveda bo tudi prihodnje leto industrija nosilec gospodarskega in družbenega razvoja te belokranjske občine, saj bo ustvarila tri četrtine vsega družbenega proizvoda. Še posebej bo usmerjena v izvoz na konvertibilno tržišče, posodabljanje tehnologije in uvajanje novih pr-oizvodnjih programov. Precej si obetajo tudi od kmetijstva, zlasti od razvoja vinogradništva in vinarstva, živinoreje, pospeševanja poljedelske proizvodnje ter krepitve kooperantskih odnosov. A. B. “N Zares ljudska cesta Ogromen prispevek vaščanov Boršta, Boginje vasi in Mlak pri posodobitvi ceste______ PODZEMELJ — V okviru praznovanja letošnjega praznika metliške občine so v krajevni skupnosti Podzemelj slovesno odprli 2,4 km asfltirane ceste Boršt-Boginja vas-Mlake. Posodobitev te ceste, ki je bilapred tem vaška pot, ni samo največje opravljeno delo v tej krajevni skupnosti, ampak ena največjih naložb v celi metliški občini. Predračun za posodobitev ceste je znašal 22 milijonov dinarjev. »Seveda toliko denarja nikakor ne bi mogli zbrati, zato je bilo že od začetka jasno, da bodo morali v precejšnji meri z delom in denarjem prispevati prebivalci teh treh vasi,« je povedal predsednik skupščine KS Podzemelj Franc Selič. Vsako gospodinjstvo iz Boršta, Boginje vasi in Mlak je prispevalo 60 do 120 tisočakov, tako da so zbrali 2 milijona dinarjev. Poleg tega so vsa dela do asfaltiranja opravili vaščani sami, vseh prebivalcev teh treh vsi, z otroki, ženskami in starimi ljudmi, pa je le okoli 80. Torej so morali vsi za delo sposobni ljudje krepko poprijeti, da so opravili tako veliko delo. Pri gradnji ceste je v precejšnji meri pomagala še metliška komunalna skupnost, ki je najprej nakazala milijon dinarjev, milijon pa še bo, prispevali pa so še KZ Metlika. GG Novo mesto in Ljubljanske mlekarne. Da so bili stroški za material res veliki, pove tudi podatek, da so samo za utrditev in razširitev ceste porabili več kot 5.000 kubikov gramoza. Seveda je tudi KS Podzemelj, ki šteje 12 vasi z okoli 850 prebivalci in je po površini največja krajevna skupnost v občini, za gradnjo ceste namenila ves svoj denar. Posodobitev ceste je bila že v programu del prejšnjega samoprispevka, zato so iz tega vira dobili denar za asfaltiranje. Pogodbo za 9,24 milijona dinarjev je krajevna skupnost sklenila s karlovško delovno organizacijo Ceste Hr-vatske, dali so tudi avans v višini 6 milijonov dinarjev, do sedaj pa so poravnali že ves pogodbeni znesek. Vendar je karlovaška delovna organizacija po zaključku del izstavila kar za tretjino večji račun, kar je seveda KS Podzemelj zavrnila. Poleg asfaltiranje te ceste, ki je bilo prvo delo na prednostni listi v KS Podzemelj, je letos še vas,Otok dobila javno razsvetljavo. Sedaj sta na vrsti asfaltiranje ceste skozi Podzemelj ter ureditev in razširitev pokopališča.,To dvoje bi radi naredili do 20-letnice krajevne skupnosti, ki jo bodo praznovali junija prihodnje leto. A. B. Novomeška kronika TELEVIZORJI — Dolenjska nakupovalna pot minuli teden ni vodila v Trst ali Gorico, temveč v Škofjo Loko. V tem mesecu so za 961 zahodnonem-ških mark delili listke, s katerimi je bilo potem v Pržanu pri Ljubljani moč dvigniti barvni televizor. Kupčija je neznansko cvetela, med kupci se je znašel tudi Dolenjec, ki si je zaželel in tudi dobil kar 16. okenc v svet. Po en aparat bo menda postavil tudi v stranišče in drvarnico POTOVANJA — Znani novomeški fotograf, ki se je specializiral predvsem za slikanje porok, je na svoje vozilce, ki mu služi za štab, obesil listek, s katerim morebitne stranke obvešča, da je, »odšel v Trst- samo za 2 dni«. Čudno sporočilo ima nekaj razlag. Stranke ne morejo brez. mojstra, ki jih tolaži, da bo prav kmalu nazaj. Mojstru je žal, da ni šel v Trst dlje kot za dva dni. itd. KAVIAR — Nedavno smo poročali, da imajo v novomeških trgovinah tudi kaviar — po 920 din konzervico. Prepotrebni uvoz iz dežele Danske ima tudi že prve kupce, med najbolj vztrajnimi je znani novomeški zdravnik. Si ga je predpisal za zdravilo? Ena gospa je slišala, da bo z novim letom 11 novomeških krajevnih uradov odpovedalo Dolenjski list. Si bodo časnik sposojali pri župnijskih uradih, ki so še naprej zvesti bralci in opazovalci? p V času od 28. novembra do 5. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Veselko iz Ostroga — Simona, Martina Pust iz Brezove rebri — Matejo, Vida Čegovnik iz Podgore — Jureta, Marjeta Pajk iz Polja — A lena, Darja Marolt iz Kostanjevice — Boštjana, Branka Končina iz Krmelja — Alojza, Mojca Gregorič iz Zabrdja — Lucijo, Jožica Murn iz Kota — Mojco, Majda Murn z Dvora — Andrejo, Dragica Dragutinovič iz Črnomlja — Nado in Majo, Josipa Rudman iz Metlike — Luka, Irena Fink iz Kočevskih Poljan — Majo, Anica Premru iz Gruče — Jožeta, Marica Škrbec z Jugorja — Tanjo, Dragica Kosovan iz Jelš — Brigito, Anica Opalk iz Cirja — Andrejo, Julka R°JC iz Žužemberka — Silva, Jožica Nosan z Gorenje Gomile — Majo, Jožica Božič iz. Brestanice — Miha. Olga Je-nič iz Škrjanč — Karmen, Marta Mervar iz Prečne — Anjo, Anica Leskovar iz Črnomlja — Mitja, Štefka Kocjan iz Jelševnika — Alenko, Silva Jankovič iz Brežic — Manjo, Vida Markelc iz Studenca — Boštjana, Darinka Avgu-štinčič iz Zagorice — Barbaroln Mihca Mueller iz. Primostka — deklico. IZ NOVEGA MESTA: dr. Tatjana Harlander s Poti na Gorjance 54 — dečka, Kata Stojčevič, K Roku 106 Marka, Danica Čingarova, Na Lazu 13 — Darijo in Irena Majzelj s Ceste herojev 26 — Jurija. Čestitamo! Sprehod po Metliki NA OBISKU V BETI si je predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen ogledal proizvodnjo v Kod-ranki in na razgovoru ugotovil, da je še dobro, da imajo ob tako sposobnih in produktivnih strojih zaposlenih še toliko delavcev, da lahko sestavij1’ izvršni odbor sindikata. Kaj bo pa ta; krat, ko bodo imeli stroji sv<)J sindikat? . ENA GLAVNIH IN NAJBOLJ razvnetih tem pogovorov v zadnjih dneh v Metliki je: 13. plača — da a ' ne. Da si ne bi pravoverni politični aktivisti po nepotrebnem belili glave, je treba povedati, da sc ti očitno še ne dovolj osveščeni ljudje sprašujejo, če bodo ob koncu leta rezultati njihovega celoletnega truda zadostovali, da bodo po svoji zreli odločitvi lahko de ustvarjenega dohodka namenili za povečanje osebnega dohodka, skratka, če bo 13. plača. MATIČNI URAD V GRADCU sc je potem, ko se jc v njegovem prostoru udrl strop, preselil v sosednji rdeči kotiček, tako da so matični podatki seda) še bolj na liniji. Popravilo bi stalo kakih 6(X) tisočakov, tega denarja pa n' nihče pripravljen dati. Pri selitvi urada jc pomagal tudi načelnik oddelka za notranje zadeve Desimir Milovanovič, pa ga je v rdečem kotičku tako zabole križ, da si je nemudoma pridelal nekaj dni boleče bolniške. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ■ fV " - ~ Črnomaljski drobir ČISTOČA — April je mesec čistoče v črnomaljski občini, junija pa ima teden čistoče občinsko središče. Toda letos je imela občina od tega tedna in meseca bore malo, saj so čistili v glavnem le šolarji, odrasli, ki naj bi jim dali zgled, pa so se jim smejali. In zakaj pišemo o tem sedaj, ko je od teh čistilnih akcij preteklo že toliko časa? Zato, ker bi bilo prav, če bi mnogim prišlo v zavest in kri, da bi moral biti dan čistoče pač sleherni dan v tednu, in ne nazadnje tudi zato, ker ni tako daleč naslednji april, ko naj bi tudi tisti, ki se čistilnim akcijam smejijo, vsaj za sabo pospravili smeti. MIKLAVŽ — Miklavž — takšen pravi, iz mesa in kosti — je pretekli teden spravil na noge dobršen del Semičanov pa še vernike iz sosednje črnomaljske fare povrhu. Mnogim seveda najbrž ni bilo toliko do tega, da bi šli v cerkev zato, da bi videli Miklavža, ampak sojih bolj zamikala darila, ki jih je vsem brez izjeme podaril ta mož. In to brez kakršnega koli predhodnega zbiranja denarja in dogovarjanja. Ribniški zobotrebci STORITVENI IZVOZ — Ko v ribniški občini hvalijo svoje izvoznike, ponavadi vedno pozabijo na Eurot-rans, ki precej prispeva k izravnavi zu-nanjetrgovisnke in devizne bilance. Lurotrans se je namreč uveljavil kot eden najuspešnejših avtoprevoznikov zlasti na tujem trgu. Med drugim tudi zato, ker mu vedno znova uspeva da nabavlja nove kamione, ki jih sicer druge firme le stežka dobe. Očitno pa vse te napore v ribniški občini premalo cenijo. ZAKLETI DOM — Planinski dom na Xravn' g°ri je izredno privlačna tu-ns*)cna postojanka. Vendar pa sod-ražiskemu turističnemu društvu ni-akor ne uspe najti skupnega jezika z judmi, ki so dom že najeli in z njim upravljali. Pred kratkim sta namreč om zapustila zadnja najemnika, ki sta sicer nameravala gori razviti zimsko športno središče za ribniško in se kakšno občino. Ali je dom zaklet? Drobne iz Kočevja darila starejšim — že po tadiciji bo dedek Mraz tudi letos obiskal in obdaroval občane, stare nad 70 v ^ Kočevje-mesto, ki to obdarovanje organizira, blizu 300. eveda zaradi varčevanja darila letos ne bodo bogatejša, kot so bila v minulih letih. NOVOLETNI SEMENJ — Novoletni semenj dedka Mraza bo od 23. do 27. decembra in to na ploščadi pred samskim domom (ker nova ploščad med Namo in kavarno še ne bo dokončana). V teh dneh bo sejemski Prostor trikrat obiskal dedek Mraz s spremstvom, poleg tega pa bo enkrat se sprevod dedka Mraza s spremstvom skozi mesto. SMUČARSKI SEJEM — Sejem rabljene smučarske opreme bo v avli osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju v soboto, 14. decembra. Ta-'n uspešnih sejmov je bilo doslej že ec. Seveda na njih ne menja lastnika e smučarska oprema, ampak tudi dr-sa|ke, sani in drugo. DELA SO SE ZAVLEKLA — ost pri cerkvi v Kočevju bo v g avnem dokončan do predvidenega bka, se pravi do 15. oz. 17. decembra, e bo ša dokončan dostop z obeh stra-1 na most, saj ga bodo asfaltirali šele Pomladi. Kljub temu pa bo most v ratkem odprt za promet. Tudi pl-scad med Namo in kavarno ni doko-cana do roka, L decembra. Dela so se zavlekla. klu Trebanjske iveri konec brezvladja — v pe- vasi pri Trebnjem, so bili nekaj y ’ 'MOl pt I 1 ll.UlljV.lll, JO OIII llVftUJ časa brez pravega »Luciferja,- ki sicer afcja tamkajšnje življenje. Nekateri so "tli čisto zmedeni in niso znali več loči-h dneva od noči, drugi spet so zaradi tega zabredli v prepire, tretji so P°Polnoma zgrešili vse smeri. Zato so * vaščani oddahnili, ko so pred krat-lrn na ta pomembni položaj izvolili vaščana Oražma. Volitev in slovesnos-h ob ustoličenju ter pojedine, ki je te-111,1 sledila, sicer ni prenašala televizi-14, zato pa so Pekljani vse posneli na rideo trakove. KROJENJE IN ŠIVANJE —V tre-. njski občini se je sprožilo veliko za-Ptnianje za 1 krojno-šivilskii tečaj. Baje Jc kar 34 kandidatov za to. Seveda, e«°nomska kriza prizadeva ljudi, zato vsak pomaga, kakor ve in zna, tudi s 'Vanjem in krpanjem starih oblačil. V lem je tudi pojasnilo za to, daje v tre-?.ar>jski občini čez noč zmanjkalo lvalnih strojev. Kdor v svojo stvar verjame s Sfcem in razumom, jo z raz-uHom in srcem brani. C. KOSMAČ človek nosi smrt v sebi kot sad koščico. R. M. RILKE Zgodovino je treba graditi na trdnih temeljih, in ne z okraski, četudi so učinkoviti. A. SOLŽENICIN DRŽAVNA ODLIKOVNJA ČRNOMELJ — Minuli torek so trije zaslužni občani črnomaljske občine prejeli odlikovanja, ki jih je podelilo predsedstvo SFR Jugoslavije. Za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, je predsedstvo z redom dela s srebrnim vencem odlikovalo Antonijo Matkovič in Stanko Saje, obe zaposleni v poslovni enoti Ljubljanske banke v Črnomlju. Za prizadevanje pri socialistični graditvi države pa je medaljo zaslug za narod prejel Ivan Veselič iz krajevne skupnosti Adle-šiči. KRVODAJALSKA AKCIJA ZA ČRNOMALJCE ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v torek, 17. decembra, krvodajalsko akcijo za Splošno bolnico Novo mesto. Ker se je v zadnjem času dogajalo, da seje s posebnim avtobusom pripeljalo premajhno število krvodajalcev, se bodo tokrat peljali v Novo mesto z vlakom, ki odpelje iz Črnomlja ob 6,45. Stroške vozovnice bodo krvodajalcem povrnili ob vpisu v bolnici. SESTALA SE JE SKUPŠČINA POŽARNE SKUPNOSTI TREBNJE — 5. decembra seje tu sestala skupščine interesne skupnosti za varstvo pred požarom. Delegati so na seji obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za naslednje srednjeročje, spremembo finančnega načrta skupnosti, poročilo o požarih v prvem polletju itd. Svoboda je najbolj dragocena S konference krajevne organizacije ZB na Mirni Skoraj vsi predlagani prvič ČRNOMELJ — V Črnomlju so že pripravili usklajeni ožji izbor možnih kandidatov za funkcije v občinskih družbenpolitičnih orga-nizcij in skupščinah sisov, ožji izbor za vodilne funkcije v občinski skupščini pa bo napravljen v decembru. Za predsednika OK ZKS je predlagan Milan Krajnc, za sekretarja predsedstva OK ZKS Lojze Šterk, za izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS pa Stane Šimec, za predsednika OK SZDL Zvone Planinc, podpredsednico te organizacije Ivanka Moljk, sekretar Socialistične zveze pa naj bi v dogovoru z republiško konferenco to funkcijo opravljal do skupščinskih volitev maja 1986. Za predsednika občinskega sindikalnega sveta je predlagan Bojan Vipavec, za sekretarja Zvone Jakša, za predsednika mladinske organizacije je že izvoljen Dušan Jankovič, za sekretarja OK ZSMS pa je evidentiranje še v teku. Za predsednike občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so predlagani: Nada Beronja (otroško varstvo), Ivo Blažič (raziskovalna skupnost), Ema Šujica (socialno varstvo). Jure Damjanovič (socialno skrbstvo), Branko Adl-ešič (telesnokulturna skupnost), Anton Horvat (zdravstvena skupnost), Peter Jančan (izobraževalna skupnost), Anton Strmec (kulturna skupnost), Martin Janžekovič (komunalna skupnost), Leopold Pucelj (cestna skupnost), Jože Strmec (stanovanjska skupnost) in Jože Šterk (skupnost za zaposlovanje). MIRNA — Na programsko-volilni konferenci krajevne organizacije ZB Mirna minulo nedeljo so borci kritično spregovorili o našem vsakdanjiku. Predsednik Aleksander Grabnar pa je še posebej spomnil na to, kako dragocena je svoboda, za katero so borci nekoč dejali, da jo je treba ohraniti tudi za ceno manj udobnega življenja. Na seji so borci pregledali svoje delovanje v preteklem obdobju in pohvalili zlasti sodelovanje z mladino in delovnimi organizacijami pri vzdrževanju obeležij iz NOB. Na seji je bilo rečeno tudi, da so borci še vedno dejavno vključeni v družbeno življenje, saj so za funkcije v krajevni skupnosti evidentirali 33 možnih kandidatov. Opozorili so še, da marsikje slabo skrbe za borce, in med drugim kritično ošvrknili delovanje dispanzerja za borce v trebanjskem zdravstvenem domu. Na čelu mirenske borčevske organizacije bodo v naslednjem obdobju Aleksander Grabnar, Franc Sladič, Darko Krištof in Mimi Kolenc. Marsičemu se bo treba odreči Črnomaljska Socialistična zveza o opravljenem in načrtovanem delu — Kritično o slabostih v naši družbi — Novo vodstvo — Sekretar izvoljen maja ČRNOMELJ — Čeprav je bilo gradivo o delu Socialistične zveze v črnomaljski občini v preteklem obdobju ter v bodoče obširno, pa je zlasti o slednjem po besedah Marjana Jelena z republiške konference SZDL manjkala poglobljena vrednostno-analitična ocena. To pomanjkljivost je dopolnila živahna, konkretna razprava kar 22 razpravljalcev na programsko-volilni seji občinske konference SZDL. Enega od delegatov je zbodlo, da je gradivo preveč načelno, čeprav je na terenu veliko problemov, ki bi jih bilo vredno omeniti, saj je Socialistična zveza ne glede na pomanjkljivosti v krajevni skupnosti središče, okrog katerega se vrtijo aktivisti. »Včasih so akcije preveč kampanjske, manjka koordinirano, kontinuirano delo, zato bi morali iti sedaj, pred volitvami, aktivisti SZDL v vsako vas in se pogovoriti z ljudmi, saj ne smemo biti zadovoljni s kakršnim koli izidom volitev,« je bilo slišati. Prav volilni postopki so bili namreč zelo široki, demokratični, čeprav so naleteli na ostre kritike posameznikov, ki pa so glasni le pred volitvami, potem pa jih ni štiri leta nikjer videti ali le tam, kjer je delo honorirano. Zanimivo je, da planske dokumente sprejemajo v občini brez posebnih težav, potem pa jih ne uresničujejo, razloge za to pa iščejo v sistemu, republiki, federaciji, ne vi- dijo pa jih doma. Nekateri srednjeročni plani so celo prepisani. In kdo naj jih potem uskladi? Sicer pa med krajevnimi skupnostmi ni več solidarnosti, ampak tekmujejo med seboj, katera bo imela močnejšo delegacijo, da bo lahko potegnila na svojo stran. Tudi tozdi in delovne organizacije se med seboj težko dogovorijo o skupnih stvareh, zato ne čudi tudi to, da so med kolektivi tako velike razlike v osebnih dohodkih, ki pa niso posledica večje ali manjše kvalitete, produktivnosti. Ljudje pa se le sprašujejo, ali so pri njih res toliko slabši od tistih, ki imajo veliko večje prejemke. Takšnemu ravnanju ob bok gre prav gotovo odgovornost, ki je je še vse premalo. »Če se bodo neodgovorno obnašali vodilni, ne moremo pričakovati od podrejenih, da bodo drugačni. Kje so sankcije za tiste, ki ne spoštujejo zakonov, neodgovorno ravnajo z družbeno lastnino? Nismo za revni socializem, vendar bi se morali danes, v teh težkih časih, marsičemu odreči, tudi olim-piadi,« so bili kritični. Manj kot pretekla leta je bilo tokrat govora o obveščanju, ki je, gotovo tudi zaradi odmaknjenosti občine od centrov, prešibko: težave imajo s sprejemom TV programov, neangažiranostjo TV dopisništva ter pri iskanju dopisnika za ljubljanski radio. Večjo skrb morajo posvetiti v delovnih organizacijah internim glasilom, vendar sedaj nimajo primernega kadra. Mladi so sicer pripravljeni študirati novinarstvo, a ni štipendij, zato je svet za informa- • Na programsko-volilni konferenci črnomaljske Socialistične zveze so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednik je postal Zvone Planinc iz Elektra, podpredsednica Ivanka Moljk iz Ljubljanske banke, sekretarju Mladenu Radojčiču pa so podaljšali mandat do meseca maja, ko bodo končane volitve. cije predlagal, da bi združevali sredstva za štipendiranje novinarjev, več kolektivov pa bi imelo zaradi racionalnosti enega novinarja. M. BEZEK Odlične ocene delu konference Na volilno-programski konferenci OK SZDL Kočevje so delegati odlično ocenili delo občinskega vodstva SZDL — Prekinili sodelovanje z Dolenjskim listom PO 270 DINARJEV ZA DEDKA MRAZA ČRNOMELJ — V Črnomlju že več let obstaja samoupravni sporazum med Zvezo prijateljev mladine in delovnimi organizacijami, ki prispevajo denar za novoletno obdaritev otrok in novoletne prireditve, in sicer odstotek od povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu. Letos bodo prispevali po 270 din na zaposlenega, tako da bodo zbrali okrog 1,6 milijona dinarjev, kar bo, kljub temu da bo vrednost enega darila le 400 dinarjev, komaj zadostovalo za obdaritev in prireditve. Zveza prijateljev mladine bo namreč obdarovala tudi okrog 600 otrok delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v črnomaljski občini. VEC DENARJA IZ AMORTIZACIJE TREBNJE — Na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti so delegati sprejeli sklep o spremembi finančnega načrta in samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo SIS in skupnostjo. Sprejeli so tudi finančni načrt skupnosti za prihodnje leto ter osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje..Spremembo finančnega načrta so v skupnosti sprejeli zaradi povečanega dotoka denarja iz amortizacije. KOČEVJE — Kočevska občinska konferenca SZDL sije zastavila nalogo, da skozi oblike in metode dela skuša uresničevati frontovsko, množično in mobilizacijsko vlogo pri razreševanju družbenih problemov in uresničevanju pobud delovnih ljudi. Na programsko-volilni konferenci, ki je bila pretekli četrtek, pa so delegati ocenili, da je konferenci to uspelo. Člani občinskega vodstva SZDL so se vključevali v uresničevanje programa gospodarske stabilizacije zlasti tam, kjer so poslovali slabše. S temi problemi se je ukvarjalo tudi predsedstvo konference, katerega prispevek je bil opazen pri pripravi letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov. Uspešno so delovali tudi koordinacijski odbori in sveti, katerih poročila o delovanju so zajeta v poročilu o delu konference. Na seji so opozorili tudi na težave v kmetijstvu, kjer se razmere ne izboljšujejo. V programske usmeritve so zapisali, da bodo skušali delovati čimbolj življenjsko, demokratično, v skladu s težnjami delovnih ljudi ter njihovimi potrebami. Potem ko so delegati slišali informacijo o poteku priprav na skupščinske volitve, so se lotili aktualnih • Na seji so ponovno izvolili Alojza Petka za predsednika OK SZDL, Petra Šobarja za podpredsednika, za sekretarja pa Alojza Seška. Od navzočih 54 delegatov je dobil Šešek 39 glasov, drugi kandidat Dušan Zamida pa je prejel 15 glasov. vprašanj o obveščanju. Uvodno besedo je podal Vlado Gašparac, predsednik koordinacijskega odbora za vprašanja informiranja. Že v poročilu o delu odbora je bilo zapisano, da je bilo največ problemov z Dolenjskim listom. Tudi na seji je Gašparac dejal, da je z Dolenjskim listom prihajalo do konfliktnih situacij, do širjenja zlonamernih informacij in celo blatenja občinskih funkcionarjev. Za tako početje Dolenjskega lista pa v Kočevju. niso nikoli krivili posameznikov, ampak uredniški odbor in izdajateljski . svet. Zato je Gašparac v imenu konference zastavil vprašanje, zakaj bi v takih razmerah še naprej vztrajali med ustanovitelji Dolenjskega lista, ko pa Kočevsko niti zgodovinsko niti politično niti geografsko in seveda tudi ne ekonomsko nima nobehih zvez z dolenjsko regijo. Zato so že pred časom poskušali s Kočevskim žarometom, ki naj bi kočevske občane informiral objektivno. Kočevcem namreč gre za kakovostno informiranje, ki sta ga dobro opravila Delo in Radio, slabše TV, zanič pa Dolenjski list. Kljub takemu stanju pa nihče ni hotel reči nič določenega v zvezi z Dolenjskim listom. Tako je »agonija«, kakor je dejal Gašparac, trajala več let. Pred dvema letoma so začeli spet izdajati Kočevske novice skupaj z delegatsko prilogo. Ker Kočevske novice (katerih odgovorni urednik je prav Vlado Gašparac, opomba DL) dobro opravljajo naloge na področju informiranja, po - Gašparcu ni nobenega smisla več v tem. da bi kočevska občina še naprej sofinancirala Dolenjski list. Ta časopis terja kar 1,140.000 dinarjev sofi-nancerskega deleža, to je trikrat več, kolikor so v Kočevju plačevali doslej. Takega povečanja v času gospodarskih težav konferenca ne more potrditi. Simbolično prisoten s 400 tisočaki pri nečem, »kar se nas ne tiče,« pa tudi nima pomena, je dejal Gašparac. Z njim so se strinjali tudi vsi ostali, treba je prekiniti dvoživkarstvo in se končno nasloniti na ljubljansko regijo, kjer naj bi skupaj z ribniško občino našli pot do Dnevnika kot regijskega glasila Socialistične zveze. To bi bilo tudi konec rušilnega delovanja Kočevcev nasproti sistemu sofinanciranja za Dolenjski list. Delegati so po koncu te razprave soglasno glasovali za to, da kočevska OK SZDL prihodnje leto ne bo več med ustanovitelji Dolenjskega lista. JOŽE SIMČIČ Izgubarski posli z Libijo V Trebanjskem Trimu v devetih mesecih 75 milijonov dinarjev izgub TREBNJE — Trebanjski Trimo deli usodo vse slovenske kovinsko predelovalne industrije. V devetih mesecih tega leta je pridelal za 75 milijonov dinarjev izgube. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti jih prizadevajo visoke cene črne metalurgije, v drugi pa tudi izvozni posli, kjer ta industrija ne prenese visokih obresti za izvozne kredite in pa dolgega čakanja na ivz-ozne spodbude. V Trimu pa omenjajo tudi Libijo, ki očitno izgub ne povzroča samo metliškemu Kometu, ampak tudi drugim. Sicer pa je Trimovo pot do izgub opisala Tatjana Fink, v. d. direktorica prodajno-projektivnega sektorja. »Ko smo v tozdu Jeklene konstrukcije v Dobovi ob šestmesečnem obračunu zabeležili izgubo, smo takoj začeli izvajati sanacijski program. Program je že čez tri mesece prinesel rezultte. Izguba je bila za 15 milijonov dinarjev manjša od planirane in je znašala septembra še 27 milijonov dinarjev. To je za nas uspeh, saj se vsa slovenska kovinskopredelovalna industrija utaplja v izgubah. Samo spomnimo se IMV, Gorenja in drugih. Tem se izgube večajo iz četrtletja v četrtletje. V Dobovi pa je prišlo do izgub predvsem zaradi tega, ker so delali samo jeklene konstrukcije. Pri proizvodnji teh pa predstavljajo stroški za material devet desetin vseh izdatkov. Kot kaže, pa bomo še naprej poslovali tako, saj je črna metalurgija spet za 18 odst. dražja. Tako podražitev so jim namreč odgovorni odobrili kljub temu, da so v železarnah pričakovali za 8 odstotkov nižjo podražitev,« je dejala Tatjana Fink. »V tozdu Jeklene konstrukcije in plošče v Trebnjem pa je analiza pokazala, da je izguba v višini 33 milijonov dinarjev nastala zaradi posla z Libijo. Pogajanja o izgradnji bivalnih objektov so dolgo trajala, čas od podpisa pogodbe do realizacije naročila pa je bil kratek. Nemara se je ljubljanski Smelt tudi zaradi tega odpovedal posredništvu med Libijci in nami. Tako smo ostali sami z novomeškim Pionirjem. Maja smo podpisali pogodbo, s projektiranjem, izdelavo, transportom in montažo pa je vsa zadeva trajala,samo šest mesecev. Gradnja 12 tisoč kvadratnih metrov velikih bivalnih površin je zdaj v zaključni fazi. V tem času pa nismo prejeli niti akreditivov niti avansa, zato doslej nismo prejeli izvoznih stimulacij. Ker smo morali vse tako zelo hitro narediti, je bil dražji tudi material. Skratka, samo na tem objektu smo pridelali za 130 milijonov dinarjev izgube. Zdaj smo seveda brez skladov, po zlu je šla akumulacija, vprašanje je tudi, kako bo z našimi osebnimi dohodki. Vse to pa se nam ni zgodilo zaradi lenobe, saj so bile naše proizvodne zmogljivosti zasedene, kot že dolgo ne, nekateri so • V Trimu bodo do konca leta izvozili za 2 milijona konvertibilnih in za 1,7 milijona klirinških dolarjev. Delež izvoza v skupnem prihodku je 22 odst. delali tudi v treh izmenah,« je dejala Finkova. Svoje je k izgubam prispeval tudi tečaj dolarja, ki se ni gibal tako, kakor je bilo pričakovati. Cene domačih materialov niso sledile dolarskemu tečaju in so bile celo višje kot sicer. Domača pločevina je bila za četrtino dražja kot uvožena, ki jo seveda bremenijo carine, davki ipd. Če dodamo k tem podatkom še to, da so obresti za izvozne kredite višje od 50 odst., potem v Trimu skoraj niso mogli drugče poslovati, kakor so. J. SIMČIČ Pripis uredništva DL Daleč od pravil novinarskega dela je poročila dopolnjevati s t.i. uredniškimi pripisi, toda ob programsko-volilni konferenci kočevske Socialistične zveze smo prisiljeni poslužiti se tega nenavadnega početja; navsezadnje gre za usodo Dolenjskega lista na Kočevskem. Očitno je bila ta usoda dolga leta v mačehovskih rokah, politično zapečatena pa nedavno, ko si je nekdo vzel pravico grdo spreobračati resnico. Kočevska politika se namreč že dlje časa požvižga na morebitne novinarske pomanjkljivosti v Dolenjskem listu, za malo se ji zdi javno razreševati »probleme« in »konfliktne situacije«, zato nam nima pravice podtikati »zlonamernih informacij in celo blatenja občinskih funkcionarjev«, kajti nobenega od teh grehov ni nikoli dokazala uredniškemu odboru, sploh pa ne izdajateljskemu svetu Dolenjskega lista. Na nedavni seji izdajateljskega sveta Dolenjskega lista jc V. Gašparac v imenu kočevske Socialistične zveze ugotavljal, da je vsebinska zasnova Dolenjskega lista »še vedno aktualna, te nekaj stvari bi bilo treba spremenili, tako da bi lokalno raven postavili v drugi in ne v prvi plan«. Ne lokalno, se pravi tudi zgolj kočevsko, Dolenjski list nuj bi imel predvsem regijsko in medregijsko povezovalno vlogo. Zakaj potem izgovor, da Kočevsko ne potrebuje Dolenjskega lista, ker nima nič skupnega z dolenjskimi in drugimi občinami? Priložnostni izmišljotini V. Gašparca lin še koga) o popolni zgodovinski, politični, geografski in ekonomski ločenosti kočevske občine od Dolenjske lahko verjame, kdor je za ograjevanje občin z bodečo žico, tako ozkogledih pa očitno ni tisoč stalnih naročnikov Dolenjskega lista na Kočevskem. V imenu teh smo že februarja letos kot kratkovidno označili namero za izstop kočevske Socialistične zveze iz kroga ustanoviteljev Dolenjskega lista. Na osnovi spreobrnjenih dejstev je zdaj do tega prišlo, in kar se obveščanja tiče, se je kočevska socialistična frontnost izkazala kot zelo ozka in zaplolniška. Taka ni šele od danes, sicer ne bi že več let mešetarila z denarjem za sofinaciranje Dolenjskega Usta. Preprosto ni hotela iti v korak z drugimi občinami, zato se nima pravice hudovati, češ da b.i morala za Dolenjski list prispevati trikrat več kot zdaj. Naj raje pove po resnici. da je zdaj njen prispevek trikrat manjši od drugih, da o več ko desetkratnem zaostanku za novomeško občino ne govorimo. Nesporno je, da bo tudi brez ustanoviteljskega žegna in denarja kočevske Socialistične zveze Dolenjski list še naprej pisal za tisoč naročnikov (in še nekajkrat več bratcev) iz te občine. Upamo pa, da v Kočevju ne bodo narobe razumeli tistih določit novega slovenskega zakona o obveščanju. ki govorijo o dolžnosti in odgovornosti t.i. virov informacij, in nato zgolj na občinski zapeček zvlekli Kardeljevo misel o »pravici vsakogar, da sliši resnico«. J er: i Za uredništvo , , Dolenjskega lista DRAGO R USTJA not rMteui nnf IZ NKŠIH OBČIN IK IZ NKŠIH OBČIN Iz Trima v Dobovi ta teden dva vlaka izdelkov v ZSSR V tozdu Jeklene konstrukcije so delali dan in noč, ob nedeljah in ob praznikih »Kaj, če bomo spet odrinjeni?« DOBOVA — Delavci Trima — tozd Jeklene konstrukcije imajo za seboj naporen mesec. Poleg ustaljenega programa so od novembra do zdaj napravili 20 tisoč kvadratnih metrov strešnih in stenskih sendvič plošč za Sovjetsko zvezo. V ponedeljek je iz Dobove odpeljal prvi vlak s 27 vagoni. Kompozicija je bila dolga 540 metrov. Naslednjo pošiljko bodo odposlali do konca tega tedna. Od tega izvoznega naročila pričakujejo v dobovskem kolektivu 12 milijonov dinarjev čistega dohodka, s katerim bodo konec leta precej zmanjšali izgubo. Skupna vrednost opravljenega dela je 200 milijonov dinarjev. Od tega so 100 milijonov ustvarili v dobovskem tozdu, drugih 100 pa v tozdu JKP v Trebnjem, kjer so napravili skelet. Taje tehtal 500 ton. Za izvozni program plošče so v Dobovi zaposlili 10 nekvalificira- »Tokrat se lahko pohvalimo, da je v roku izpolnjeno izvozno naročilo uspeh celotnega kolektiva, od vratarja in proizvodnje do pisarniških delavcev,« je dejal direktor dipl. inž. Matjaž Križanec. nih delavcev. Ves mesec so delali v dveh izmenah in na dveh linijah neprekinjeno dan in noč. Prva izmena je delala od 6. ure zjutraj do šeste ure zvečer, druga pa od šestih zvečer pa do šestih zjutraj. Ob nedeljah zvečer so vskočili delavci iz pisarn in delali do naslednjega jutra, da so se proizvodni delavci lahko naspali. Režijci so za to naročilo porabili tudi precej svojega rednega delovnega časa. Sestavili so vse vijake. Naročilo so opravili v roku, čeprav prej tega mnogi niso verjeli. Palete so si zagotovili preko Obrtne zadruge »Grič« v Brežicah. V njih je 220 kubikov lesa. Izdeloval jih je zasebnik Franc Peterkovič iz Dobove in tudi on je napel vse moči, da je vsak dan sproti izpolnil naročilo. Preostale lesne elemente so naročili pri zadrugi Hrast v Novem mestu. Vzporedno so v dobovskem Trimu izdelovali tudi kotle za kurjenje lesnih odpadkov in drugih trdih goriv. Dva kotla sta bila že v soboto pripravljena za prevoz v Avstrijo. Kurilna vrednost vsakega od njiju je 800 kilovvatov (po starem 800 tisoč kilokalorij). Ta čas se pripravljajo na izdelavo tretjega povsem avtomatskega kotla z zmogljivostjo 1250 kilovvatov. Naročile so ga Centralne železniške delavnice — tozd za vzdrževanje voz v Dobovi. Kolektiv JK bremenijo velike -zaloge gotovih izdelkov. Na dvorišču že od lani čakajo na izvoz v Tunizijo 60 milijonov vredne konstrukcije. Investitor v Tuniziji jih ne prevzame, zato spodbujajo naročnika Emona Inženiring v Ljubljani, naj vendarle pospeši izvoz in poskrbi tudi za plačilo stroškov, ki jih ima tozd s financiranjem zalog. JOŽICA TEPPEY V nerazvitih krajevnih skupnostih se boje, da bi po ukinitvi krajevnih uradov osta-________________ li brez pisarn, ker bi se te selile v večja središča BREŽICE — Med delegacijami za občinsko skupščino in med drugimi krajani sta naleteli na izredno velik odziv analiza o razvitosti krajevnih skupnosti in razčlemba organiziranosti in delovanja krajevnih uradov s predlogi za morebitne spremembe. Pri tem osnutku sta nakazani dve varianti in obe predvidevata centralizacijo matične službe v Brežicah. Po prvi varianti naj bi ukinili vse krajevne urade in ustanovili ustrezno število pisarn krajevnih skupnosti, po drugi naj bi ukinili le krajevna urada Čatež in Krška vas, drugod pa bi njihovi šefi namesto matične službe prevzeli v svoj delokrog naloge z krajevno skupnost. Delegacije so imele na gradivo zelo veliko nasprotujočih si pripomb na zboru krajevnih skupnosti. Z oceno razvitosti se ne strinjajo ENA SIS ZA KOMUNALNE IN CESTNE STORITVE BREŽICE — Komunalno in cestno dejavnost v brežiški občini združuje od 4. decembra ena interesna skupnost. To je korak k racionalizaciji in zbližanju sorodnih dejavnosti. Novi skupščini predseduje Stane Ilc. Zbora uporabnikov in izvajalcev sta na prvi skupni seji med drugim sprejela besedilo dogovora o temeljih novega srednjeročnega plana občine ter samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za obdobje 1986 — 1990. Izglasovala sta odlok o dobavi in odjemu pitne vode v občini, potrdila sklep o odplačevanju posojila za izgradnjo črpališča v Glogovbrodu ter sklepala o spremembah pri sofinanciranju primarnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Razpravljala sta še o devetmesečnem gospodarjenju SKiS in sprejela popravke letošnjega finančnega načrta obeh enot. povsod zaradi zastarelih podatkov, na katere se ta naslanja. V KS trdijo, da so razmere dandanes marsikje drugačne, da so nekateri veliko pridobili. Enotni so si v tem, da so ukrepi za skladnejši razvoj nujni in da je veliko zamujenega. Brežičani so za to, da zaživijo krajevne pisarne v novi vlogi, in predlagajo, da bi bilo merilo pri dodeljevanju sredstev za ta opravila število prebivalcev, število zaposlenih in razvejenost delegatskega sistema v KS. Menijo tudi, da bi morali poslej točneje opredeliti merila za razvitost. Dobovčani izjavljajo, da je novi način financiranja KS zelo spodbuden, vendar zahtevajo natančno delitev del za občinsko upravo in za KS. Število prebivalcev in zaposlenih po njihovem prepričanju ni pravo merilo. KS Brežice na primer nima nobenega opravka z vodovodi, mrliško vežico, s cestami, pokopališči, telefonijo in zvdrževanjem kulturnih domov, zato pa ima veliko več dela z obrambnimi pripravami kot drugi. V Pišecah, Globokem in Sromljah se nestrinjajo z ukinitvijo matične službe in krajevnih uradov v sedanji vlogi. Pišečani menijo, daje to oddaljevanje utečenih storitev krajanom in da bi ljudje izgubili veliko časa, če bi se morali za vsako potrdilo voziti v Brežice. Prepričani so, da bi se na občini povečalo število delovnih mest in da ne bi ničesar prihranili. Ni jim prav, da so krajevnemu središču odvzeli poroke, da je bila na tehtnici šola in zdaj naj bi ostali še brez matične službe. DEDEK MRAZ ŠE S PRAZNIM KOŠEM — Komaj tri četrtine delovnih kolektivov je poravnalo svoj delež na zaposlenega za novoletno obdaritev otrok, čeprav seje rok že iztekel. Nekateri odlagajo, ne vedo pa, da mora Zveza prijateljev mladine vedeti, r kolikšno vsoto bo razpolagala. Vsakemu otroku bi rada kupila vsaj eno igračo. Morda bodo zgledi obrtnikov še koga pritegnili. Med njimi so se izkazali Milan Kisič z 10.000 dinarji, Milena Mavčič z 2.000, Boris Čepin s 4.000 dinarji in Anton Komočar prav tako s štirimi tisočaki. Dobrodošel je vsak dinar, BREŽICE VEČ ZA KOMUNALIJE IN CESTE? BREŽICE — Zaradi obsežnih kanalizacijskih del in izgradnje vodovoda naj bi zaposleni v novem petletnem obdobju povečali prispevek od bruto osebnih dohodkov od enega na dva odstotka. To pomeni, da bodo morali delegati ŠIS za komunalno in cestno dejavnost biti Jo delovnih organizacij enako vztrajni, kot so v zahtevah do svoje skupnosti. Brez dodatnega prispevka bo seznam komunalnih in cestnih del v sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje do 1990 precej krajši. USTANOVILI KLUB ŠTIPENDISTOV KRŠKO — Da bi bile vezi med štipendisti in delovno organizacijo čim boljše in da bi v tovarni »Djuro Salaj« v Krškem lažje spremljali študij svojih štipendistov, jih spodbujali in opravljali tudi izbor, so v soboto ustanovili klub štipendistov. Nujen je nov zdravstveni dom Krčani pričakujejo, da bodo končno le prišli na vrsto v dolenjski regiji KRŠKO — Gradnja novega zdravstvenega doma v Krškem ostaja prednostna, neuresničena 'naloga,, za katero mora Zdravstvena regija Dolenjske zagotoviti v obdobju 1986 do 1990 sorazmeren delež na račun vlaganj krške občine v preteklih letih. Tako stališče so zavzeli na skupni seji vseh zborov krške občinske skupščine in skupščine občinske zd- • Zdravstveni dom Krško mora ne le zagotavljati gmotne razmere, ampak skrbeti, tudi za pridobivanje novih strokovnih moči in njihovo izpolnjevanje, z boljšimi delovnimi in življenjskimi razmerami naj bi te ljudi bolj priklenili na kraj. Vedo, da to ne bo niti malo lahka naloga, kakor tudi ne izpeljava samoprispevka, s katerim naj bi zagotovili pomemben delež potrebni sredstev. V občini bodo ohranili načelo policentričnega razvoja osnovnega zdravstva v občini. ravstvene skupnosti, ko so obravnavali analizo stanja in razvojnih možnosti osnovnega zdravstva v občini Krško v obdobju 1986 — 1990. V poprejšnjih planskih obdobjih so namreč naložbe na območju dolenjske regije potekale po sporazumu, ki je vključeval prednost izgradnje zdravstvenih domov, lekarn, razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti in združevanje sredstev podpisnikov tega sporazuma. Po slednjem je krška občina združevala sredstva za izgradnjo po določeni prednostni lestvici, na tej pa je bila tudi izgradnja novega zdravstvene- ga doma v Krškem. Pred pričetkom gradnje novega doma v Krškem pa je začel veljati nov samoupravni sporazum z vrsto novih objektov, za kar so bila zagotovljena združena sredstva podpisnic : sporazuma, izgradnja krškega doma pa je bila spet pomaknjena na konec srednjeročnega obdobja. Taka je v kratkem, sicer močno razvlečena samoupravna pripovedka o jari kači. Zahteve Krčanov, naj končno tudi njim kaj kane iz skupnega dolenjskega mošnjička, ki so ga pridno polnili — zdravstveni domovi in lekarne pa so zraslli le v drugih občinah — so še bolj upravičene, če vemo, da je zdajšnji zdravstveni dom v Krškem že dolgo pretesen in slabo opremljen. Utesnjenost, neustrezni prostori pa ne ŠE EN SAMOPRISPEVEK SEVNICA — Na programski seji krajevne konference SZDL v Sevnici je bilo minuli teden mnogo govora o novem krajevnem samoprispevku. Po sedanjem so postorili mnogo. Izvolili so tudi novo vodstvo krajevne konference. Novi predsednik je inž. Albin Ješelnik, podpredsednik Lado Močivnik in sekretar inž. Stane Šeško. vplivajo nič kaj spodbudno, da bi izboljšali strokovno zasedbo osnovnega zdravstva v občini nasploh. Razveseljivo je vsaj to, da so za polovični znesek zaostajanja mesečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu zagotovili denarce takoj, za drugo polovico zaostanka pa naj bi sredstva zagotovili najpozneje januarja 1986. P. PERC SZDL črpa moč iz vaških odborov Krajevna skupnost Boštanj: načrti za dobrih 100 milijonov dinarjev BOŠTANJ — Tukajšnjo programsko sejo krajevne konference SZDL predzadnjo sredo vsekakor lahko ozačimo za zgledno: poročalo je vseh dvanajst vaških odborov in večina društev v kraju. Prihodnje leto se jim izteče sedanji samoprispevek, kjer so z narejenim izredno zadovoljni. Te dinarje so mnogokratno obogatili še s prispevki krajanov in udarniškim delom. Poudarimo veliko akcijo — napeljavo telefona v severozahodne vasi krajevne skupnosti; kjer bo znašal prispevek na domačijo od 200 do 250 tisočakov] Krajani Šmarčne so za vsega pet starih milijonov družbene pomoči — za vse ostalo so poskrbeli sami — spravili pod streho lep večnamenski dom. Mnogo govora je bilo o osnutku programa novega samoprispevka, kjer ne manjka stvari, pomembnih za vse. V celoti ocenjujejo ta program na dobrih 10 milijonov dinarjev. Izvedli naj bi ga v naslednjih petih letih. Za javne razprave bo še dovolj časa. Volilci se bodo o programu izrekali na marčevskih volitvah. Ne zgodi se pogosto, da bi na takem sestanku poročala osnovna, sindikalna in partijska organizacija. In vendar je za vpetost delovne sredine v krajevno življenje pomembno tudi to. To so hvalevredno storili iz boštanjske osnovne šole. Šolniki so razgrnili tudi širše dileme. Položaj učitelja se namreč spet slabša, za izobraževanje namenjamo premajhen delež narodovega dohodka. Lahko se pohvalijo z desetimi zunanjimi mentorji, kupom priznanj, učitelji pa si ne zaračunavajo dodatnega dela. A. ŽELEZNIK Srce za vse Studenški Rdeči križ ima svoj prapor STUDENEC — Tukajšnja osnovna organizacija Rdečega križa deluje na območju dveh krajevnih skupnosti, poleg domače še za Primož. Ob občinskem prazniku so razvili društveni prapor. Glavni boter je bil impoljški Dom počitka, pomagala pa je kooperacija sevniške-ga Kmetijskega kombinata. Med številnimi častnimi trakovi na praporu vihra tudi trak pobratene srbske občine Babušnica. Predsednica in negovalka v impoljškem Domu počitka Hermina Gramc se pohvali s 131 krvodajalci v tej organizaciji, dva izmed njih premoreta že priznanji za 25-krat daro- Hermina Gramc — »Rdeči križ za dvoje krajevnih skupnosti s podobnimi težavami.« vano kri, šest jih je kri darovalo po dvajsetkrat. To seveda ni vse delo. V teh hribovskih krajih živi okrog 80 ljudi, starih nad 75 let. »Aktivisti Rdečega križa jih obiskujejo, pomagajo tudi šolarji« pravi predsednica. Po vaseh prirejajo tudi predavanja, skratka, na Studencu ne gre brez Rdečega križa. A. Ž. Po njihovem mnenju kraj s tem izgublja. To pospešuje odseljevanje mladih. Enakega mnenja so v Velikih Malencah in Globokem. Globočani menijo, da so spremembe preura-njene. V Sromljah so jih pobude za možno ukinitev krajevnega urada močno prizadele, ker dvomijo, da si revna krajevna skupnost lahko omislila svojega tajnika. Zavzemajo se za to, da ostane pri starem in da šef krajevnega urada opravlja tudi naloge za krajevno skupnost. J T. ZK potrebuje borce, ne pa sopotnikov Z razširjene seje občinskega komiteja ZK Krško KRŠKO — »Komunisti vse preveč čakajo, kaj se bo zgodilo, le malo pa je svetlih primerov. Podpiramo ofenzivno politiko in smotrno porabo v vseh okoljih,« je poudaril sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Krško Jože Habinc na ponedeljkovi seji OK ZK, kamor so povabili tudi direktorje nekaterih delovnih kolektivov. Po uvodnih besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Igorja Dobrovnika o letošnjih družbenoekonomskih gibanjih v občini in osnutku občinskega družbenega plana za obdobje 1986—1990 so zlasti • Do 20. decembra bodo opravili programsko-volilne konference v vseh 85 osnovnih organizacijah ZK v krški občini. Doslej so to storili v 38 osnovnih organizacijah, v nekaterih bo potreben »popravni izpit«, četudi je manjkal le en član do sklepčnosti. Mr-sikje se je pokazalo, da komunisti niso usposobljeni za politično delo in da je informiranost zelo slaba. Predvsem pa je treba prevetrili trste, kajti ZK potrebuje borce, ne sopotnikov. OK ZK je sklenil ustanoviti OO ZK v poslovni enoti Beogradske banke Krško in še drugo osnovno organizacijo v UNZ Krško. direktorji dajali ton dokaj živahni razpravi. Morda se je tudi zato ob koncu seje izluščila misel, da bi kazalo spet postaviti na noge aktiv komunistov poslovodnih delavcev, saj imajo direktorji očitno v teh hudih časih dovolj težav in tudi kaj povedati, kako se jim zoperstavljajo. Doklej bomo v kmetijstvu tako eksperimentirali in kako v takih razmerah načrtovati pet let naprej, se je vprašal Franc Juvane iz Agrokombinata in se čudil predlogu občinske »vlade«, da bi stopnjo za sklad za intervencije v kmetijstvu zmanjšali z 1 na 0,5 odstotka. Porušena cenovna razmerja so že pripeljala tako daleč, da nekateri kmetje ne zmorejo več prispevkov za socialno zavarovanje. Obresti so že enake čistim osebnim dohodkom, za razširjeno reprodukcijo ne ostaja kmetijstvu prav ničesar. Sekretar MS ZKS Posavja Valentin Dvojmoč je menil, da delavska solidarnost ne bi smela zatajiti in bi se gospodarstvo moralo izreči o solidarnosti z delavci Agrokombinata, še posebej zaradi ujme, kakršna je bila zadnja zimska pozeba. P. PERC DELEGATSKI SVEŽENJ SEVNICA — Prve dni prihodnjega tedna se bodo zopet sestajale skupščine nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije so dobile preglede poslovanja v prvem tričetrtletju, govorili bodo tudi o novih načrtih. Z novimi prispevnimi stopnjami bi radi tudi preprečili, da ne bi ob koncu leta prišlo do nepotrebnega odliva denarja drugam. Na skupščini izobraževalne skupnosti bodo v ponedeljek obravnavali poročilo o učno-vzgojnih uspehih v minulem šolskem letu. Sklepali bodo tudi o prehodu glasbene šole na sevniško osnovno šolo. PLAKETA BOŠTANJSKIM FANTOM BOŠTANJ — Naj višje priznanje krajevne skupnosti — Štovičkovo plaketo je prejel oktet Boštanjski fantje. Priznanje so podelii še domači lovski družini in prizadevnemu gasilcu Jožetu Zavrlu. Novo vBrežicah TELEVIZIJA POMAGA — Avstralska nadaljevanka je prišla na program o pravem času. Gledalce so »Ptice trnovke« tako navdušile, da jih je privabila tudi knjiga. V brežiški knjigarni gre ta roman trenutno najbolje v denar. Edino pri slikanicah, pobarvankah in drugih otroških knjigah so še tako radodarni. Najbolj upada prodaja družboslovne literature, vendar se tudi pri leposlovju pozna, daje denarja za knjige manj. NE ZA VSO EVROPO, AMPAK LE ZA ITALIJO IN AVSTRIJO — Servis za kamp prikolice, ki ga bodo ustanovili po Novem letu v Brežicah, bo prevzel usluge za celotno Jugoslavijo ter za bližnji sosedi Italijo in Avstrijo, rezervne dele pa bo dobavljal v vse evropske države iz svojih tovarn v Brežicah in v Novem mestu. Torej to ne bo edini servis, kot smo zapisali v prejšnji številki. CESTE ZA POSTAJO NE BODO ZAPRLI — Nevarna je res, VenflSr bodo poskušali preprečiti nesreče z boljšo signalizacijo. V nasprotnem primeru bi se vrste pred zapornicami proti Krškemu podaljšale v dolge kače, saj železničarji premikajo vagone v najprometnejših urah dneva. Zaradi tega sta dva prehoda za povezavo Brežic s Krškim in obratno nujna. 11 BR€2IŠK€^ ROR0DNI$NIC£V* e V času od 22. novembra do 6. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Mirjana Bašič iz Podvrha — Sandro, Slavica Kelhar iz Vrhja — Dejana, Štefka Zupan iz Pleterij — Matejo, Romana Pšeničnik iz Brežic — Janeza, Ankica Planinc iz Podsrede — Višnjo, Durdica Barkovič iz Krškega — Gorana, Olga Vuk iz Trebč — Jožefa, Irena Novak iz Krškega — Katarino, Škrlec Marinka iz Breganskega sela — Andrejo, Daniela Stepišnik iz Brežic — Ano, Jagoda Žmalec iz Kupljenovega — Tatjano, Anita Petan iz Sromelj — Boštjana, Rada Hauer iz Brežic •— Sebastijana, Jasmina Štojs iz Nove vasi — Igorja, Marjana Begič iz Brestanice — Jasno, Darja Pangerčič iz Brvi — Mitja, Darja Mirt s Senovega — Marka, Ljiljana Kra-jačič iz Samobora — deklico, Stanka Krevelj iz Sevnice — deklico, Vesna Plaščevič iz Luga — Tomislava, Snj-ežana Katanica iz Male Jazbine — Heleno in Sonja Selak iz Sevnice — Boštjana. Čestitamo! Krške novice POMIRJEVALNA INJEKCIJA — Zdravstvenim delavcem v krški občini so le nekoliko popravili plače. Da bi preprečili bolezen, to je kronično zaostajanje za gospodarstvom, bodo potrebne stalne injekcije, ne samo okoli Miklavža in dedka Mraza! ZA POL HIŠE — Pri hranilno-kreditni službi toka M-SAgrokombi-nata bi radi izdatneje pomagali kmetom tudi s posojili pri gradnji stanovanjskih hiš. V teh letih so dah komaj 200 starih milijonov posojil, od prihodnjega leta pa naj bi začeli s kapi; talom — 500 milijonov dinarjev. Če bi bili dinarji novi, bi bil to res kapitpL ker pa gre za stare, zadošča to kvečjemu za pol hiške. Sicer pa: kdor z majhnim ni zadovoljen, tudi velikega vreden ni, poreče kdo iz gospodarstva, ki je dobil pri podjetju najugodnejša posojila, zdaj pa pridiga in moralizira-Res pa je, da je prvi korak pri izenačitvi kmeta in delavca tudi pri stanovanjskih posojilih le narejen, Pa čeprav majhen. BALINIŠČE — Društvo upokojencev s hotelom Sremič ureja balinišče za hotelom. Krogle bo nabavil hotel, plohe za ograditev steze pa upokojenci. Brizgance bo seveda prodajal hotel, pili pa jih bodo lahko tudi drugi, ki bodo prišli balinat, čeprav niso ničesar primaknili za balinišče. Sevniški paberki SPET RAZSTAVA — V galeriji na sevniškem gradu je od torka dalje razstava del slikarja Dušana Sterleta; Nasploh velja slednjič zapisati tudi katero pohvalo na račun Zavoda za kulturo. V kinu so do ponedeljka za šolarje zadržali slovenski film Nobeno sonce. Tako se pridobiva novo občinstvo. KAKO SE PRIJETI ZA GUMB -Ne da bi bili vraževerni, na Logu tožijo, da je v kurilni sezoni dimnikar preredek gost.Celo na programski seji SZDL v Boštanju smo morali potožiti, da morajo, če ga hočejo videti, P°n-I kar v Sevnico. DOBRODOŠLI LE, KADAR GORI — Drugačne skrbi imajo v samem mestu. Prizadevni gasilci tarnajo, da na njihovih jesenskih akcijah v blokovskem naselju heroja Maroka ni bi|o na spregled niti predsednikov hišnih svetov niti stanovalcev. Nekaj so se sicer premikale zavese, takšna razdalja pa je za neposredni stik le prevelika. Sicer pa skušajo sedaj to nekateri nadoknaditi na sila boleč način. Nedavno so gasilce klicali v to naselje že štirikrat, enkrat je gorel celo plin. KONCERT — Mladinci iz Boštanj3 vabimo na koncert Janija Kovačiča, k> bo v soboto, 14. decembra, ob 19. uriv TVD Partizan Boštanj. Za prijetno vzdušje bo poskrbljeno, po koncertu pa bo mladinski ples. Igral bo ansambel »Koala« iz Ljubljane. Vabljeni- kultura in izobra- ževanje Akademski slikar Viktor Povše svojim rojakom: »Rad bi poslikal to-pliško okolico, ta del doline Krke in vasi tu okrog do roških gozdov ter te slike razstavil, morda spet v prostorih topliškega zdraviliškega hotela, kjer je moja zdajšnja razstava.« Prvič v domačem kraju V Dolenjskih Toplicah razstavlja svoja dela akademski slikar Viktor Povše, domačin, ki živi v Celju DOLENJSKE TOPLICE — »Viktor Povše je človek raznolikih sposobnosti in talenta. Je tisti, ki je pozabi in uničenju iztrgal najdragocenejše spomenike naše kulturne in umetnostne preteklosti, in je slikar, ves neposreden, temperamenten, spontan in radoživ, kot je na drugi strani pri svojem restavratorskem delu natančen, racionalen — blizu časa in prostora, ki so mu ga zaupali v roke.« Tako je umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak predstavila akademskega slikarja in restavratorja Viktorja Povšeta, v Celju udomljenega topliškega rojaka, minuli petek popoldne na otvoritvi njegove prve umetniške razstave v njegovem domačem kraju. Za to razstavo, ki sojo pripravili v viteški dvorani in salonu topliškega zdraviliškega hotela in bo odprta do 20. decembra, je Povše pripravil trideset slik, pretežno z motivi dolenjske krajine oziroma to-pliške okolice, ker pa je želel dati svoji prvi predstavitvi pred rojaki intimnejši pomen, je krajinam dodal še upodobitve svojih staršev (dva portreta matere in en portret očeta) ter več tihožitij. Poleg slik je razstavil tudi nekaj foto dokumentov iz svojega restavratorskega dela. Svoj odnos do domačega kraja in navezanost nanj od malih nog, kojesa-njaril o velikem svetu, je potem še sam označil v nagovoru obiskovalcem. Viktor Povše je nenehno vpet v delo. Kljub neprekinjenim restavratorskim naporom še vedno najde čas za predah, da se umakne v svoj svet, pogleda vase in ponudi delček svojega čustvovanja, svojega umetniškega pogleda. To so trenutki vračanja, domačnosti, uresničevanja ustvarjalne sle. Kajti slikanje je radost in notranja nuja, potreba in razvedrilo, ne raziskovanje in ne dokazovanje, temveč nekaj, skoz kar lahko neposredno in spontano z vizualnim besednjakom govori ljudem. »Bogata barvna skala, jasna kompozicija, samokritičen odnos v ustvarjalnem postopku, napetost in živost naslikanih podob, neujetih v aktualne likovne tokove so vrednosti zrelega, suverenega ustvarjalca, ki deli svojo umetnost med lastno izraznostjo iz ljubeznijo do naše skupne umetniške zakladnice,« je Povšetovo slikarstvo ob njegovi topliški razstavi označila Marlen Premšak. Prva razstava v domačem kraju, ki prav gotovo šteje tudi za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Dolenjskih Toplicah v zadnjem času, je slikarja Viktorja Povšeta spodbudila, da je začel razmišljati o večjem slj(^| karskem ciklu z motivi iz to-pliške okolice — s Krko in kraji pod roškimi gozdovi. Če bo to zamisel uresničil, bodo njegovi rojaki prvi, pred katerimi bo razgrnil upodobitve njihove pokrajine. N. N. • Na slovesnosti ob otvoritvi slikarske razstave Viktorja Povšeta v topliškem zdraviliškem hotelu je nastopil moški pevski zbor KUD Maks Henigman pod vodstvom Toneta Finka, recitatorska skupina OŠ Baza 20 je izvedla recital poezije Ivana Zorana, recitato-rka topliškega kulturnega društva pa predstavila po eno pesem Toneta Pavčka, Jožeta Kastalca in Lojzeta Krakarja. I Iz po Inj CD ral lei — nepoznavalci? V delegacijah izpolnjeni vprašalnik novomeške kulturne skupnosti ne zadovoljuje, ker odgovori precej izkrivljajo dejansko stanje NO V O MESTO — Komaj sklepčne, še posebej pa nesklepčne seje skupščine novomeške kulturne skupnosti so njihovim sklicateljem zagrenile že veliko delovnih dni, vendar je bi! to le glavni, ne pa tudi edini razlog, da so se odločili nekoliko bolj pretresti problematiko in ugotoviti, zakaj delegati izostajajo. Da bi dobili kar največ podatkov iz »prave roke«, so sestavili vprašalnik in ga že lanskega avgusta poslali delegacijam oziroma konferencam delegacij. Z njim so povpraševali, kako delujejo delegacije, na kakšne' težave naletevajo pri delu, kaj menijo o gradivih in kaj o sejah skupščine. Vprašanja so bila skrbno izbrana, in če bi nanja odgovorili vsi, ki so vprašalnik dobili, predvsem pa, če bi vpisali resnične podatke, bi mogli po tej poti priti do res dobre analize stanja. Ugotovitve iz analize bi pomagale, da nova skupščina, ki bo oblikovana po spomladanskih volitvah, ne bi ponavljala starih pomanjkljivosti. A naj je ime! vprašalnik še tako dober in resen namen, pri naslovnikih ni doživet pričakovanega odzi- va. Prvi odziv je bil celo tako skromen, da število vrnjenih, zlasti pa izpolnjenih vprašalnika?sploh ni vredno ometnbe. Nekaj več uspeha je bilo potem, ko so tiste, ki sprva na vprašalnik niso reagirati, spomnili. da odgovor na vprašanje ni le stvar omike, ampak je tudi dolžnost. Kljub dvakratni prošnji se je na kulturno skupnost vrnilo le 30 izpolnjenih vprašalnikov, delegacije iz trinajstih delovnih organizacij in petnajstih krajevnih skupnosti pa niso dale nič od sebe. Med molčečimi so kajpak predvsem delegacije, ki z nepošiljanjem svojih delegatov na seje skupščine tudi sicer otežujejo sklepčnosr, zlasti sklepčnost zbora uporabnikov. . In kaj povedo odgovori? Najprej to, da se delegacije dokaj redna sestajaj o in obravnavajo gradiva za seje skupščine, gradiva pa da so ustrezna , manjkajo jim le kratki povzetki. Potem je iz odgovorov razvidno, da so seje predolge, nezami-mive, da so razprave slabo vodene in še kaj. Seje zborov naj bi ne bile več ločeno, saj se taki poskusi niso obnesli. Za neudeležbo na sejah sku- pščine kulturne skupnosti izpolnjevalci vprašalnikov dolžijo delegirane delegate, češ »mi smo jih po« slali na sejo, če pa jih ni bilo, naj sami odgovarjajo.«- Že teh' nekaj povzetkov iz odgovorov kaže, da vprašalnika niso izpolnjevali najboljši poznavalci dela delegacij, delegatov in skupščine kulturne skupnosti. Če bi šli po sledeh vprašalnika, bi.se o tem lahko prepričali v prenekateri delovni organizaciji in prenekateri krajevni skupnosti. Razhajanje med dejanskim stanjem in tistim, kar ponujajo odgovori izpolnjevalcev vprašalnika, je tako očitno, da mnogih podatkov ni moč resno obravnavati. Tako so menili tudi sklicatelji zadnje, novembrske seje skupščine kulturne skupnosti in celo kolebali, ali naj dajo »izsledke« vprašalnika sploh na dnevni red in v razpravo ali ne. Odločili so se za. vendar je bila razprava o »ugotovitvah« prej mučna kot ne. i Na pravo in uporabno analizo bo torej treba še počakati. Ob povedanem je tudi na dlani, da bo treba priti do pravih podatkov po drugačni poti, kot je bila ta. I. ZORAN Blišč Kresa ob njegovem jubileju Folklorno društvo Kres je praznovalo 10-letnico obstoja — Odličja ZKO Slovenije najzvestejšim plesalcem — Zlato odličje Branki Moškon_ NOVO MESTO — Bilo je pred desetimi leti. V kroniki stoji datum 21. september 1975, dan, ko se je zbralo nekaj zagnancev z željo, da bi ustanovili folklorno skupino. Imeli so samo dobro voljo, ljubezen do plesa in enkratnega vodjo. Rodil se je Kres. Minuli petek zvečer so »kresovci« v veliki rdeči dvorani Doma JLA pripravili jubilejni folklorno-pevski večer, kije privabil skoraj petsto ljubiteljev tovrstnega ljudskega izročila. V skoraj tri ure trajajočem programu, ki so ga popestrili tudi pevci Šentjernejskega okteta, so plesalci in pevci folklornega društva Kres, več kot samo upravičili svoj obstoj. Še več, dokazali so, da sodijo med najkvalitetnejše slovenske amaterske folklorne skupine. Dolenjska je prav s »kresovci« dokončno odpravila »temno liso«, ki je v folklornem atlasu Slovenije več kot samo stoletje prekrivala to deželico pod Gorjanci. Danes imajo v društvu Kres 87 aktivnih članov. V skupini odraslih jih pleše 49, v dveh otroških skupinah je 30 plesalcev, nedavno pa so ustanovili tudi tamburaški orkester. Od ustanovitve do danes so člani društva več kot dvestokrat nastopili na mnogih pomembnih prireditvah in proslavah v občini, drugod po Sadovi Ribniških likovnih iskanj Razstava del šestnajsterice ustvarjalcev na ogled v dveh ribniških razstaviščih — ______________v Domu JLA in Petkovi Galeriji — Veliko kiparjev______________ RIBNICA — Dela, nastala med poletnim tradicionalnim srečanjem slikarjev in kiparjev v tem kraju, od letos imenovanim Ribniška likovna iskanja, so od minulega petka na ogled v dveh ribniških razstaviščih: v Domu JLA in Petkovi galeriji. Razstava, katere slavnostno otvoritev so pripravili v Domu JLA, bo odprta do 21. decembra. Kot smo že poročali, se je leto- sa in gline, kar je seveda pomemben Sloveniji in v drugih republikah, gostovali pa so tudi v Franciji. Za »kresovci« je več kot 1000 ur z znojem prepojenega trdega dela. Vseskozi so se pod prizadevnim vodstvom Branke Moškon trudili ohraniti ljudsko pevsko, plesno in glasbeno izročilo v čim manj potvorjeni obliki in na čim višji ravni. To jim je po besedah predsednika Združenja folklornih skupin • Najzvestejšim članom društva je Andrej Kosič podelil jubilejne značke za aktivno in plodno delo na področju obujanja in negovanja ljudskega izročila. Za petletno ktivno delo v društvu so priznanja prejeli: Ivo Peranec, Kati Udir, Cirila Gradišar, Majda Nemanič, Vinko Slovenec, Pavla Kralj in Ivan Ašič. Odličja za desetletno vztrajanje pa so prejeli: Mile Džudovič, Duška Biček, Tonček Luzar in Branka Moškon. Slednja je za izjemne in enkratne dosežke na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti prejela zlato značko in se tako pridružila dvajsetim folklorističnim zagnancem v Sloveniji, ki so že prejeli tako visoko odličje. Slovenije Andreja Kosiča tudi uspelo. . Jubilej je bil priložnost, da so se »kresovcem« zahvalili tudi drugi. Tako so prejeli priznanje folklorne skupine »France Marolt«, priznanje Zelenega Jurija iz Črnomlja, najvišje priznanje Dolenjske turistične zveze in priznanje Šentjernejskega okteta, s katerim često skupaj spletajo programe. Veseli so bili zadnjega priznanja Zveze kulturnih organizacij Novo mesto, ki jim je ob tej. priložnosti poklonila ček za 200.000 dinarjev, prvi prispevek za novo podgorsko narodno nošo iz konca 19. stoletja, ki naj bi jo »kresovci« oblekli že v naslednjem letu, seveda če bodo lahko zbrali dovolj denarja. J. PAVLIN POSAVČEVE FOTOGRAFIJE NOVO MESTO — V petek, 6. decembra, so v prostorih Fotogale-rije v novomeškem Domu kulture odprli razstavo fotografij Ivana Posavca. Razstava bo odprta do 27. decembra, POČASTITEV ZGODOVINARJA LJUBLJANA — V torek je bila v Narodnem muzeju v Ljubljani slovesnost, s katero so počastili 100-letnico rojstva dr. Josipa Mala, znanega slovenskega zgodovinarja in dolgoletnega ravnatelja Narodnega muzeja. O zaslužnem možu je govoril prof. dr. Vasilij Melik. šnjih Ribniških likovnih iskanj udeležilo šeestnajst ustvarjalcev—slikarji Roni Čeh, Ferdo Mayer, Dušan Lipovec in Jože Marinč ter kiparji ■Lfi Bezlaj, Milena Braniselj, Dragi-Ca Čadež, Tone Demšar, Anton Herman, Lovro Inkret, Viljem •Jakopin, Boris Prokofljev, Franc purg, Mojca Smerdu, Dušan Tršar 'n Izidor Urbančič. Toliko likovnikov se na ribniški koloniji še ni zb-ralo, kar obenem tudi potrjuje dejstvo, da je postala dežela suhe r°be in lončarstva izziv in prostor za soočanje sodobnih pojmovanj umetnosti s pristnim domačijskim okoljem in tradicijo domače obrti. Preseneča zlasti izjemno veliko število kiparjev, saj je bila ribniška kolonija prej nekako »rezervirana« Za mojstre čopiča in palete. So prišli v Ribnico zato, ker so tu dobili na Pretek vseizraznega materiala — le- DNEVI PLESA LJUBLJANA — V Cankarjevem domu in drugih prostorih v Ljubljani bodo od jutri do nedelje potekale Prireditve v okviru Dnevov plesa 85. Ha edini prireditvi, ki povzema eelotno dogajanje na področju sodobnega plesa v Sloveniji, se bodo predstavile naše najzanimivejše skupine. Nastopila bosta tudi nanovo ustanovljeni Plesni teater iz Ljubljane in Studio za sodobni ples lz Zagreba. pogoj za delo, ali jih je v ta kraj zvabila silna sla po umetniški svobodi in izpovedi? Nekaj tega je prav gotovo res, čeprav je nemara tako pri slikarjih kakor tudi pri kiparjih prevladalo nekaj drugega, da so se odločili ustvarjali tukaj: prepričano vračanje k izvirnemu, arhetipskemu izražanju, k tako imenovanemu individualizmu, ki ga tu najdeni kiparski tvarini še zlasti omogočata: les kot skulpturalni in glina kot modelacijski (oblikovalni) izziv. Odgovor na taka in podobna vprašanja so že sama dela, ki so jih ustvarili likovniki v koloniji in so zdaj na ogled v omenjenih ribniških razstaviščih. Prispevek vsakega avtorja posebej je označil in ocenil umetnostni zgodovinar dr. Lev Me-naše, njegove zapise pa je moč prebrati v katalogu, ki so ga prireditelji izdali ob tej priložnosti in v katerem so vsi udeleženci Ribniških likovnih iskanj predstavljeni z zgoščenimi podatki. L Z. Združeni so močnejši Letna skupščina Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske — Bo črnomaljska godba nehala igrati? NOVO MESTO — Minulo soboto je bila v prostorih tukajšnje glasbene šole letna skupščina Združenja pihalnih orkestrov Dolenjske. Edinstveno združenje v Sloveniji, ki je šele letos dobilo posnemovalce v Zasavju, deluje že osem let. V sestavu so godbeniki iz Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Kočevja, Novega mesta, Šentjerneja in Straže, na NOVO MESTO — V mariborskem Tamu zagotavljajo, da bodo Novomeščani lahko že kmalu odpeljali vozilo, ki ga delajo za njihovo potujočo knjižnico. To pa so nedavno obljubili tudi prof. Nataši Petrov, upravnici Študijske knjižnice Mirana Jarca, ki je šla v Maribor pogledat, kako daleč so z izdelavo in opremo prvega novomeškega bibliobusa. »Ce bo šlo vse po sreči, bo bi-bliobus v prvem četrtletju prihodnje leto že na terenu pri izposojevalcih in bralcih knjig naše potujoče knjižnice.«je povedala Nataša Petrov po vrnitvi iz Tama in dodala, da bo novo vozilo res prava knjižnica na kolesih. »V sodobno opremljeni bibliobus bo šlo lahko naenkrat kar 3.000 knjig oziroma skoraj trikrat več, kot jih gre v kombi, ki ga potujoča knjižnica uporablja od začetka in je že močno iztrošen. To pomeni, da bodo bralci lahko izbirali med večjim številom naslovov, do najraz- Kmalu prava knjižnica na kolesih Novomeška potujoča knjižnica poslej do bralcev z bibliobusom ličnejše literature pa tudi do novosti, ki jih bo znatno več v obtoku kot do zdaj. Ne gre pa pozabiti tudi to, da bo v biblio-busu laže delati," kot je bilo v kombiju, ko seje knjižničar komaj gibal med knjigami.« Potujoča knjižnica opravlja prav gotovo pomembno poslanstvo pri širjenju dobre knjige in bralne kulture med ljudmi. Da pa bi -njeno delo steklo še bolje, da bi imel bibliobus na vsakem postajališču dovolj odjemalcev, za to bi bila pomoč organizatorjev kulturnega življenja v delovnih organizacijah in • Trenutno ima potujoča knjižnica 40 postajališč v novomeški občini, poslej pa jih bo imela šest več, tako da bo bibliobus prihajal v vse krajevne skupnosti. Nanovo se bo ustavljal še v KS Otočec in KS Bučna vas oziroma v Mačkovcu, Cegelnici in Stranski vasi, od delovnih organizacij pa še v Labodu. Soseske, kot sta Ločna in Drska, na potujočo še ne morejo računati, ker so preblizu sedeža knjižnice. krajevnih potrebna. skupnostih še kako j Novomeščan razstavlja v Parizu Janko Orač je za svojo prvo razstavo v tujini pripravil 30 slik NOVO MESTO — Prejšnji teden se je iz Pariza, kjer so ob koncu novembra pripravili razstavo njegovih del, vrnil mladi novomeški slikar Janko Orač, sicer zaposlen kot grafični oblikovalec v Tiskarni. O tej svoji prvi likovni poti na tuje pravi: »Za to razstavo, ki je na ogled v razstavišču slovenskega kulturnega centra v Parizu — mislim, da se tako imenuje — sem peljal ,s seboj štirindvajset akvarelov in šest oljnih slik na platnu. Odbral sem dela s krajinskimi motivi in dolenjsko arhitekturo, saj so obiskovalci pretežno naši ljudje, izseljenci. Na moje presenečenje je bila razstava Jepo sprejeta, česar pa, kot so mi I. Z. skupščini pa so v združenje sprejeli še skupini godbenikov iz Ribnice in Kamanja iz Hrvaške. Združenje skrbi in usklajuje odnos med posameznimi godbami v združenju, ZKO v občinah, kulturnimi skupnostmi, pokrovitelji in glasbenimi šolami. Na zadnji skupščini seje Dokazalo, daje pomanjkanje mladih moči v godbah trenutno največji problem. Glasbene šole premalo načrtno skrbijo za vzgojo kadrov, ki jih godbe potrebujejo. Nekaterih instrumentov sploh ne poučujejo. Po besedah predsednika združenja Jožeta Koporca svojo nalogo opravlja le novomeška glasbena šola. Precej besed je bilo izrečenih na račun gmotnega položaja nekaterih godb v združenju. Na najslabšem so godbeniki v Črnomlju, ki v blagajni nimajo niti toliko, da bi redno plačevali kapelnika. Predsednik Jože Birkelbach je povedal, da se od en-tuziazma in igranja na pogrebih ne da živeti. Vodstvo združenja se je odločilo, da bo obiskalo odgovorne v Črnomlju in poskušalo skupaj z njimi najti rešitev. Delegacija se bo ustavila tudi v Metliki in se pogovorila s tamkajšnimi godbeniki, ki so tudi člani združenja, a se ne odzivjo na sodelovanje, ki ga širi združenje. Na koncu so sklenili, da bo 9. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske 24. maja v Straži. Pokroviteljstvo so tudi to pot zaupali Novolesu. J. PAVLIN Janko Orač — razstava njegovih del v Parizu bo odprta še nekaj tednov. povedali, ne doživi vsak razstav-ljalec.« Seveda je Janko svoje bivanje v Parizu izrabil za ogled tamkajšnjih znamenitosti, predvsem galerij in muzej. Bil je v znamenitem Louvru, ki hrani slovito da Vincijevo Mono Liso, pa na Montmartru, v Versaillesu in še kje. »Za vse, kar sem lahko videl in doživel, se moram zahvaliti gostiteljem, ki so se zame res trudili in sem jim za to nadvse hvaležen. Sicer pa bi bil brez njihove pomoči izgubljen in vprašanje je tudi, ali bi Parižani sploh lahko videli moje slike.« Mladi slikar se je odpravil v Pariz s precejšnjim strahom. »Tega me ni sram priznati, kajti tujina je, pa če si še tako želiš vanjo, le tujina, ena sama uganka. Toda ker sem si v Parizu želel ogledati znamenitosti in sc mi je pot že zavoljo tega splačala, sem tvegal tudi razstavo. Skratka: odločil sem sc in šel,« pripoveduje Orač in dodaja, da pariških doživetij ne bo nikoli pozabil in tudi razstavljati na tujem bo še poskusil. Nekaj malega o tem, kako priti do tujih razstavišč, že ve. L Z. RAZSTAVA IZ METLIKE V NOVOMEŠKO KRKO NOVO MESTO — Retrospektivno razstavo del akademske slikarke Citc Potokar, ki je bila pripravljena ob 70-letnici te belokranjske rojakinje in je zdaj na ogled v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu, bodo prepeljali še v Novo mesto, tu bodo razstavo pripravili v razstavni avli upravne stavbe Krke v Ločni in jo slovesno odprli čez štirinajst dni oziroma v četrtek, 25. decembra. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC JE ZAPRTA KOSTANJEVICA — Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je zaradi popotresnih popravil in statične konsolidacije do preklica zaprta. Trenutno tudi še ne morejo povedati, kdaj bodo zbirke spet na ogled, bodo pa to pravočasno sporočili. DOLENJSKI UST pisma in odmevi OBRNJENA ZASTAVA Na opazko, ki jo je v prejšnji številki v novomeški kroniki izrekla »ena gospa,« delavci SDK Novo mesto sporočamo, da nimamo zastave republike Srbije in da je zato ni mogla videti razobešene na naši stavbi na Glavnem trgu 23 ob letošnjem dnevu republike. Zastava bratske republike Srbije ima na belem polju dva kraka zvezde, pri nas pa je zagotovo visela zastava z enim krakom zvezde na belem polju. Zdaj žal ne moremo več preveriti, ali je bila zastava napačno obrnjena, vendar bomo, če je vaša trditev le bila pravilna, storili vse, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Delavci SDK KRITIČNO O MESTU KOČEVJE — Krajevna konferenca SZDL I Kočevje je imela v novembru programsko volilno konferenco. Ocenili so delo v minulem obdobju z vidika frontne vloge SZDL in kritično ocenili njene pristojnosti pri razreševanju življenjskih interesov krajanov. Krajani v Mestnem logu niso zadovoljni zaradi počasnega reševanja nekaterih vprašanj iz urejanje cest in javne razsvetljave. V ostalih območjih imajo več pripomb na čistočo kraja, ki se je v zadnjih letih poslabšala. Glede uvedbe krajevnega samoprispevka so menili, naj bi ga uvedli, vendar le za izboljšanje vodne preskrbe. V. D. Bodo res obdavčene hranilne vloge? Odločno proti temu 26. novembra sem slišal v televizijskem dnevniku, da bodo morda obdavčene tudi hranilne vloge. Pred približno mesec dni pa sem v Delu bral, daje neki višji svetovalec narodne banke kritiziral varčevalce v uglednem jugoslovanskem časopisu ter jih nazval peto kolono kapitalizma. Torej so po njegovem mnenju družbi škodljivi. Jaz pa se s tem nikakor ne strinjam. Menim, da so vloge varčevalcev sad truda in zaslužka od poštenega dela. Zaslužek je že bil obdavčen in je tako družba že dobila delež, ki ji pripada. Mnogi varčevalci so se morali odreči marsikaterim dobrinam, da so prišli do prihranka, ki ga imajo na hranilni knjižici. Po drugi strani tudi obresi ne dosegajo stopnje inflacije in je tako varčevalec vedno na izgubi. Na kratko sem napisal svoje mnenje in mislim, da bi bilo dobro, če bi se oglasili še drugi bralci Dolenjskega lista in povedali svoje mnenje o tem. JANEZ BURMAN Lokve 65 Črnomelj v™ " M tJtacl/TUAfoo' (bohvtyJaya/ lida/ ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Alojzija in Oskar Klemenčič iz Dolenjskih Toplic 22 20.000 din in družina Bajc iz Armeškega 42 pri Brestanici 5.000 din namesto venca na grob pokojnega Aleksandra Zrmana iz Ljubljane. Darovalcem iskrena hvala! Kdaj bomo med razvitimi? Krajevna skupnost Vinica kljub napredku po letu 1971 še vedno med nerazvitimi — Slabe ceste Na nedavni volilno-programski konferenci krajevne konference SZDL Vinica je tekla beseda predvsem o razvoju krajevne skupnosti in krajevne samouprave. Delegatski sistem še vedno ni dovolj učinkovit, saj so delegati še prepogosto le registratorji problemov. Posebno zaskrbljujoče pa je za Viničane to, da čeprav smo se po letu 1971 dokaj razvili, naša krajevna skupnost še vedno pripada manj razvitim KS v občini. Kljub temu da obstajajo dogovori o skladnejšem razvoju v občini, predvsem krajev ob Kolpi, se razkorak med razvitimi in nerazvitimi iz leta v leto povečuje. V naši krajevni skupnosti je z vodo oskrbljenih le 30 odst. gospodinjstev, telefon jih ima le 17 do 18 odst. Od 52 makadamskih regionalnih cest v občini jih je polovica v vini-ški krajevni skupnosti, od 124 občinskih lokalnih cest jih imamo le 11 kilometrov, od tega je 9 kilometrov makadamskih. Vse ostale ceste so krajevne poti. Edini v Beli krajini, če ne celo v Sloveniji, pa imamo tudi zaselek. Otok, kije še vedno brez električnega toka. Delegati so pohvalili gasilsko društvo in novo ustanovljeno društvo Partizan, grajali pa osnovno organizacijo mladine iz Vinice, ki vse prevečkrat stoji ob strani. Predlagali so tudi, da bi ustanovili turistično društvo, saj imamo za to vse možnosti. JOŽE STEGNE POSLUŠALI SMO Mlajši pionirji so z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju nekdanjega aktivista Milana Rožaca o njegovih doživetjih v koncentracijskem taborišču. Mnogi so poslušali z odprtimi usti, saj so bila njegova doživetja zanje nekaj povsem novega. GORAZD BALAS, 4. r novin. krožek OŠ Artiče ŠOLSKI PLES V tem šolskem letu smo imeli na naši šoli prvi ples. Priredili so ga učenci 8. a razreda. Čeprav ples ni dolgo trajal, smo se dobro naplesali in komaj čakamo naslednjega. Želimo si, da nas na plesih ne bi motili učenci iz CSŠ, ki ne spoštujejo naših pravil. IRENA SPREIZER OŠ Črnomelj DAN REPUBLIKE Dan republike smo posvetili 40-letnici rojstva naše republike, hkrati smo imeli še sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Dvorana je bila lepo okrašena, proslava zelo živahna. Po končani prireditvi smo naše mlade pionirje pogostili s slaščicami, ki so jih napekli učenci iz 8. razreda. MARIJA PRIMC, 6. b OŠ Mirna peč KAJ BO MOJA ODLOČITEV? V torek popoldne smo imeli ro-• diteljski sestanek o poklicnem usmerjanju. Na šolo so prišli predstavniki delovnih organizacij in šol. Seznanili so nas z možnostmi šolanjavštipendiranjem in zaposlovanjem. Že dopoldan smo si ogledali film o poklicih na železnici, oficirji iz garnizona Bela krajina iz Črnomlja pa so nam predstavili vojaške poklice. MAJDA ČRNIČ novinarski krožek OŠ Črnomelj RADA BEREM KNJIGE Že od rane mladosti je knjiga moja najljubša prijateljica. Še čisto majhni mi je knjige prebirala mamica, pa tudi brat, ki se je tako tudi vadil branja. Kasneje sem knjige brala sama in vsaka po svoeje zame novo doživetje. Rada obiskujem knjižnice, zato sem letos pričela obiskovati še knjižničarski krožek. Tudi doma imam kar lepo zbirko knjig, na katere sem zelo navezana. Rada bi sama kdaj napisala kakšno knjigo. URŠKA ŠTIMEC, 6. a OŠ Kočevje Jože Jakomin — Crni UGOVOR NA NAČIN PISANJA V Dolenjskem listu ste dne 21. novembra objavili notico z naslovom »Ostali brez literature«. Prav tako ste 28. novembra objavili popravek z naslovom »Nismo jehovci!«. V obeh člankih posmehljivo omenjate »sekto jehovcev«. Takemu načinu uradnega pisanja ugovarjamo, saj so vesti neresnične, netočne in povrhu še žaljive. »Sekta jehovcev«, če ste pri tem mislili na Krščansko versko skupnost Jehovi-nih prič, ki je pri nas uradno registrirana in priznana verska skupnost, namreč z omenjenim pisanjem nima nič skupnega. Krščanska verska skupnost Jehovinih prič Skupščina Novo mesto Jakominova nova hiša med vinogradi Stražnega vrha, ki jo je Crni preteklih osem, deset let gradil in dopolnjeval s tolikšno ljubeznijo in zagnanostjo, je dokončno obnemela. Zadnji dve leti je bilo nekajkrat tako, ko se je moral Crni za nekaj časa preseliti v novomeško ali zagrebško bolnišnico, vendar se je vselej vrnil veder in šegav, karšen je bil. Tudi tokrat, ko je okoli Martinovega zaznal vajene tegobe, je mirno ugotovil, da bo pač moral spet za nekaj dni v bolnišnico. Ali pa bo treba k Jakobu, je obešenjaško dodal. Mislil je na vaško pokopališče okoli cerkve sv. Jakoba v Naklem, kamor je sodil po svojem domovanju na Stražnem vrhu. Dan, dva zatem so ga odpeljali od kapi prizadetega v Novo mesto, od tam v vojno bolnico v Zagrebu, kjer pa so se morale njegove življenjske moči 6. decembra letos po tritedenskem boju predati.. Podrobneje in natančneje o njegovi življenjski poti, zlasti o štiriletni partizanski in poznejši vojaški karieri, so in zagotovo še bodo govorili. Saj je očitno vredna zapisa, pripovedi in spomina. Triindvajsetletni dimnikarski pomočnik iz Brezovice pri Ljubljani je z nekaterimi vrstniki v zadnjih dneh decembra 1941 odšel v partizane v podobno divjo zimo, kakršna je bila lanska, in po štirih letih vojne z redkimi preživelimi prvimi partizani iz 1941. leta dočakal zmago in svobodo kot politični komisar slovenske XV. divizije NOV in POJ, takrat že JA, s činom majorja. Takoj po upokojitvi pred domala petnajstimi leti s činom generalpodpolkovnika seje z ženo Marijo preselil iz Zagreba na Stražni vrh. Dokler nista zgradila nove hiše, sta se naselila v samotni, stari zidanici ob kolovozu Vabilo borcem XV. divizije Vabimo borce in borke enot 15. udarne divizije NOVJ, da se v soboto, 14. decembra 1985, ob 15.00 uri udeležijo tradicionalnega srečanja, ki bo v Domu JLA v Ljubljani. Ob tej priložnosti bo predsedstvo skupnosti podelilo najzaslužnejšim borcem in borkam ODLIČJA 15. UDARNE DIVIZIJE NOVJ. Posebnih vabil ne bo. Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ * 1 11 ... — proti Doblički gori. V čumnati, ki jo je ob temačnih dnevih, še celo pozimi, razsvetljevala petrolejka ali plinska svetlika, se je kmalu zaustavil vsak, kdor je prišel mimo. Kmalu je šel glas po gori od Rodin do Dobličke gore in še dlje o generalu, ki ni prav nič generalski, o partijskem funkcionarju, kije ostal navaden človek, komunist, kakršnega si zamišlja vsakdanji človek, da naj bi bil. S prvo pomladjo se je zagrizel v zemljo, jeseni je zrigolal stari vinograd, zatem posadil novotrtje. Postal je sodoben vinogradnik. Preprosto kmečko življenje ga je povsem prevzelo, ves se mu je predal. Hkrati seje disciplinirano in z radoživostjo političnega aktivista vključil v družbenopolitično življenje novega kraja. Kajpak so ga nemudoma izvolili za sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov, za predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze, v vodstvo krajevnega združenja Zveze borcev in še kje. To ga je hitro pripeljalo tudi v občinski komite Zveze komunistov v Črnomlju, ki mu je zaupal vodstvo ideološke komisije. Toda njegove človeške odlike z nekaterimi neu-skaljenimi partijskimi pogledi, na primer o kmetijski politiki, ki jo je neposredno doživljal — z neodvisnostjo upokojenca je utegnilo biti to še izrazitejše — so ga domala nezadržno peljale v spor z birokratsko togostjo tako imenovanih občinskih struktur. Pred domala desetimi leti je Crni zaradi nesoglasij na volilni občinski partijski konferenci, ki sejeje udeležil še kot delegat, izstopil iz Žveze komunistov. Pridružil seje tako ne tako maloštevilnim nekdanjim partizanom, tudi nosilcem spomenice 1941, ki so izven Zveze komunistov. Leta, ki jih je prebil Jože Jakomin-Crni na Stražnem vrhu med sončnimi vinogradi — njega, morostarja z lju-bljanskegga meglenega barja, so očitno kot še marsikoga pritegnili žlahtnost in milina belokranjske krajine in ozračja pa svojevrstno privlačna čud belokranjskih ljudi — so ga bogatila in po svoje prežarjala, za kar se jim je oddolžil s svojo preprostostjo, poštenostjo in človečnostjo. To pa so pravzaprav temeljne odlike, ki jih pričakujemo od prvega komunista. Sam bom, tako upam, še dostikrat koračil mimo Jakominove straženske domačije. Bojim se, ker me bo njena obnemelost vselej razžalostila. RADKO POLIČ TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 13. XII. 8.45 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.20 — 23.50 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 5. del nadaljevanke 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 MISLITI USTVARJALNO: Spodbujanje ustvarjalnosti, 3. del izobraževalnega niza 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Človekov način življenja, angleška dokumentarna serija 21.00 NE PREZRITE 21.15 PESEM PTIC TRNOVK, zadnji del nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 22.10 DOBRE NOVICE, italijanski film To je film o sterilnosti srednjega (predvsem birokratskega) nekreativnega razreda. Predstavnikom tega razreda gre predvsem za ohranjanje lastnega družbenega statusa. Glavni junak se ukvarja predvsem s svojimi seksualnimi problemi. Junaku manjka po njegovem mnenju do življenjske uravnoteženosti in zadovoljstva samo uspešnost pravega moškega, ki nima samo besede za moški spolni organ v ustih, ampak ga tudi obvladuje. Tega, kaj je bilo narobe pri njegovem mladostnem prijatelju, ljubitelju umetnosti, da so ga spravili v umobolnico, tegajunak ne bo nikoli izvedel, kot tudi tega ne, zakaj je ta prijatelj napravil njegovi ženi otroka, česar on ni mogel v vseh letih zakona. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Tisoč udarcev — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Zid (turško-francoski film) TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Zgodbe iz Nepričave— 18.15 Tisoč udarcev — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vdove (2. del angl. nadaljevanke) — 20.55 Moje pesmi, moji pri' jatelji — 21.40 Dnevnik — 2L35JŠul-tura srca SOBOTA, 14. XII. 8.00 — 14.00 in 15.40 — 00.10 TELETEKST 8.15 POROČILA 8.20 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Kraljična na zrnu graha 8.35 PRIGODE SKUPINE »PET PETELINČKOV«, 5. del nadaljevanke 8.50 PODSTREŠJE, poučnozabavna oddaja 9.05 VSAK PETEK NOV ZAČETEK, 3. del nanizanke 9.35 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: KRALJ SALAMON, nanizanka 9.55 Leysin: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka 11.05 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — Rojstni dan tete Ane, 7. del nadaljevanke 11.35 ŠČEČEC ŠIRNEGA SVETA: Poper, izobraževalna serija NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Človekov način življenja, ponovitev 5. dela angl. dok. serije 12.55 VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka 15.55 VRT OTROK, 2. del češkoslovaškega mladinskega filma 16.55 POROČILA 17.00 PJ V KOŠARKI — ZADAR : PARTIZN, prenos 18.30 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Pomurski muzej Sergeja Mašere 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 RTV VEČER V RADENCIH, prenos Na tej prireditvi v Radencih bodo podelili letošnji turistični nagelj in nežo. 22.05 ZRCALO TEDNA 22.30 KRALJIČINE PUSTOLOVŠČINE, ameriški film 00.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.45 Test — 14.00 Svetovni pokal v sankanju — 14.10 SP v umetnostnem drsanju, mladinci — 15.10 Plavalni miting — 15.40 Zlati slavček 85 — 16.30 Na neznanih stezah (sovjetski mladinski film) — 18.00 A. Popovič: Izgubljena sreča — 19.00 Folk-top — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo: Bob Dylan — 20.30 Stoletnica rojstva Miroslava Kraljeviča — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Šest žena Henrika VIII-(angl. nanizanka) — 23.10 TV galerija TV ZAGREB 8.50 TV v šoli — 11.55 Sedem TV dni — 12.25 Veleslalom (ž) (posnetek 1 • in prenos 2. teka) — 14.00 Svetovni pokal v sankanju — 14.10 SP v umetnostnem drsanju za mladince — 15.00 Plavalni miting— 15.40 Narodna glasba — 16.10 Talenti in oboževalci — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Zadar: Partizan — 18.25 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Uživati v nevarnosti (ameriški film) — 21.40 Dnevnik — 21.55 V soboto zvečer NEDELJA, 15. XII. 8.05 — 22.25 TELETEKST 8.20 POROČILA 8.25 ŽIV ŽAV 9.20 SOKOLI, ponovitev 7. dela angl. nadaljevanke 9.55 La Villa: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos I. teka 11.15 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), posnetek 1. teka 12.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI — vzhodna Štajerska 12.30 625, oddaja za stik z gledalci 12.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 2. teka 14.05 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (Ž), posnetek 2. teka 14.55 POROČILA 15.05 PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 9. dela nadaljevanke m5 ^nag 5 ALPE JADRN, informativni Tagazin 16.25 KAMOR POZNO PRIHAJA POMLAD, japonski film 18.05 TV KRIZ 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 D. Ugrašič: ŠTEFICA CVEK V ŽRELU ŽIVLJENJA, 1. del nadaljevanke Gre za pripoved o režiserki Dunji, ki pripravlja TV nadaljevanko. Vzporedno potekata dve zgodbi: režiserkina in zgodba njene glavne junakinje. Čeprav izhajata iz različnih družbenih okolij in živita vsaka po svoje,senjuni življenjski poti polagoma spajata. Ste-fica je mlada uslužbenka, želi si ljubezni, zato neprestano išče moškega svojega življenja. Enako prekletstvo neuresničene ljubezni spremlja tudi režiserko Dunjo, emancipirano žen- sko, ki jo obkrožajo neodločni intelektualci in odločne feministike. Nekega dne se v njunem življenju pojavi moški, ki bi jima lahko nekaj pomenu-Bodo njuna pričakovanja uresničena. To je tema filma, ki je doživel velik uspeh. 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 PORTRET: FRANCE MIHELIČ 22.20 POROČILA DRUGI PROGRAM 8.25 Poročila — 8.30 Oddaja za JLA in jug. film Vojakova ljubezen — 11.20 Arthur Rubinstein n. Poljskem (3. del nadaljevanke) — 14.55 SP v umetnostnem drsanju, mladinci — 18.00 Boks Radnički: Priština— 18.45 Udeleženec in priča — 19.30 Dnevnik — 20.00 Včeraj, danes, jutri — 21 05 Festova kinoteka: 20. stoletje (L del italijanskega filma) PONEDELJEK, 16. XII. 8.50 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.10 — 22.20 TELETEKST 17.25 POROČILA 17.30 ZIMA PLEŠE 17.45 ČRKE IN BESEDE 17.50 VSAK PETEK NOV ZAČE-TEK 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PE- SEM — PRIMORSKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 NEUNIČLJIVA MARIJA, zadnji del francoske nanizanke 21.05 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti 21.45 M. Stibilj-M. Jeras: VRTNICA IN SLAVČEK, izvirna TV baletna oddaja 22.05 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program - - ... Premor — 19.00 Indirckt — *7" Dnevnik — 20.00 Znanost in rn,r^' 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 D' nastija — 22.05 Vabilo na rock .18.55 TOREK, 17. XII. 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka 12.55 SLAOM (M), prenos 2. teka 14.55 — 23.10 TELETEKST 15.10 ŠOLSKA TV 16.10 SLALOM (M), posnetek 17.30 POROČILA 17.35 PEDENJŽEP 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblij- ski miti: BABILONSKO SUŽENJSTVO IN PREROKI, nanizanka 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK 18.40 KJE SONCE VZHAJA? dokumentarno igrani film za mlade 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Hasan Kikič: PROVINCA V ZALEDJU, drama TV Sarajevo 21.05 omizji: 32.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Kdor hoče. ta zmore — 18.15 Čas knjige — l° |k Želeli ste, poglejte — 19.30 Dnevu — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, Ju — 21.05 Po poteh svobode — 21-Glagolica SREDA, 18. XII. 9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.10 — 23.10 TELETEKST 17.25 POROČILA 17.30 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: Cesarjev slavček, 1. del 17.50 NAOČNIK IN OČALNIK — Dedove dragocenosti, 8. del nadaljevanke 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Paprika 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19-30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DOKUMENTREC MESECA: Slovenija 20.50 Film tedna: ŠAMPION, ameriški film Gre za pripoved o nekdanjem boksarskem šampionu Billyju in njegovem sinu, ki je prav zaljubljen v svojega očeta, čeprav mu ta razen svoje velike ljubezni ne more dosti nuditi. Billyja je žena zapustila, toda sinu je rekel, da je umrla, da ga ne bi prizadel. Njuno življenje je kljub tegobam srečno, spremeni pa ga nenaden prihod matere, ki je medtem uspela in obogatela. Mati si ne more pridobiti sinove naklonjenosti, toda "J*-’1 prisotnost prisili nekdanjega šamp1 na, da se vrne v ring in skuša z osV()_l tvijo naslova svetovnega prvaka si zagotoviti lepšo prihodnost. 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 1-7.25 Dnevnik — 17.45 Flipper TT 18.15 Izobraževalna oddaja — ... Zgodbe iz starih mest — 19.30 Dne nik — 20.00 Glasbena oddaja — , Včeraj, danes, jutri — 21.05 Polet filmska šola — 21.50 Mešam 85, pafd' da hitov ČETRTEK, 19. XII. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.00 POROČILA 16.15 — 22.25 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.35 T. Pavček: ČENČAR1JA II pesmi za najmlajše 17.45 POHORSKI STEKLAR, pravljica 18.05 VEČ KOT 12 STOLOV, oddaja iz niza Miniature 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 PLAVALNI MARATON, reportaža 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 TEDNIK 21.15 TUJCI IN BRATJE, 8. del ang1-nadaljevanke 22.10 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 16.10 Vsi na sneg — 17.10 Svetovn' pokal v bobu — 17.25 Dnevnik 17.45 Vroče-hladno — 18.15 Podelite Nobelovih nagrad 85 — 18.45 Z bavnoglasbena oddaja — 19.30 Dne nik SE BODO SISI OBDRŽALI NAD VODO? Usklajevanje planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje in tudi sprejemanje predlogov teh dokumentov v skupščinah sisov spet boleče razgalja resnico o naši stvarnosti. Kaže, kako revni postajamo, kako globoko tonemo v podpovprečje pravzaprav na vseh področjih, ki naj bi jih obvladovali v sisih oziroma preko njih. Izpolnjevanje po svoje povsem razumljive zahteve, da gospodarstvo v prihod-nem srednjeročnem obdobju ne sme biti obremenjeno bolj, kot je v sedanjem, namreč pomeni, da bo imela celotna sfera skupne porabe, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo itd., velikanske težave z ohranjanjem dejavnosti na dosedanji ravni, ki je marsikje seveda vse prej kot zadovoljiva, medtem ko kakšnega razvoja, posebno kvalitetenega, tako skoraj ne bo. Ob vsem tem je delavcem dejansko celo odvzeta možnost odločanja, koliko bi za kaj dali, morda za kaj tudi več kot doslej, saj so politični vrhovi že odločili, da smemo dati za skupno porabo pač toliko in niti pare več. Morda ni najbolj umestno v dokaz prejšnjih trditev malo temeljiteje prikazati razmere v otroškem varstvu, saj se prav v le-tem program oziroma poraba najbolj povečuje. Toda širitev gre le na račun zadnji hip vendar sprejetega predloga o podaljšanem porodniškem dopustu na eno leto s stoodstotnim nadomestilom osebnega dohodka (veljati prične s 1. januarjem 1986, in sicer tudi za matere, ki so že na porodniškem dopustu), medtem ko je pri vsem drugem približno enaka žalost kot v drugih sisih oziroma dejavnostih, ki se financirajo preko posamezne interesne skupnosti. V novomeški skupnosti otroškega varstva so v tak minimalni srednjeročni program na primer kot eno temeljnih nalog in usmeritev zapisali izenačevanje pogojev za kakovostno in učinkovito vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok. Na petkovi skupščini so delegati po vrsti ugotavljali, da bo treba ta cilj iz načrta črtati, saj za njegovo uresničitev v pogojih, v kakršnih smo, ni realnih možnosti. Stvari še vedno najbolj postavljajo pod vprašaj investicije, kajti medtem ko se v mnogih slovenskih občinah in krajih vrtci praznijo in morajo zapirati cele M* -C * oddelke, samo v Novem mestu ta hip čaka na sprejem v vrtec okrog 350 malčkov. Pozna se pač, da je v občini zajeta v organizirano družbeno varstvo kljub velikim prizadevanjem v preteklosti še vedno le okrog dobra tretjina vseh predšolskih otrok, medtem ko je drugje ta delež 70,80 odstotkov. Poleg tega je novomeška občina v vrhu po deležu zaposlenih žensk. 2e nekaj časa pa je znano, da investicij v prihodnji petletki tudi v otroškem varstvu skoraj ne bo, tako da verjetno ne bo mogoče doseči cilja o 49-odstotnem zajetju vseh otrok v občini v vrtec, kar naj bi bilo 2.670 malčkov. Zaradi tega je toliko bolj razumljiva borba za mesto v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za investicije v samoupravnih Interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v novomeški občini za obdobje 1986-1990. Osnutek tega dokumenta predvideva, da bi do leta 1990 v skupnosti otroškega varstva uredili po dve igralnici in pripadajoče prostore za vrtec ob osnovnih šolah Vavata vas, Mirna peč, Škocjan in Šmarjeta ter zgradili en vrtec v Novem mestu. Za to bi po letošnjih cenah morali zbrati 250 milijonov dinarjev, kar je 23,36 odstotka celotne vsote, ki naj bi jo zbrali za vse investicije v družbenih dejavnostih do leta 1990 po posebnem sporazumu. Da bo to zbiranje iz čistega dohodka, ki je v današnjem položaju gospodarstva razmeroma dokaj nezanesljiv vir za takšne sporazume, in da so torej še te skromne investicije vprašljive, pustimo tukaj ob strani. Če se bo dalo uresničiti še kakšno poleg teh, bomo seveda lahko samo veseli. V srednjeročnem planu skupnosti otroškega varstva sta poleg naštetih še vrtec v Dolenjskih Toplicah in dograditev vrtca v Šentjerneju. Delegati so namreč menili, da si ne bi smeli popolnoma zapreti vrat za primer, da se bo le nakapljalo kaj več denarja od predvidenega. Poleg tega so za oba omenjena vrtca posamezne delovne organizacije pripravljene celo dodatno prispevati sredstva in ponujene roke naj ne bi kar vnaprej zavrniti. Če že ne bo investicij in s tem novih kapacitet, ki so temeljni pogoj za izenačevanje pogojev za vzgojo in varstvo vseh predšolskih otrok, bi morali širiti vsaj vzgojo za tiste malčke, ki ne dobijo mesta v sicer nič poceni vrtcu. V tak program naj bi vsako leto vključili predvidoma 280 otrok, starih od tri do štiri leta, in prav toliko otrok, starih od štiri do pet let. Prvi naj bi bili prihodnje leto deležni 140-urnega, drugi 220-urnega programa. Do leta 1990 pa naj bi program razširili na 220 ur za mlajše in 300 ur za starejše otroke. Vsi otroci, predvsem pa tisti, ki še vedno ne bodo vključeni v vrtec, naj bi bili deležni tudi posameznih občasnih vzgojnovarstvenih programov, na primer ur pravljic, cicibanovih uric, potujočega vrtca, letovanja itd. Krajši od najprej predvidenega bo v prihodnji petletki tudi program male šole. Tako naj bi bil vsem zagotovljen v letu 1986 180-urni program male šole namesto predvidenega 250-urnega in v zadnjem letu petletke 420-urni program namesto 525-urnega. Seveda je to minimum, ki ga mora dobiti vsak otrok pred vstopom v šolo. Če bodo prostorski in kadrovski pogoji omogočali več ur male šole, naj bi je seveda bilo več. Kaj še zapisati, da ne bo obtožb o sejanju pesimizma? Zal se da nadaljevati le v tej smeri. V republiki se za vse sise družbenih dejavnosti pripravlja nov sistem solidarnosti, ki bo skoraj v vseh sisih precej »prizadel« novomeško občino, tudi v otroškem varstvu. Vsote, ki naj bi jih posamezni sisi prispevali v ta namen, sploh niso tako majhne, medtem ko na nobenem področju družbene dejavnosti menda le nismo taki reveži, da bi bili lahko deležni solidarnostne pomoči. Ta sistem sicer še ni dorečen, a prej ko slej si lahko obetamo le novih obveznosti. 2e letos pa bodo družbene dejavnosti večinoma težko zvozile do konca leta, saj je vse prizadel interventni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev sisov. V novomeškem otroškem varstvu je to 44 milijonov dinarjev, kar le ni malenkost. Z. LINDIČ DRAGAŠ 12. 12. '85 PRILOGA V neobvezen premislek ODGOVORNOST ŽA (NE)USPEH Dr. Aleksandar Grličkov, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije in profesor na beograjski univerzi, je mož, ki slovi po umirjenosti, potrpežljivosti in modrosti. Prav zaradi tega se sprašujem, katera od teh njegovih brez dvoma spoštovanja vrednih lastnosti je bila odločilna, da je, ko je govoril o tako imenovani kadrovski obnovi in volitvah, dejal, da je zanj kadrovska obnova v Jugoslaviji predvsem vprašanje nove etape razvoja samoupravnega socializma. Tega pa po njegovih besedah ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo k upravljanju z družbo pritegnili precej več ljudi. Ne samo komunistov, ampak vseh tistih Jugoslovanov, ki se z našo družbeno ureditvijo istovetijo na temelju socialističnega samoupravljanja, federativne ureditve in enakopravnosti narodov in narodnosti ter neodvisnosti in neuvrščenosti. Grličkov je globoko pre- pričan, da je treba za vodenje države in družbe vključiti veliko število ljudi, ki niso marksisti, torej tudi vernikov in vseh tistih, ki soglašajo z družbo na osnovah socialističnega samoupravljanja. Kadrovska obnova je za Grličko-va samo novo ime za naš stari cilj: da sodelujejo pri odločanju vsi tisti delovni ljudje, ki so na naši, svoji strani. To ni zanj niti fraza niti igra ali kamuflaža, ampak strateška potreba socialističnega samoupravljanja. Volitve, ki so pred nami, so zaradi tega usodno pomembne za našo prihodnost. Vsa čast dr. Aleksandru Gr-ličkovu in njegovim pogumnim mislim, ki najbrž niso prav povsod naletele na odobravanje, vendar si ne morem kaj, da ne bi navedel precej znanega podatka, da ni v predsedstvu SZDL Jugoslavije niti enega samega člana, ki bi ne bil član Zveze komu- nistov Jugoslavije. Statistika nas uči, da je vseh Jugoslovanov okoli 22 milijonov, večinoma so člani SZDL Jugoslavije, dva milijona pa je tudi takih, ki so obenem tudi komunisti, člani ZKJ. Ali ne bi bilo logično, se ne bi spodobilo, da bi v predsedstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sedel tudi kakšen nekomunist? Že zaradi tega, ker je nekomunistov v Jugoslaviji kar 20 milijonov in tudi zato, ker je socialistična zveza organizacija, ki združuje vsak, tudi najmanjši pozitiven interes, vse socialistično usmerjene sile. Ali ne bi bilo prav, da državljanov ne bi dajali v več ali manj vredne predalčke tudi pri zastopanju v zvezni skupščini, skupščinah republik, pokrajin in občin, sindikatih, Zvezi socialistične mladine itd? Nedvomno so ljudje s pametjo, znanjem, sposobnostjo in čutom za odgovornost tudi med nekomunisti. Je SFRJ že tako močna in zrela skupnost republik in pokrajin, narodov, narodnosti in posameznikov, da bi bila pripravljena deliti najvišjo odgovornost za (ne)uspeh tudi z njimi? MARJAN BAUER CŽ ‘rt *.h M -d O 2 S O ® —d 88 S 0) > o d Za vladavine Ludvika XV. in Ludvika XVI., zadnjih francoskih burbonskih kraljev pred revolucijo, so imeli v tej državi zelo strogo cenzuro. Sodili niso samo avtorjem politično nezanesljivih knjig, ampak tudi knjigam samim. Knjige, ki se jih je lotil tožilec, so dejansko položili na zatožno klop, poleg njihovih piscev. Če so knjigo spoznali za krivo, so jo poslali za rešetke v trdnjavo Bastiljo, v primeru smrtne kazni pa so jo zažgali. Smrt v ognju je bilo mogoče nadomestiti z usmrtitvijo z mečem. Največjo kraljevsko palačo ima danes vladar ene najmanjših držav na zemeljski obli. Poslopje se imenuje Mude Hassanala Bolkiaha, njen lastnik pa je sultan Bruneija, državice na Borneu, ki meri 5700 kvadratnih kilometrov (četrtina Slovenije). Palača ima 1788 sob. Brunei spada med pomembne proizvajalce nafte, vsako leto je prodajo za 20 milijard dolarjev. Nguyen Cao Ky, bivši pilot lovec in nekdanji diktator Južnega Vietnama, ki so mu Američani dali azil v Kaliforniji, je objavil bankrot. Propadla je njegova veletrgovina z žganimi pijačami. Ky je dolžan 600.000 dolarjev. vvinston Churchill je trpel zaradi nespečnosti. V spalnici je imel dve postelji. Če mu ni uspelo zaspati na prvi, je poskušal na drugi. Podnevi je imel britanski lord manj težav, po kosilu je redno odsm-rčal urico. če bi bila Zemlja ravna, in ne okrogla, ter brez atmosfere, bi z najmočnejšim teleskopom na svetu zaznali svetlobo sveče na razdaljo 25.000 kilometrov. Če gledate tihožitja, naslikana v 16. stoletju, naj vas ne preseneti dejstvo, da je koren na teh slikah rumene barve. Današnji oranžni koren je prišel v Evropo šele v 17. stoletju. Adelaidina zemlja na Antarktiki je najbolj vetrovno območje na svetu. Vsak dan piua iam veier s nurostjo ou km na uro, najmanj trikrat na mesec pa divjajo orkani s sunki do 160 km na uro. Slovita knjižnica v Aleksandriji, utemeljena v 3. stoletju pred našim štetjem, je imela ob prihodu Rimljanov okoli 750.000 zvezkov. Leta 646 so Aleksandrijo osvojili Arabci in knjižnico zažgali, oziroma dragocene spise uporabili za kurivo v javnih kopališčih. Jabolko izvira iz jugozahodne Azije, v Evropi so ga poznati že v prazgodovini. Stari Rimljani so vzgajali 25 vrst jabolk. Leta 1753 je neki italijanski vojvoda priredil'po*-jedino, na kateri so postregli s 56 vrstami jabolk. Danes vzgajamo okoli 7000 vrst tega slastnega sadu. Z naravo do zdravja DIVJI KOSTANJ Divji kostanj (Aesculus hy-ppocastanum L.) raste divje povsod po Balkanskem polotoku, zlasti pa v severni Grčiji, kjer je verjetno tudi njegova pradomovina. Stari Rimljani so to drevo imenovali Ouercus ilex, a Linne ga je poimenoval tako, kot ga še danes. Turki so divji kostanj prvi kultivirali, iz semen so pripravljali zdravilni sirup, s katerim so zdravili prehlad konj. Navadni divji kostanj je edini zastopnik tega rodu v Evropi in cveti maja ter zori septembra in oktobra. Spomladi nabiramo cvetove in lubje, zrele plodove pa jeseni. Vsebuje glikozid esku-lin, katerega je največ v lubju, cvetovi vsebujejo tanin in kvercitin, zelena bodičasta lupina ima katehinske tanine in flavonske heterozide, plod vsebuje škrob, olje, beljakovine, glikozid eskulin, flavo-ne, sterole, kvercitin, nekaj vitaminov in nekaj kumarin-skih derivatov. V vseh delih rastline je prisoten saponin, ki zdravi kožne bolezni in redči kri. Iz zrelih plodov si pripravljamo tinkturo, in sicer vzamemo 20 plodov in jih drobno naribamo ter prelijemo s 3 dl alkohola ter vse skupaj previdno segrejemo do vretja. S tem uničimo fermente, ki bi drugače pokvarili preparat. Alkoholni izvleček služi za notranjo uporabo. Uživamo ga po 30 kapljic na dan v kozarcu vode. Deluje kot žilni tonik. Če pomešamo enake dele izvlečka z enakimi deli terpentina, dobimo zmes za zunanjo uporabo; z njo si masiramo revmatična mesta. Z izvlečkom divjega kostanja zdravimo venozni žilni sistem, zlasti hemeroide, razširjene vene na nogah ter vnetje žil. Prisotni eskulin in vitamin P povečujeta odpornost kapilar in zmanjšujeta njihovo prepustnost. Namesto alkoholnega izvlečka lahko pijemo tudi čaj iz listnih popkov in cvetov. Pijemo ga po požirkih čez dan, če nas muči giht, revma in nevralgi-ja. S čajem iz mladega lubja si olajšamo tegobe pri zlati žili, povečani prostati, vnetih in razširjenih venah. Čaj zmanjšuje bolečine, ki spremljajo te tegobe. Če namočimo drobno zrezane cvetove v olivnem olju in postavimo vse skupaj na toplo ter namakamo mesec dni, dobimo olje, ki zdravi sončne opekline in zmanjšuje sončne pege. Vse te lastnosti je izkoristila tudi uradna medicina. Imamo niz preparatov, ki vsebujejo izvleček divjega kostanja. BORIS JAGODIČ Glasba BORGHESIA Ljubljanska skupina Bor-ghesia je začela svojo glasbeno pot leta 1981 v okviru ljubljanske alternativne scene. Njeno ustvarjanje sega tudi na področje videa in performanca, ki zamenjuje klasičen rock koncert. Forma elektronskega dueta, kjer je Aldo odgovoren za inštrumentarij in Dario za glas, je v naše podnebje prenesena tradicija pionirjev alternativnih elektronskih duetov, kot so Suicide, Deutsch-Amerikanische Fre- undschaft in mogoče še Soft Celi. Prvič se je Borghesia predstavila širšemu občinstvu na Novem Rocku 83 in pozneje na simpoziju Kaj je alternativa. Sledili so razni video projekti in performan-ci, tudi v Domu Ivana Cankarja. Sodelovanje z ljudmi v Domu Ivana Cankarja, ki je rezerviran za etablirano kulturo, je bilo tolmačeno kot poskus legalizacije mladinske subkulture in hkrati izdajstvo le-te. Vendar do širšega vkalupljenja mladinske subkulture v etablirano kulturo ni prišlo. Tako je Borghesia od najboljših skupin z Novega Rocka 83 najdlje čakala na svojoprvo ploščo. Videosex in Skakafci so kot sprejemljivejše skupine izdali svoji prvi plošči z enoletno zamudo, to je leta 1984. Borghesia pa je zaradi svoje glasbene forme imela večje težave pri izdaji svoje prve plošče Ljubav je hlad-nija od smrti. Ker skupina ni mogla najti založnika, je SKUC-FORUM, ki ježe dalj časa razmišljal o ustanovitvi neodvisne gramofonske hiše, ustanovil gramofonsko založbo FV. Aldo in Dario sta aktivna člana pri ŠKUC-FORUM produkciji. Logična posledica je bila, da bo prva plošča, ki jo bo izdala nova neodvisna gramofonska založba FV, ravno plošča Borghesie »Ljubav je hladnija od smrti.« Istočasno s ploščo je izšla tudi videokaseta Borghesie »Tako mladi«. Tako je plošča z enoinpolletno zamudo dokument dela Borghesie v času NR 83. Plošča kljub časovni razdalji deluje izredno moderno, nenavadno in sveže. »Ljubav je hladnija od smrti« je tiskana v Italiji pri firmi Toto iz Bologne. Vizualnost, ki je ena izmed karakteristik Borghesie, je pri-; šla do izraza tudi pri opremi plošče. Tiskana je na rdeč vinil. Ovitek plošče ni samo ovitek, na eni strani je poster Borghesie, ki so ga dizajnirali Borghesia, Dušan Mandič in Jane Štravs, na drugi strani posterja so podatki o plošči, slike z videokasete »Tako mladi« in teksti v srbohrvaščini, italijanščini in angleščini. Vse to skupaj je v plastični foliji. Res ličen izdelek. Glasba Borghesie je alternativna plesna disco glasba, ki se prepleta s trdim mačističnim funkom. Plošča »Ljubav je hladnija od smrti« skupine Borghesia je soliden izdelek slovenske alternativne scene. ZDENKO MATOZ priloga dolenjskega lista Država odmira tako, da služi KMET PLUS TRAKTOR ŠE NI KAPITALIZEM ✓ ^ “Ne smemo niti čakati razsul niti upati v neki avtoritarni sistem. V sedanjih težkih časih nas lahko združi le močna ekonomija, ki se bo sposobna integrirati v Evropo. Jasno pa je, da rešitve in uresničitve programa ekonomske stabilizacije ne more biti čez noč. Uresničevanje tega bo trajalo nemara toliko časa, kolikor so trajale razmere, ki so nas pripeljale v sedanjo situacijo « Tako pravi dr. Dragan Veselinov, docent na beograjski fakulteti političnih ved, ki je na letošnjih Gorjupovih dnevih, srečanju slovenskih novinarjev v Portorožu, kot eden izmed redkih teoretikov o kmetijstvu, vzbudil splošno pozornost. Privlačnost njegovega nastopa je predvsem v tem, da se kot znanstvenik ne ustraši nobene ideološke dogme. Zato se je kot ekspert za vprašanja kmetijstva seve najprej »spustil« v zemljiški maksimum. Od tega pa do celovitega pregleda stanja ekonomije in sploh gospodarstva, v katerem bi lahko kmetijstvo igralo ve-liko pomembnejšo vlogo, pa seveda ni daleč. Dr. Dragan Veselinov pravi, da je bil zemljiški maksimum znan celo v antiki, ko je imel nalogo omejiti politično moč razredov. Spet so ga uvedli boljševiki, pri oas pa se je uveljavil po vojni, ko smo hoteli na vasi ^postaviti take ekonomske odnose, ki bi omogočali Popolno oblast partije in države. Zdaj je zemljiški maksimum ekonomske že presežen, prav tako pa smo se odpovedali teoriji, da je kmet plus traktor že kapitalizem. Vendar so se pomembni ideološki politični in psihološki pomisleki do kmeta še vedno ohranili, kar dokazuje tudi veljavnost zemljiškega maksimuma. To-da vsi ti pomisleki so več ali manj puhli in jalovi. Teorija je dokazala, da kmet ne more biti kapitalist, zemljiški maksimum pa ne ščiti socializma, ampak je v celoti znamenje neke tehnike mišljenja, ki ovira razmah malega gospodarstva terciarnih dejavnosti. Znano je, da so stabilni, reproduktivno sposobni kmetje najmočnejša postavka sistema. T a sistem pa so kmetje celo pomagali graditi, še več, bili so njegov kadrovski in materialni temelj. NEGATIVNI SVETOVNI REKORDI Ker kmetijstvo ni bilo nikoli samo vprašanje ekonomskega razvoja, je med drugim dejal dr. Dragan Veselinov, ampak tudi vprašanje realizacije nekevizije o razvoju družbe, so se z njim veliko ukvarjali. Od tega je imelo kmetijstvo samo škodo, dolgoročno gledano, pa tudi država. Kmetje pa tako in tako niso imeli posebnega vpliva na jugoslovansko agrarno politiko. Tako se je lahko zgodilo, da smo v Jugoslaviji postavili nekaj negativnih svetovnih rekordov. V nekaj letih smo zmanjšali število kmečkega prebivalstva, za kar so drugod potrebovali tudi po sto let. Kmetijske parcele so tako razdrobljene, da jih imamo enako število kakor vsa Latinska Amerika brez Brazilije. Z jemanjem akumulacije iz kmetijstva in prelivanjem v industrijo smo ekonomsko popolnoma zapostavili agrarni kompleks. Predčasna deagrarizacija ali selitev delovne sile s kmetij v mesta in v tovarne pa je ustvarila armado fiktivno zaposlenih delavcev, ki so pritiskali na vse vrste porabe. Cene kmetijskih pridelkov pa smo umetno potiskali navzdol, da bi ohranili kolikor toliko solidno življenjsko raven za te fiktivno zaposlene delavce. Cene v kmetijstvu bi morale biti svobodne, kmetijski pridelki bi morali biti blago na trgu. Ker pa na to, da 'določena stvar postane blago na trgu, vpliva vrsta dejavnikov, kmetijski pridelki še dolgo ne bodo dobili tega statusa. Če bi bile cene vitalnih kmetijskih pridelkov oblikovane po merilih svobodnega trga, potem bi to ogrozilo življenjsko raven milijonov ljudi. Tega pa si sedaj nikakor ne moremo privoščiti, saj bito lahko rodilo posledice, ki bi ne bile več obvladljive. Ekonomski položaj kmetijstva bi se lahko izboljšal le, če bi se izboljšal tudi položaj industrije. Oboje hkrati pa bi pomenilo, da smo začeli uresničevati stabilizacijski program. Tega pa iz več razlogov še ni mogoče uresničiti. Eden izmed njih je prav gotovo ta, da kriza še ni tako globoka, da bi neizbežno razkrila, da je reforma potrebna. DRŽAVA BREZ KMETIJSKEGA MINISTRA Kar se tiče kmetijstva, bi morala večjo vlogo dobiti država. Absurdno je, da pri nas tako rekoč nimamo kmetijskega ministrstva, ki bi imelo svoj budžet, in pa centralnih državnih rezerv za intervencije na trgu. Po letu 1965 je bilo do neke mere razumljivo, da smo napadali zbirokratizirano državo, ne bi je pa smelilibiti. Spet bi bilo treba obuditi tiste njene funkcije, ki jih terja Evropa. Vloga države je nepogrešljiva v transportu, energetiki, kmetijstvu, pri velikih znanstvenih projektih. Država odmira tako, da služi. In pri nas bi jo bilo treba spremeniti v institucijo sodobnega planiranja in protekcionizma določenih panog gospodarstva. Če napadamo državo, ker je institucija, potem lahko to počnemo z vsemi drugimi institucijami vključno odigrala pomembnejšo vlogo tudi na ta način, da bi bile ukinjene republiške partikularistične kmetijske politike. Jugoslavija kot celota se mora vrniti k tradicionalni ekonomiji in znanosti, k blagovni produkciji. Svoj razvoj mora podrediti resnicam ekonomije, politike in prava. Kmetje podpirajo program ekonomske stabilizacije, čeprav sam po sebi še ne kaže perspektive; kmetje pa v njem vidijo reformiran položaj kmetijstva v gospodarski strategiji. Kaj pričakujejo od njega delavske množice? Delavski razred je sicer v stanju visoko ideolo-gizirane vernosti do dokumentov našega sistema. Po drugi strani pa ni pripravljen podpreti reforme naše ekonomije. Iz te namreč ni videti, kaj se bo zgodilo z odvečno delovno silo in kaj lahko ponudimo terciarnim dejavnostim ter malemu gospodarstvu. Tudi ni jasno, kaj bo s kolektivno in individualno lastnino. Delavci razumejo socializem kot družbeni sistem, ki mora v primerjavi z buržoazno ekonomijo prinesti večjo socialno varnost. To pa je bistvo socializma, in ne pojmovanje socializma kot določene organizacije ekonomskih odnosov. Za delavski razred je več kot jasno, da vidi svojo prihodnost le v socializmu, v bistvu socializma, to pa je socialna varnost. SKROMNI ARGUMENTI NEKE IDEOLOGIJE Poslanstvo partije ni v tem, da si vsakih 10 let izmišlja novo ustavo, tiste oblike političnega in ekonomskega sistema, s katerimi kani premagati tržno gospodarstvo. Lahko naredi to, kar počno vse partije, neglede na to, kdo je na oblasti. Razvijati mora lastno gospodarstvo in v njegovih okvirih iskati pogoje za večjo socialno varnost. Dopustiti pa je treba zdrave antagonizme, ker so zakonitost družbenega razvoja. Ko je Veselinov odgovarjal o korektivnih mehanizmih v tržnih gospodarstvih, ki se navezujejo na večpar-tijske sisteme, pa je dejal, da je v močni ekonomiji popolnoma vseeno, kdo je trenutno na oblasti. Ekonomije, ki ima izdelane kriterije lastnega obnašanja, na primer Italija, to sploh ne zanima. Veselinov je prepričan, da sta kmetijstvo in drobno gospodarstvo, pa tudi terciarna dejavnost, tista brv, preko katere bi se lahko prebili iz sedanje stagnacije. Vendar so tu težave v odnosu do lastnine. Pri nas namreč menimo, da zasebna, individualna lastnirta ločuje del prebivalstva in ga v perspektivi ekonomskega razvoja celo odtujuje sistemu. Mi pa se iz nekega »normalnega« evropskega sveta izdvajamo z nekim samovoljnim političnim konceptom, zasnovanim r>a neki ideologiji, ki je po svojih argumentacijskih utemeljitvah zelo skromna. Tateoretično samovoljna politična koncepcija, ki temelji na fragmentih del klasikiv marskizma in na izkustvih držav realnega socializrrta. skuša zgraditi iz tega univerzalni sistem. Ta skromna ideologija pa nima pojmovnih pojasnil za izraze, ki jih uporablja vsak dan, za družbeno lastnino, združerio delo itn. Iz vsega tega sledi, da v Jugoslaviji ne smemo v|č vztrajati na ekonomskih modelih, ki očitno ne prinašajo nič dobrega ne ljudem ne sistemu. Prav zaio poziva, da spet uveljavimo ekonomijo. Jasno pa je. da tega ne bomo mogli narediti čez noč, kot bi hoteli nekateri. Pripravil J. SIMČIČ Melodije UBRANI GLASOVI IZ AMATERSKEGA ŠTUDIJA Ko je Jožek Gorše pred nekako tremi desetletji pokukal onkraj Kolpe na slovensko stran in slišal na. veselicah narodno-zabavne ansamble, je vzkliknil; “Saj to so pravi orkestri!«. In ko je nekoliko poznejeob občasnih obiskih Karlovca hodil mimo tamkajšnje EHasbene šole, se je rad ustavljal pod okni ustanove in Prisluhnil učencem, ki so vadili na instrumentih, čeprav je bilo takrat za fantiča iz Bubnjarcev malo Priložnosti, da bi poslušal živo glasbo, pa so prav ti redki stiki v njem zasidrali spoznanje, da bo glasba, ki 9a je že od nekdaj pritegnila, postala njegova življenjska sopotnica. Tako se je Jože brez kakršne koli osnovne glasbene izobrazbe, igrati je znal le na orglice, vpisal na 9iasbeno šolo v Karlovcu, končal pa jo je v Zagrebu. Kot veliko njegovih sošolcev se je tudi on izšolal z denarjem, ki ga je prislužil z igranjem v različnih ansamblih. Tudi pri vojakih v Sremski Mitroviči igranja ni opustil, ko pa se je vrnil iz vojske, je vsakdanji boj za kruh izpodrinil njegove želje in ideale, povezane z 9lasbo. Oprijeti se je moral dela, zato se je z ženo preselil v Črnomelj, kjer je odprl fotografsko delavnico. Pet let na glasbo še pomisliti ni imel časa, potem Pa je srečal glasbenika Silvestra Mihelčiča mlajšega, ki ga je navdušil za elektronsko harmoniko. Od njega je kupil ta inštrument in pet let igral na veselicah in 'ohcetih. Zaradi napora, vse večjih obveznosti v delavnici, pa tudi zato, ker ga je že od nekdaj bolj kot igranje Privlačilo komponiranje, je postavil glasbilo v kot. To pa ni bilo slovo od glasbe. Nasprotno! Opremljati ie začel hišni studio, v katerem je nastal kup njegovih skladb. Večina od njih jih še vedno leži v predalu, tako kot tudi tista prva, ki jo je napisal v prvem letniku srednje glasbene šole. »Preveč sem samokritičen, da bi si upal javnosti predstaviti svoja dela. Menim pa tudi, da mora imeti danes skladatelj svojega izvajalca, tega pa nimam, ker ima Bela krajina malo solističnih pevcev, tistih nekaj, kar jih je, pa niso tako ambiciozni, da bi želeli uspeti. Tako 10 ali 15 skladb še vedno čaka na pravi trenutek,« pripoveduje Gorše. Pred tremi leti se je Jože le opogumil in eno od skladb poslal na festival Melodije sonca in morja. V izvedbi Ota Pestnerja je dobila 2. nagrado občinstva in srebrno sidro. Gorše bi gotovo še vedno vneto komponiral in svoje skladbe spravljal v predal, če ne bi pred letom dni začel tesneje sodelovati s Silvestrom Mihelčičem. A ne kot skladatelj. Skupaj sta v Jožetovem studiu snemala kaseto z naslovom »Te otožne rjave oči«, na kateri je narodnozabavna in zabavna instrumentalna glasba, katere avtor je Mihelčič. Ko je bilo to delo končano, sta začela glasbenika s snemanjem priredb belokranjskega ljudskega glasbenega izročila. 2e pred petimi leti je bila namreč v Švici posneta kaseta »Bela krajina«, na kateri je ljudska glasba iz dežele ob Kolpi po priredbah Silvestra Mihelčiča. Državna založba je v svoj program sprejela notografijo te švicarske kasete, ljubljanski radio pa je želel imeti v svojem arhivu belokranjsko glasbo, zapisano v dveh zvezkih, a presnemavanje švicarske matrice zaradi avtorske zaščite ni bilo dovoljeno. Zato ni bilo druge poti, kot da se celotno gradivo posname še enkrat, Mihelčič pa je kot avtor med snemalnimi študiji izbral prav Goršetovega. Zakaj se je Silvester odločil prav za Jožetov hišni studio? Laikom se zdi to na moč čudno, Mihelčiču pa ne, saj pove, da Goršetova tehnika omogoča kvalitetne posnetke, ki so po tehnični plati sprejemljivi za ljubljanski radio. »Prednost je v tem, da se ni bilo potrebno voziti v Ljubljano. Z Jožetom sva tako skupaj dosegla največjo možno kvaliteto, ne le tehnično, ampak tudi izrazno. Glasbeno ljudsko blago Bele krajine je zame namreč največja osebna dragocenost, zato je razumljivo, da bom težil k čim kvalitetnejšim priredbam tega izročila, ki je z leti v meni vse bolj dozorevalo. Prepričan sem, da je to, kar sem posnel v Goršetovem studiu, najbolj zrelo glasbeno razmišljanje belokranjske glasbe doslej,« niza Mihelčič. Gorše je vztrajen snemalni garač. S skromriimi sredstvi je uspel uresničiti Mihelčičeve zamisli in posneti zahteven material. S tem pa njegovo delo v snemalnem studiu še ni končano, kajti doslej sta z Mihelčičem posnela le glasbo iz prvi dveh zvezkov skladb za harmoniko, celoten projekt pa zajema kar 12 zvezkov. Silvester je Državni založbi že predložil tretji zvezek — »Prekmurje«, sedaj zapisuje ljudsko glasbo s Ptujsko-Dravskega polja, pripravlja pa se že na zapis posavskega glasbenega izročila. Gorše in Mihelčič sta se torej pri snemanju odlično ujela. »Veliko mi pomeni, da si je za snemanje Silvo izbral prav moj studio; saj si v sodelovanju z njim širim glasbeno znanje,« priznava Jože. »Delo je zelo zanimivo, a izredno zahtevno, saj zahteva snemanje tovrstnega glasbenega gradiva sorodnost duš, veliko tankočutnost in Spoštovanje izročila prednikov Moral sem se vživeti v čas, ko so te pesmi med ljudmi nastajale,« pove 39-letni črnomaljski fotograf, ki mu je še vedno žal, da ni nadaljeval študija glasbe, čeprav je prepričan, da ni še nič zamujenega. Fotograf bo ostal še naprej, kajti od nečesa pač mora živeti, temeljito pa se želi posvetiti komponiranju. Toliko bolj, ker mu je Mihelčič obljubil, da bo napisal aranžmaje za njegove skladbe, besedila za nekatere izmed njih pa ježe napisala znana avtorica besedil Elza Budau — Muller. In tako se Gorše znova in vse bolj vrača k svojemu konjičku, za katerega ni imel nikoli možnosti, da bi postal tudi njegov poklic^ morda ji prav zato, ker je glasba zanj sprostitev in w obveza, ostaja tako zvest. Ne le v svojem studiu. V zabavnem orkestru črnomaljske glasbene šole igra kitaro, že nekaj časa pa je tudi predsednik organizacijskega odbora in umetniški vodja festivalov Glas mladih Bele krajine in Glas mladih Slovenije, ki ju pripravljajo v Črnomlju. M. BEZEK priloga dolenjskega lista Posavske gostilne ZASEBNIK S PETIMI ZVEZDICAMI Dober glas posavskih gostiln se utrjuje tostran in onstran republiške meje, saj najboljšim gostincem z odlično postrežbo tudi v časih zategnjenih pasov ne manjka gostov. Zal je tudi res, da so tisti, ki slovijo po okusnih jedeh, kljub davčnim olajšavam na slabšem. Hrana zmanjšuje dohodek, pijača ga povečuje, zato rastejo bifeji kot gobe po dežju. Red bi lahko naredila samo davčna politika, trdijo člani komisije za ocenjevanje gostinskih lokalov pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja. Tej komisiji pripisujejo' gostinci nepodkupljivo strogost, saj že četrto leto dosledno opravlja svoje delo in ne odstopa od sprejetih meril. Letos v juniju in oktobru je obiskala in ocenila 36 gostinskih lokalov, od tega 21 zasebnih in 15 družbenih, dovolj, da lahko javno pohvali napredek posavskega gostinstva in kakovost njegove ponudbe. Po pet zvezdic sta si prislužila Gostilna in restavracija Kalin-Bregana in Restavracija Terme Čatež. Zasebnik Kalin se je tokrat prvič povzpel prav na vrh. Z novim prizidkom je razširil lokal in povečal izbor svojih specialitet. Ponudba na njegovem jedilnem listu je tako pestra in bogata, da se na Dolenjskem in v Posavju nihče ne more kosati z njim. Restavraciji Terme v Čateških Toplicah so dodelili pet zvezdic pogojno. Nekatere stvari bo morala popraviti, da bodo zared brezhibne. To ne velja le za kakovost hrane in postrežbe, ampak tudi za uniforme, za okolje in sanitarije. Rok za odpravo pomanjkljivosti je za vse gostince 1. marec 1986. V posavskih občinah je 18 lokalov s štirimi zvezdicami in 12 s tremi. Med tistimi ki izboljšujejo urejenost in ponudbo, izstopajo gostilna Žolnir v Kostanjevici, gostilna Budič in Les na Čatežu. Med družbenimi obrati s štirimi zvezdicami se odlikujejo Tončkov dom na Lisci, hotel Sremič v Krškem, motel Čatež — Restavracija I, restavracija Pod Gorjanci v Kostanjevici, gostišče Barbara v Krmelju, restavracija Grad Mokrice. Mokrice so nazadovale za eno zvezdico. Takoj po adaptaciji so dobile boljšo oceno, ki tudi sedaj ni nedosegljiva, saj grajsko okolje naravnost kliče po izvirnosti ponudbe. Z dodatno opremljenostjo in nekaterimi drugimi izboljšavami bi tudi Žolnir, Budič in Les lahko prebili ustaljeno mejo in se uvrstili med lokale s petimi zvezdicami. Na ravni treh zvezdic se dosledno držijo gostilna Šekoranja na Bizeljskem, Biščanič na Veliki Dolini, Kramar v Dobovi, Senica na Senovem in izletniška gostilna v Tihi dolini. S tremi zvezdicami je komisija ocenila tudi Pizzerio v Krškem, izpustila pa je Tri lučke na Sremiču, ker še niso dograjene. Dobrih zasebnih gostincev je še več, vendar niso podpisali sporazuma, zato jih ne ocenjujejo. Škoda, zvezdice bi jim samo koristile, gostje pa bi že na vratih vedeli, kaj lahko pričakujejo. Bralce najbrž zanima, po čem posamezne posavske gostilne najbolj slovijo, zato ne bo narobe, čejih nekaj omenimo. Barbara v Krmelju je prišla na dober glas zaradi domačih jedi, kot je na primer prekajena svinjska krača z zeljem, z borovničevim žganjem in odprtim domačim vinom. V gostilno Žolnir v Kostanjevici gostje najraje zahajajo zaradi svežega domačega kruha, ajdove potice, prekmurske gibanice, kolin, postrvi in domačih narezkov. V hotelu Sremič v Krškem znajo napraviti najboljšo ledeno torto, pri Treh lučkah pa so obudili odlično domačo kuhinjo od kolin do sladic, kakršne znajo napraviti le še stare kmečke gospodinje. Motel Čatež obiskujejo gostje zaradi daleč naokoli slovečih kremnih rezin in zaradi kulinaričnih tednov, ki jih ta prireja vse leto. To so Martinov teden, kostanjev teden, teden domačega kunca, teden kolin in še več izvirnih domislic, odvisnih od letnih časov. Restavracijo II onstran ceste pa poznajo širom po Jugoslaviji zaradi neprekosljive kurje in telečje obare. H Kalinu na Bregano zahajajo ljubitelji divjačine in sladokusci vseh vrst. Skoraj je ni želje, ki ji tam ne bi mogli ustreči. Gostom so všeč tudi novitete, ki jih je ta vpeljal iz raznih delov sveta. Na račun pridejo vsi, ki si želijo nekaj posebnega, nevsakdanjega. Komisijajeobiskovalatudi bifejein ugotovila, datis-ti, ki so si nadeli slovenski naziv Okrepčevalnica, precej izstopajo od povprečja. V Brežicah je takšna na primer Vrtnica, kjer že zunanjost pritegne gosta, da z veseljem vstopi. Gostinci si najbolj pogosto zapravijo ugled zaradi malomarnosti, zaradi podcenjevanja gostov, saj menijo, da zanje nepomembne malenkosti ne morejo vplivati na počutje. Mednje sodijo na primer luči s pregorelimi žarnicami, polomljene školjke in druga oprema na straniščih, obrabljeni, zapackani jedilni listi in hotelski ceniki, oblikovani brez trohice izvirnosti. Goste moti tudi to, da jedilni listi marsikje nimajo nič skupnega z resnično ponudbo, in pa to, da je v povprečnih gostilnah premalo domačih jedi in slovenskih posebnosti nasploh. Vendar tudi gostinci niso zadovoljni. Pritožujejo se, daje delo pri pripavi hrane preslabo ovrednoteno, da ni zaslužka, in ker ni zasfu-žka, primanjkuje dobrega strežnega osebja. Od nekdaj namreč velja, da v gostinstvu uspe le tisti, ki z ljubeznijo opravlja svoj poklic, in da je brezosebiy>sLŽe vnaprej obsojena na propad. Ključ do izboljšav je predvsem zavzetost osebja, vendar z njo ni mogoče računati, če od kakovosti ponudbe in storitev ne bo odvisen tudi dohodek. JOŽICA TEPPEY * Marija Kotnik — predstavnica MGZ Posavje Ivan Pinterič — predsednik ocenjevalne komisije Varstvo okolja SFVNirA Im vlil VENDARLE ^EZ PRAK Sevniški Jugotanin zadnjih nekaj let hudo ogroža okolje. Rdečkasto rjavemu prahu, ki seda na vse: avtomobile, zelenjavo, sušeče se perilo, prodira v stanovanja, so se v zadnjem času pridružile govorice, da furfural morebiti povzroča raka. Vprašanja so torej zelo resna. Sevničani, tisti, ki še niso čisto obupali, jih postavljajo vedno glasneje, delegatska vprašanja v občinski skupščini se kar vrste. Izvršni svet, občinska konferenca SZDL in njena komisija za varstvo okolja so zato menili, da je najprimerneje sklicati javno tribuno, kjer bi prizadeti krajani lahko iz prve roke dobili odgovore na svoja vprašanja. Razprava je bila konec novembra v gasilskem domu. Resnici na ljubo je treba priznati, da obisk ni bil ravno najboljši, vendar so bili ogroženi deli mesta in okolica naše znane izdelovalce filtrov. Vsi po vrsti so zavrnili jamstvo delovanja teh naprav, če bi jih že namestili. Sodelovanje so sklenili z ljubljansko strojno fakulteto, njenim oddelkom za energetiko. Opravili so meritve na parnem kotlu in sušilni liniji. Predlagali so takšno rešitev, da sušilne linije ne bi več vodili v ciklone, odkoder ta prah tudi uhaja v zrak, temveč neposredno v kotel, podobno, kot je to pri napravah, kijih kurijo na premogov prah. Samo tehnično rešitev so nato ponudili ljubljanskemu Elektroprojektu, da pripravi dokumentacijo. To je stalo 8 milijonov dinarjev (novih, kajpak). Povezali so se še z našim znanim izdelovalcem kotlov Emom iz Celja. Ta poslovno sodeluje z nemško firmo Omnikal. Njen-i strokovnjaki so bili že nekajkrat v Sevnici. Minuli teden je težki tovornjak odpeljal v Zvezno republiko Nemčijo velik tovor Jugotaninovih lesnih odpadkov, da bi tam lahko opravili vse potrebne preizkuse. Nemci so namreč predlagali svojo rešitev, ki je na moč enostavna. Pred kotel je treba namestiti predkurišče s poševno rešetko. T a rešitev starim jugo-tanincem ni neznana. Nekako tako so kurili pred rekonstrukcijo! Zakaj takšne stranpoti, velikanska vlaganja v Galle-rijev kotel, zakaj ni bilo mogoče prijeti Smelta in še kaj — so vprašanja za bivše vodstvo, ki je moralo po ukrepu družbenega varstva in stečaju zapustiti tovarno. Sedanja garnitura ne priseže na nobeno stvar, če za popolno delovanje ni tudi popolnega jamstva. Zato Nemci sedaj proučujejo tistih 20 ton lesnih odpadkov. Če bo šlo vse po sreči, naj bi bilo pri kotlu za kurjenje po novem vse nared prihodnjo jesen. Poseg naj bi opravili med rednim tritedenskim letnom remontom tovarne. Inž. Ivan Mirt in sodelavci zatrjujejo, da potlej tega nevšečnega prahu ne bo več. Sevničani so do tak- ‘ ih izjav že nezaupljivi, saj so jih poslušali že ob prvotni rekonstrukciji. Ker se sedaj vendarle pristopa trezneje, morda kaže verjeti in tudi potrpeti. Zanimiva razprava se je razvila o zdravstveni škodljivosti furfurala. Inž. Krisper iz Jugotanina je skušal delovati pomirljivo, češ da so prašni delci preveliki in ne morejo v pljuča. Furfural naj bi bil škodljiv le, če se z njim poliješ, iz lesa ga bojda popolnoma izlužijo. Inž. Strmeckijeva je razložila minulo zimo izmerjene količine prahu na vseh štirih straneh od tovarne. Vse naj bi bilo v mejah jugoslovanskih standardov, ki je za furfural izredno prizanesljiv. 20 mg na kubični meter. Magister Gspan je omenil tudi dosti ostrejše tuje standarde, ki furfural resnično uvrščajo med zelo strupene snovi. Upokojeni pravnik FranjoTasičje navedel tragični primer poškodovanega delavca, ki se je bil v Jugo-taninu zastrupil s furfuralom med izlivom te snovi pri montaži. Seveda je tu šlo za neposreden dotik. Predmetno učiteljico kemije Branko Bogovičevo in druge je seveda zanimalo, ali je furfural kancerogena snov ali ne. Neposrednega odgovora ni vedel nihče v dvorani. Jugotanincem povezava ni znana niti iz literature, obljubili pa so, da bodo vse še enkrat prebrskali. Odgovora o ostrejših tujih standardih pa so udeleženci tribune dobili. V razpravi so z jugotaninci prekrižali meče tudi ribiči. Le-ti imajo za seboj drage raziskave mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so za izliv Sevnične (ob Jugotaninu) ugotovili, da je pravzaprav industrijski kanal, kjer za kamnom ni enega samcatega mikroorganizma, čeprav direktor Jugotanina trdi, da pod tovarniškim mostom lovi ribe. Inž. Krisper je še bolj kategoričen: navaja, da je vsaka solata bolj okisana kot odplake iz Jugotanina. Uhajajočega očeta je premalo, da bi se ga izplačalo pridobivati. Trenutno gradijo vodarji nov izliv potoka, ki bo strugo na območju tovarne skrajšal s sedanjih 400 metrov na vsega 400 metrov. Ribiški strokovnjaki so ta poseg že imenovali »Dachau za ribe«. Gre namreč za z gladkimi betonskimi elementi obloženo strugo, kjer bi ribe morale imeti noge s kremplji, kot se je fzrazil tajnik ribiške družine Boris Mejak. Poseg, ki bo stal 50 milijonov dinarjev, se opravlja brez soglasja ribiške družine. V tovarni so obnovili kislinski odtok, namesto betonskih cevi so vstavili keramične. Tako je pred morebitnimi zastrupljanji obvarovana podtalnica. Vse je speljano na eno mesto, kar bi prišlo prav, če bi Sevnica * gradila čistilno napravo. Čeprav niso znani vsi podatki, v tovarni izdvajajo 300 milijonov dinarjev za predvideni poseg na kotlu. J0 znaša toliko kot dveletna amortizacija. »Zakaj takš®° zalogaj, če vse skupaj ni škodljivo?« se je malce v šak vprašal Franc Hruševar. »Bodo samoupravljalci spl00 za to?« Račun za vsak primer imajo. Sedaj pokurijo v tovarni še vedno 2.500 ton mazuta. Na leto spustil0 skozi dimnik 250 milijonov dinarjev, samo sušilna H°' ija porabi 300 kW energije. Vse to naj bi od prihodnja jeseni odpadlo. T udi v tem primeru se potrjuje misel, k' jo vedno znova navaja znani slovenski ekolog in g®°' graf dr. Avguštin Lah, da se namreč vlaganja v čist0 okolje izplačajo. ^ ALFRED ŽELEZNA kar dobro zastopani. Direktor Jugotanina inž. Ivan Ijflfee Mirt s sodelavci je pripeljBfce dvoje zunanjih sodelavcev: magistra dr. Primoža Gspana in dipl. inž. kemije Alenko Strmecki iz republiškega Inštituta za varstvo pri delu. Slednji je za Jugotanin opravil tudi nekatere meritve, vendar o tem kasneje. Inž. Ivan Mirt je z veliko mero vztrajnosti, podobno kot že na predhodni seji komisije za varstvo okolja, razgrnil načrte tovarne za ekološko sanacijo. Prednost ima nevšečni prah. V tovarni so se najprej obrnili na Inž. Ivan Mirt: »Od aeptembra prihodnjega leta nič več prahu Iz Jugotanina.« ««pav VITAMINSKI ZAKLADI NARAVE V FRUCTALOV SOKOVIH pravilno obdelanega sadja. Sam postopek zagotavlja ohranitev vseh naravnih sestavin, ki osvežilno vplivajo na človekovo počutje. Tako so Fructalovi sokovi dobrodošli spremljevalci na izletih, v javnih lokalih, na dopustu in doma. Nepogrešljive sestavine naravnih sokov, ki so brez konzervansov, so potrebne ljudem v vseh letnih časih. Fructalovi izdelki pa se med seboj tudi odlično mešajo. Nekoč je bilo mešanje pijač samo v »pristojnosti« barmanov. Ta umetnost pa se tudi pri nas vse bolj širi v domove. Ker se bliža novo leto, najbrž ne bo napak nekaj receptov, kako pripraviti coctaile: — 1/1 zelenega banana likerja CLUB Fructal orange rezina limone — 1/2 kavnega likerja CLUB 1/3 kalvana 1/3 smetane — 1/3 lešnikovega likerja CLUB 1/3 kalvana 1/3 smetane — 1/1 mareličnega likerja CLUB Fructal lemon — 2/4 jagodovega likerja CLUB 1/4 mandarina likerja 1/4 kalvana Fructal tonic — 1/3 adria likerja CLUB 1/3 vodke 1/3 gina Fructal tonic brizg pomaranče rezina pomaranče — 1/3 hruškovega likerja CLUB 1/3 kalvana 1/3 maraskina Fructal tonic — 1/2 mandarina likerja CLUB 1/2 gina Fructal orange — 1/2 vaniljevega likerja CLUB 1/2 gina Fructal lemon Okusi so različni. Fructal pa daje obilico možnosti, kako zadovoljiti okuse in spretnost posameznikov pri mešanju pijač. Nekoč so tudi spretne kuharice pripravljale za svojo družino marmelade, džeme in sokove kar doma. Danes pa je vse manj — tudi po zaslugi Fructala, saj je kvaliteta njegovih tovrstnih izdelkov enaka domačim. Fructal je v štiridesetih letih zrasel od petih zaposlenih na današnjih 1.400. Nenadni razvoj je spreminjal njegovo podobo — nikdar pa ni spremenil kvalitete. Fructalovi delavci znajo ceniti sadove, ki jih v potu svojega obraza pridelujejo kmetovalci širom po Jugoslaviji. Izkušnje štirih desetletij in ljubezen do svojega dela zagotavljajo, da bodo Fructalovi izdelki še naprej razveseljevali ljubitelje naravnih sokov in drugih Fructalovih izdelkov tostran in onstran meja. In če sklepamo po preteklosti, lahko pričakujemo, da nas bo Fructal razveseljeval in presenečal tudi v prihodnje. eps/dl — 2/3 menta likerja CLUB 1/3 kalvana Fructal lemen Današnji Fructal je zrasel na dediščini izpred 40 let. Prvi direktor, ki je prinesel na Primorsko 1žkušnje iz svoje rodne Dolenjske, je kot začetek proizvodnje uvedel žganjekuho. Previharili so nekaj gospodarskih viharjev iz leta 1979, prevzeli današnje ime, ki simbolizira usmeritev na sodelovanje z naravo. Proizvodnjo So razširili še ha proizvodnjo sokov, ki jih polnijo v stekleno, doypack, hypa in jumbo embalažo. Združitev z ljubljanskim Alkom je omog-°čila smotrno delitev dela in specializacijo proizvodnje. Fructal proizvaja sokove, marmelade, džeme in otroško hrano, tozd Alko je namerjen v alkoholne, brezalkoholne pijače in sjrupe, tozd Frigos pa v surovinsko osnovo in kompote. Sodelovanje z naravo ni puhloglavo reklamno geslo, ampak zagotovilo za strokovni Pristop pri pridobivanju kvalitetnih sadežev, ki Se začne s sajenjem posameznih sort sadnega drevja in grmičevja. Fructalovi strokovnjaki Posvečajo veliko skrb usposabljanju kooperantov sadjarjev. Samo pravilna nega in obiranje sadežev ob pravem času zagotavlja zahtevano kakovost za proizvodnjo kašastih in bistrih sadnih sokov, marmelad in džemov, zmrznjenega sadja, kompotov in alkoholnih Pijač. prvi sokovi v steklenicah so prišli na slovensko tržišče leta 1957 kot popolnoma nov m nepoznan izdelek. Leta 1959 so prodali 252.000 stekleničk sokov po 0,231, leto kasneje Pa že 470.000. Po petih letih, t.j. leta 1964, so Prodajo sokov razširili na območje Istre in Dalmacije. Skupno so to leto prodali že 10,135.000 enot sokov. Leta 1968 je Fructal uvedel kot novost na tržišču sadne'sokove, polnjene v praktično in estetsko doypack embalažo. V tem letu so pro-dali 34.500.000 enot sokov, naslednje leto pa Se je prodaja podvojila. Pred 11 leti so pričeli prodajati sokove v 7-decilitrski hypa embalaži, ki je še danes edina v Jugoslaviji. Leta 1982 so dali na trg še sokove, Polnjene v jumbo stekleno embalažo, t.j. steklenice s širokim vratom. Za najmlajše proizvajajo sokove Frutek. Z habavo nove linije za proizvodnjo otroške hrane (prva v Jugoslaviji) so dosegli zavidljivo raven prodaje, saj so lani prodali blizu 500 ton 1zdelkov za najmlajše. Že večkrat smo poudarili sodelovanje z na-rsvo. Kaj pravzaprav to pomeni? Vsi Fructalovi sokovi temeljijo na pripravi mas iz zdravega in 40 let v sodelovanju Rožno --------------------------------------- Bliža se obletnica, namreč 27. december, ko so leta 1973 ustanovili malo krajevno skupnost Rožno-Presladol v krški občini. V polmeru desetih kilometrov živi le okrog 400 ljudi. Nekateri zaselki segajo pod Bohor, sicer pa se v samo Rožno najlaže pride z brestaniške smeri. Letos so z asfaltom povezali glavno cesto tudi z Blanco. Ponosni so, da je na samem začetku vsega 18 krajanov uspelo zgraditi vodovod, ki jim še danes izvrstno služi. Dobro so povezani s telefonijo, le na Rožnem, predvsem zato, ker so priključke pravi čas odkupili od sosedov, Blančanov. Kako so zmožni, dokazuje velik družbeni dom, kjer imajo poslovne prostore tozd Elektro-montaža, trgovina in krajevna skupnost. Zgrajen je bil v pičlem letu dni. Imajo tudi prostor za otroški vrtec. S položajem svoje krajevne skupnosti na meji med dvema občinama, kot so na uredništvu v gosteh dejali novinarjema Pavlu Percu in Alfredu Železniku, niso nič kaj zadovoljni. »Nekako tako nam je, KOt zadnjemu prasetu pri svinji, za Katerega’ zmanjka seska,« so dejali. Sicer pa niso za to, da jih ponovno »posvoji« kakšna večja krajevna skupnost. BO POZD ZADAVILA ADMINISTRACIJA? Svojevrsten motor družbenega življenja v krajevni skupnosti Rožno—Presladol je pogodbena obrtna delavnica Elektromon-taža Matka Abrama. Letos bo imel pozd okrog 90 milijonov dinarjev prometa (novih, seve!). Zaposlenih je 30 ljudi. Izvajajo električne napeljave na večjih družbenih objektih, na njihovem seznamu vidimo vse letošnje večje pridobitve v Posavju: 50 stanovanj v senovskih blokih, novi bloki v sevniški občini, kotlovnica na Impoljci, skladišča državnih rezerv na Blanci, enako bo v Loki pri Zidanem mostu. Itd. Ustanovitelj Matko Abram je letos aprila odšel v pokoj, posle vodi dalje sin. Oče nič kaj opti- mistično ne govori o tem, da bi čez dve leti sovlagateljski delež obnovili. »So torej sicer dobro idočemu podjetju šteti dnevi?« smo vrtali v sicer krepkega šestdesetletnika. »Za nas velja isto kot za krajevno skupnost. Krajanov je premalo. Aktivnih ljudi nam zmanjka že, če hočemo Matko Abram napolniti vse delegacije, da o obrambnih papirjih ne'govorim. Lahko tistim na Blanci v sosednji občini ali v Brestanici, kjer imajo poklicne tajnike! Ta administracija nas bo požrla. Enako je v pozdu. Računam, da imamo sedaj 20-odstotno režijo. Imeti moramo tako knjigovodstvo kot firma s 5.000 delavci. Kontrola SDK je bila pri nas en teden. Dosti je skrbi s posli, materialom in vsem drugim, povrhu pa še ti papirji. Resno dvomim, če bo sin čez dve leti sovla-gateljsko obnovil, kar smo jim dali jasno vedeti tudi na izvršnem svetu. Resda bi lahko zaposlovali tudi 60 ljudi, bolje pa bi shajali, če bi imeli ponovno samo obrt,« odlo^ emeljuje Matko Abram. ' j 8^ Pravi, da se spočije, če je natrak uj6 pri kakšnem kmetijskem opravilu, v yejo vse kot iz škatlice. Krmo zadovoljno ^^g-same frizijke, ena ima od 30 do 3511 ^el0' ka. Abramovi imajo 10 hektarjev ^0d vatne zemlje. Ko je oče Matko na e znj-hribov velel štiridesettonskemu rin®. ^en\-žati strmino za 16 metrov, so nekate ^anes li, da se je podal v brezupen Poclvl®'sarn0' tam delajo s traktorsko kosilnico ' g jo nakladalko. Letno oddajo od ^ jetos s o 25.000 I mleka, do 3.000 kg mesa. 'iefiaje prodali tudi okrog 5.000 kg pšenic®. A9r°” od vsega začetka kooperant krškeg kombinata. o v Lovke administracije pa segal cjite' kmetijstvo. Abram trdi, da se imar^orriala*e mu zahvaliti, da je kilogram krmil do ^e\. dražji od litra mleka, kolikor dobiza' giia^0 Ni pa, da bi se človek znašal samo n ^Q in domačo krmo, čeprav jo pridelal ni kr*’1"’ »Če človek umno ne dodaja tuo ^ t)i mineralov,« takšna krava presuSL ^ se, odsekal,« pravi izkušeno Abram- m .j tudi da je hotel s temi besedami poveo nekaj drugega. priloga dolenjskega Uredništvo v gosteh MAJHNOST NI VEČ NOBENA PREDNOST r * PRESLADOLČANI ŠE BREZ TELEFONA Pred štirimi leti je bila kraj?v^ skupnost Rožno-Presladol med red . v krški občini, ki še ni imela telefons povezave s svetom. Ponudba nov°rnie škega PTT podjetja je bila takšna, da I najmanjša KS v razmeroma razviti od ni — ne bi zmogla. In ker tej nalogi hi bili kos, naglo razvijajočemu P°z Elektromontaža pa je bil telefon oCl ' še bolj potreben, je podjetni Matko ram nekako »izvrtal« 17 priključi• vno gospodinjstva, za trgovino, kraje skupnost in pozd — kar iz sosednje “ Blanca. Tako so dobili telefone Rozi) Presladolčani pa so računali, da jim to uspelo letos — ob veliki akcij' telefonijo na Senovem, kjerso Prlk j _a tudi avtomatsko telefonsko centra 300 številk. mšte- »Senovčani so nam ponudili le 1u vilk, pri nas pa je bilo interesentov 20. 10 gospodinjstev ne bi zm 9 prispevka — 24 milijonov za 5 ^l 0 trov kabla, v najboljšem primeru bi la vsako izmed 15 gospodinjstev (za' _ telefonov smo pozneje zaprosili | včane) prispevalo po 170.000 din. o . včani so ostali neomajni — ali deae a pa nič! Morda bi v kakšnem blok Senovem lažje kot pri nas P°9re_=a' v0 pet številk?! Nihče, denimo PTT N ^ mesto, pa nam ni mogel za9°toVI'nern bomo vsaj v prihodnjem srednjeroč obdobju te telefone tudi dobili,« še z raj prizadeto razmišlja Prešla1°° Rafko Kranjc, sicer strokovni sodeja kmetijske zemljiške skupnosti v Krsk • Kaj bi pomenil telefon presladois kmetom, ni treba posebej poudarja • Zdaj jih deloma rešuje telefon Rožnem, še bolj pa UKV postaJa P Kranjčevih. Slednja je že večkrat Pa cala zdravnika ali živinozdravnikask zadnji hip. Rafko Kranjc Z asfaltom, kar ga je, so same težave. Občinska cesta bo kmalu v luknjah, ker je položen le grobi asfaltni sloj. Kjer bi moralo Cestno podjetje posipavati, ni gramoza. Še vedno niso razčistili, kod se je prekladal denar za asfaltiranje ceste Kancijan—S-takovec. Jože Kranjc iz Kancijana trdi, da so zbirali denar za ta 1.100 metrov dolgi odcep, vendar ni bilo nič z občinskim skladom za ceste. Podobno je tožil tudi prejšnji predsednik krajevne konference SZDL Jože Hriberšek. »Zbirali smo po 3,5 milijona starih dinarjev za 400 metrov asfalta od glavne ceste do vasi Peč, podžupan Ciril Plut je svečano obljubljal, a od vsega ni bilo nič. Stvar so vzeli sami v roke krajani Hruše-vja. Po tistem kolovozu so se s težavo prebijali voli, danes imajo lepo cesto,« jih pohvali Hriberšek. Pove tudi, da so bili včasih sestanki dobro obiskani. SZDL je pobirala članarino, da so imeli za najnujnejše, sedaj so to opustili. Podčrta, da krajevna skupnost trenutno ni sposobna postoriti prav nič. Resda marsikdo kaže s prstom na predsednika sveta Jože Kranjc — vsaj približno tako naglo spreminjala svojo podobo kot v prvih letih razvoja po odcepitvi od KS Brestanica. Ugotavljajo, da ni več nobena prednost, če je krajevna skupnost majhna, če pa ni denarcev za ceste‘in drugo, čemur učeno pravijo — infrastruktura. Samo brezplodni sestanki niso zanimivi za ljudi, celo več — čez glavo jih že imajo, ker se jih loteva občutek nemoči. Ne bi imeli nič proti, ko bi na občini držali obljubo, da bodo zagotovili asfaltno preprogo za dober kilometer »mlečne« ceste Kališevec—Presladol, če bodo sami uredili makadamsko izvedbo. O novem samoprispevku ne razmišljajo, ker menijo, da si ne bi veliko pomagali, poprej pa mora biti v celoti izpolnjen prejšnji referendumski program. Za njegovo neuresničevanje pa se ne čutijo odgovorne krajani. Kot smo že napisali, so za ceste prispevali več kot v marsikakšnem večjem, razvitejšem kraju. Franc Topolovšek Potem pa se še ukvarjaj z živinorejo,« pravi Topolovšek. Moti ga tudi dolga pot do denarja od prodane živine. Kmet ga dobi šele pri tretjem členu raztegnjene verige — v Krškem. Po besedah predsednika krajevne konference SZDL Branka Sluge, ki dela pri poslovalnici celjskega Izletnika v Krškem, so avtobusne povezave krajanov razmeroma dobre, odkar so leta 1979 uvedli krožni promet. Delavski avtobus vozi delavce pretežno v brestaniški Tes, senpvsko Lisco, nekoliko manj kot včasih pa v rudnik, kjer je pred leti delalo največ Presladolčanov in Rožljanov. Nekatere krajane z oddaljenih domačij moti, ker morajo prestopati v avtobus za Krško, oziroma če ga hočejo sploh ujeti, se morajo še bolj podvizati. Nekateri pa imajo do avtobusa celo 2 uri hoda! Slabe povezave otežujejo tudi delovanje delegatskega sistema v KS, pravi Jože Bohorč, delegat izPresladola. Pošta prihaja trikrat na teden. Iz oddaljenih zaselkov hodijo vaščani po pošto v predele ob cesti v dolini. Nemalokrat se je že primerilo, da so vaščane vabili na sestanek v Krškem dan ali dva prepozno. Bohorč je bil prvi predsednik mladine v kraju, prav mladi pa so bili med poglavitnimi pobudniki za gradnjo družbenega doma. Plesne vaje so privabile precej mladih, ki pa ne poskrbijo le zase, ampak pripravijo priložnostne sporede ob praznikih. Sodelujejo pri vseh večjih akcijah. Na našem prvem uredništvu v gosteh v krajevni skupnosti Rožno-Presladol v prijazni gostilni Pri Erni so krajani, kot se pač spodobi za prednovoletni čas, strnili nekaj želja. Krajevna skupnost kot celota bi rada Jože Hriberšek Jože Bohorč Karel Kozmus KS, a Hriberšek meni, da le-ta tudi ne more delati, saj je po cele tedne na montažah pri Sigmatu. Zakaj ljudje beže s kmetij, se sprašuje Franc Topolovšek, upokojenec z Rožnega. 20 let je delal v Kovinarski, 15 let pa v Pionirju; skratka, tudi on je eden številnih polkmetov ali polproletarcev, saj je doma ves čas obdeloval tudi košček zemlje in redil kakšno živinče. »Sam sem se že lahko prepričal, da živinorejca osleparijo kjerkoli se da. Pri vagi tudi goljufajo. Zdaj živo težo stehtajo najprej na našem domu, potem živino dobijo v kostanjeviško klavnico, kjer odstranijo kožo, drobovino, izrežejo flam, glavo odrežejo pri vratu, rep pa od križa. Albin Ivačič GASILCEM NAGAJA PLAZ Prvi predsednik sveta krajevne skupnosti Albin Ivačič je bil ker 9 let za krmilom KS, zato ne preseneča, daje pravi »živi leksikon«, saj podatke o tegobah in uspehih krajanov kar stresa iz rokava. Ivačič je zdaj predsednik gasilskega društva, ki ima 27, pretežno mladih članov. Gasilcem močno jemlje voljo neuspešno prizadevanje, da bi končno dobili svoje prostore. Predlani jim je namreč zemeljski plaz uničil steno prostora, ki so ga dozidali k družbenemu domu. Zdaj se gasilci stiskajo v kotu, kjer naj bi bil otroški vrtec, za katerega ni bilo pravega zanimanja. Moledujejo, da bi jim na občini pomagali odstraniti posledice plazu, toda romanju od Poncija do Pilata noče biti konca. Gasilci nimajo denarja za drage raziskave in papirje, v stiski pa jim je na pomoč priskočila z 10 starimi milijoni le občinska gasilska zveza. Samo gasilskih udarniških ur je čez 840! Puške v koruzo še niso zabrisali, čeprav jih boli, ker se nič ne premakne na boljše. r iz izložbe prebrali Dolenčeve novele Mate Dolenc je pisatelj, ki se dno drži fabule in svoje Pripovedništvo gradi na nji, ne a 1a' zaradi tega bil kaj manj odoben ali jezikovno svež. voj ze dokaj obsežni in zani-v' literarni opus je tematsko n'/*Sebin.sko poglobil z nedol-= ,9a. izdano knjigo devetih cir,Ve ki so 'Z9le v zbirki Nova e, 2?n*ka knjiga (ureja jo Jan-- 7®) pod naslovom Vloga luc'' skorniev v angolski revo- ie HiSarn nas|ov izbranih novel za m ?'i 290voren in značilen kazif- a Dolenca. Lepo na-ln uje mešanico humornega nšk*neE)a’ slovenskega in af-vaH?^a’ vsakdanjega in nena-kniin^a' Pečina novel v tej zan?',e namreč zasnovana kot slov neposrednih doživetij ria\ ske9a mornarja (avto-'»P° Pristaniščih Afrike, kjer pripovedovalec srečuje s ta-kiajšnjo resničnostjo. Domi-r 'no 'n živo opisuje družbene rvwe[e’ korupcijo, skvarje-lii,5 ? sti’ revščino in nemoč i: .stva> dotika se magične trafiki16 In soc|obnega utripa Af-Drb’ ,vseskozi na zunaj ne-iunnko. doživlianje svojega Dri-. J’ kl Pa Je V bistvu prizadet in se skuša trgati iz JJk usodnega. *e objektivnem okviru Dolen- iek ■ nove se ves čas dogaja no« nedoumljivega, skriv-je ^ e9a. čudnega. Skrivnost Čvae v. svetu, za navidezno pi6?,ostio sveta in njegovo Se^i *° se skrivajo moči, ki vaal°iyeku razodenejo v nena-tU(ji 'u dogodkih — lahko pa d(w!ra si olovek njihov obstoj '[['Sija, da bi izpolnil praz-sVo? sveta. V nekaterih črtah Doc -a Planja je Dolenc zelo f>0 ečena mešanica Edgarja l®la in Josepha Conrada. žad ernatskega okvira izstopa dai-n,a.novela, ki pa po svoje razk pil<0 na '• v ni' Dolenc pi Kroji samo osnovo svojega Prior3, to ie z9°dbo, in jo katp do zaprtega kroga, v em se nič ne dogodi, ne Vrti -in ne konča, marveč se v čarovnem krogu. M. MARKELJ SLIKANICE Kresnice. Mala slikanica. Pedenj-ped. Velike slikanice. Čebelica. To so naslovi zbirk, ki pri Mladinski knjigi prinašajo dela za najmlajše. Da imajo slednji kaj od knjižnih čarov, je domala nujna enakovrednost besedne in slikovne vsebine; pri tej mora prednjačiti sproščena domišljija, ne sme biti pregraj za raznolikost in barvitost. Tega se pri Mladinski knjigi dobro zavedajo, kako tankočutno in skrbno se lotevajo del za otroke, pa je razvidno tudi iz letošnje bere omenjenih zbirk. Opraviti imamo s štiridesetimi naslovi; v glavnem gre za novosti, nekaj je ponatisov, skupna naklada pa je dosegla skoraj 250 tisoč izvodov. Preveč slikanic je, da bi lahko omenili vse, krivično pa bi bilo katerokoli izpustiti, zato naslovov, piscev besedil in ilustratorjev ne bomo navajali. Poudariti velja, da je zbirka Kresnice povsem nova, polnila pa jo bodo besedila iz slovenske ljudske zakladnice in dela sodobnih piscev za otroke. Ljudsko blago je pogosto hvaležna tvarina tudi za preostale zbirke, v katerih je dovolj prostora še ža klasična in sodobna leposlovna besedila, bodisi prozna ali pesniška, mostiček med slikanicami in pravimi knjigami pa so dela iz Čebelice, pri tej za prvošolce ne zmanjka pomožnega šolskega berila. Ponudba knjig za otroke je torej še zmeraj na moč pestra, toda križi in težave, ki tarejo slovensko založništvo, se čedalje bolj poznajo tudi na tem sklopu izdaj. Majhno tržišče ne omogoča, da bi veliko slikanic preseglo naklado 10 tisoč izvodov; v primerjavi z bornimi nakladami slovenskih knjig slikanicam niti ne gre slabo, naklada pa bi morala biti vseeno najmanj štirikrat večja, da bi bila slikanica lahko poceni. Zdaj ni, neznansko se draži, na začetku leta je bila trikrat cenejša. Ker cene najbrž ne bo mogoče bistveno znižati, da bi slovenska slikanica lahko šla v korak s slikaniškim cenenim kičem, si bodo pri Mladinski knjigi še naprej prizadevali za kakovost. D. RUSTJA AIDS Kuga modernega človeka, šiba božja atomskega veka, božja kazen — vse te grozljive in vzvišene besede je mogoče slišati ob nenavadnem pojavu, ki je kot požar zajel človeštvo in v hipu pomedel s prepričanji, da smo uspešno premagali vse velike epidemije. Prišla je, zares kot strela iz neba, nova in izredno hitro se razširjajoča nalezljiva bolezen — aids. O nji pred nekaj leti nismo še nič vedeli in ne slutili, potem pa je naenkrat počilo. Najprej v razvitem svetu, predvsem v ZDA, nato v Evropi, Aziji, Afriki. Skratka, bolezen se je razširila na vse celine. In tudi pri nas smo že zabeležili prve primere klinično ugotovljenega obolenja za aidsom in prvo smrtno žrtev. Odkar umirajo kot žrtve aidsa slavne osebnosti in ko hkrati padajo lupine skrivnosti s samega pojava, je bolezen prešla iz svojega geta; nič več ni sramotna, nič več rezervirana za homosekusualce, narkomane in hemofilike. Ogrozila je vse po vrsti. Po izračunih poznavalcev je namreč okuženih z virusom, ki povzroča aids, stokrat več ljudi, kot je zdaj zdravniško ugotovljeno obolelih. V ZDA pomeni to najmanj milijon ljudi. To pa so že številke, ki povzročajo nemir in pripravljajo tla za paniko. Vsekakor je čas zrel, da vedenje o osnovnih značilnostih aidsa, znamenjih te bolezni, možnostih zdravljenja in prepoznavanja razmer in načinov življenja, s katerimi je povezana, pride med ljudi. In prav temu namenu je posvečena knjiga Jacquesa Leibovvitcha Aids. Slovenski prevod je izšel pri Cankarjevi založbi, ki je s to izdajo pokazala velik smisel za aktualnost in založniško iznajdljivost. Knjiga prihaja namreč na slovenski knjižni trg komaj leto dni po izidu izvirnika, založba pa jo je spravila na beli dan v poldrugem mesecu. Videli in izbrali so jo na letošnjem frankfurtskem knjižnem sejmu in jo v zares kratkem času prevedli in natisnili. Slovenski izdaji je uvodno besedo pripisal naš znani pisec poljudnih medicinskih knjig dr. Miha Likar. Knjiga je vsebinsko razdeljana na tri dele. V prvem avtor obravnava zgodovino aidsa in njegovega virusa, v drugem potek bolezni, v tretjem pa podaja klinično sliko bolezni ter ukrepe za varovanje pred okužbo. Knjiga je napisana nazorno, poljudno, a hkrati dovolj strokovno. Avtor je bil namreč med' prvimi, ki so se zavedli, da gre za novo kužno bolezen. Torej gre za zanimivo in poučno knjigo, ki jo je vredno prelistati in prebrati vsaj posamezna poglavja. Najbrž pa bo le malokdo pustil knjigo neprebrano. M. MARKELJ BOGATA GLASBENA PRETEKLOST Evropsko leto glasbe, ki se zaključuje, smo po zaslugi Državne založbe Slovenije pri nas počastili tudi z izdajami nekaterih z glasbo povezanih del, od notnih izdaj do knjig. Pred kratkim sta izšli dve knjigi, in sicer Primoža Kureta Glasbena Ljubljana in Petra Gressero-va—Gotovina Moja ljuba Slovenija Kuret v svoji knjigi razkriva razgibano glasbeno življenje v predjugoslovanski Ljubljani, ki se je takrat lahko ponašala z enim od najstarejših glasbenih mOMENTARi Haiku iz krkine »založbe« V teh časih, ko človek doživlja tako rekoč vsakodnevne šoke zaradi galopirajočih cen in je za marsikoga slovenska knjiga, ki jo nosi na hrbtu divji konj inflacije, samo še nedosegljiva podoba v daljavi, v teh časih je lepo, če lahko zapišemo, da so izšle in na knjižni trg prišle najcenejše nove slovenske knjige. Za ta neverjetni dogodek je poskrbela Prešernova družba, ki je med redne člane že začela pošiljati knjige svoje redne letne zbirke, po kateri pa bodo lahko segli tudi vsi drugi ljubitelji slovenske knjige. Knjige so izšle prav na Prešernov rojstni dan, kar je že lep čas običaj pri Prešernovi družbi. Letošnji paket knjig bo marsikoga presenetil, saj se poceni knjige ne predstavljajo v kakšni oskubeni in že na zunaj borni obleki, marveč prihajajo na knjižni trg v povsem prenovljeni, lepo skrojeni obleki, ki jo je umeril in oblikoval Julijan Miklavčič. Tako pražnjo opremo si knjige tudi zaslužijo, če za drugega ne pa kot znamenje boljših časov Prešernove družbe, ki po precejšnjem upadu članstva pred leti doživlja vzpon. Zbirka je bila natisnjena v skupni nakladi 171.000 izvodov in po tej visoki številki predstavlja vrh v zadnjih 19 letih. Kot običajno je v zbirki Prešernov koledar za prihodnje leto. Uredil ga je predsednik Družbe Ivo Tavčar, ki je poskrbel za pestrost vsebine, avtorjev in likovne opreme. Koledarskemu delu slede najraznovrstnejši prispevki, v katerih avtorji obravnavajo pomembne obletnice, ki jih bomo praznovali prihodnje leto (omenimo najpomembnejšo Trubarjevo), poljudno osvetljujejo zgodovinske dogodke od avstrijske državne pogodbe do vloge škofa Rožmana, razčlenjujejo dogajanje v svetu, se lotevajo zanimivih stvari in znanosti, ob vsem pa se vrstijo še pesmi in nekaj proze. Branja torej po malem za celo leto dovolj. Literarni delež v redni zbirki predstavljajo štiri knjige: Polone Škrinjarjeve Grenko brinje, Toneta Peršaka Sledi, Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske in Vitana Mala Baronov mlajši brat. V povesti Grenko brinje se Polona Škrinjar, zmagovalka prejšnjega literarnega natečaja Prešernove družbe in dobra znanka bralcev njenih knjig, loteva svoje priljubljene teme, opisovanja razklanosti slovenskega kmečkega človeka, ki niha med zemljo in novim življenjem delavca. Tokrat piše o gorenjskem kmetu, ki trdoživo vztraja na svoji skopi zemlji, ter o njegovi čustveni navezanosti na delavsko dekle. Peršak je avtor, ki ga bralci knjig Prešernove družbe najbrž niso dobro poznali, saj ni pisal literature z veliko odzivnostjo. Ustvarjalni premislek pa ga je nagnil k temu, da je napisal roman s tradicionalno romaneskno zgradbo, ker je po njegovem mnenju tako pisana literatura bolj odmevna in omogoča večjo komunikacijo. Iz enakega razloga je rokopis ponudil Prešernovi družbi, saj mu je tako zagotovljena mnogo višja naklada in dostopnost kot sicer. V središču Peršakovega romana »Sledi« je mlad človek, ki začuti, da živi brez prave zavezujoče zavesti v nezgodovinskem, praznem prostoru. Hoče torej osmisliti svoje življenje, zato začne odkrivati zgodovino, pri tem pa naleti na vrsto težav in zapletov. Kot se junaku tradicionalnega ro- mana spodobi, konča svoj pohod v svet z resignacijo in neke vrste polomom. S knjigo Miloša Mikelna Zgaga vojvodine Kranjske je Prešernova družba uvedla v svoj program tudi humor in satiro. Mikeln je v tej knjigi zbral 13 svojih humoristično in satirično napisanih prispevkov, ki govore o slovenskem narodnem značaju. Nekaj jih je bilo že objavljenih v časopisih, nekaj pa jih je napisal posebej za knjižno izdajo in tako svoje delo zaokrožil. Mlajši bralci bodo najverjetneje najprej posegli po Malovem romanu Baronov mlajši brat, saj pisatelj v njem riše življenje mlade mladih in njihove probleme. Govori o plašnem in nežnem fantu, ki sklene, da bo upornik. Spremeni pričesko, obleko, a vse to ga seveda notranje ne spremeni, ostane poln nasprotij. Zanimanja za knjige z zdravstveno tematiko je vedno veliko, zato bo mnoge bralce razveselila knjiga Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju. Delo je zastavil kot preverjanje ljudskih izrekov o zdravju. Krilatice, ki se širijo med ljudmi, s stališča sedanje medicinske znanosti zavrača kot neresnice ali kot delno resnične dopolnjuje s pravilno razlago. Na tak način obdela človeško telo, njegovo nogo, razmerja do okolja, prebavila in hrano, pijačo, bolezni in poškodbe. Gre torej za družinski priročnik zanimive vsebine in prijetne oblike. Novost v redni letni knjižni zbirki je knjiga Ivana Sedeja Sto znanih slovenskih umetniških slik, s katero Prešernova družba uvaja serijo domoznanskih besedil, ki bodo izhajala vsako leto in bralca seznanjala s sto znamenitostmi iz fazličnih področij. Tokrat je obdelanih sto umetniških slik po osebnem izboru dr. Sedeja. Izbor je avtor skrbno in večkrat pretehtal, upošteval ustrezno zastopanost obdobij in likovnih smeri, vsako izbrano sliko pa v poljudnem, mestoma humorno obarvanem besedilu predstavil. Škoda le, da so reprodukcije izbranih slik premajhne. Naj omenimo, da so knjige izšle s pomočjo Ljubljanske banke in Kulturne skupnosti Slovenije, zato so tudi tako poceni. V trdi vezavi stanejo 3.000 din, v mehki pa 1950. Posamezne bodo sicer na prodaj, vendar po bistveno višjih cenah, kot so v skupnem paketu. MiM zavodov v monarhiji (Acade-mia Philharmonicorum). Bogato glasbeno življenje je teklo predvsem po zaslugi nemško usmerjene Filharmonične družbe in slovenske Glasbene Ma- tice ter nekaj letu tudi Slovenske filharmonije. O najstarejši Academii je v slovenski strokovni glasbeni literaturi že precej napisanega in raziskanega, prav tako o delovanju Glasbene Matice, medtem ko je ostalo delovanje Filharmonične družbe bolj ob strani zanimanja naših strokovnjakov. Razlog je pač njena nemška usmerjenost, ki se je še poudarjeno izražala po ustanovitvi Glasbene Matice 1872. leta. Toda kljub temu je Filharmonična družba za slovenski kulturni prostor veliko naredila, saj ga je dolga leta povezovala s svetom in privedla v Ljubljano mnoge pomembne glasbene ustvarjalce in poustvarjalce ter občinstvo seznanjala s po- J*W«i /e oblika, podobna do podrob-Pef izdelani posodi za posebno PO’?™’ Prav'i° poznavalci. Posoda za l »ebno občutje, natančno izraženo z Jtodmi. V haikuju se vsaka beseda 5 ®*e v svojo vdolbino«in postane isto jw°sodo. Te tristišne pesmi so zato b/n Zene strogim oblikovnim in vse-J^irr> pravilom. Prvi in tretji stih $Aeta po pet, drugi oziroma srednji je~°m zlogov. V vsebinskem pogledu rtifflnji stih dopolnilo, poanta prvega, Id,em ko je drugi stih vezje in neka-K?a razlaga prvega in zadnjega stiha. jr9 označitev je kajpak nekoliko 0 9dostavljena, saj skoraj nič ne pove ^.^apetosti, čudovitih čustvenih in J*lnlh prevratih, ki se pretekajo po uiu. Morda bi to tudi nekoliko teže ko- oziroma dojeli, saj se je hai-»fodil na Japonskem in ima tam že Vp 9a tisočletja domovinsko pravico. D to ne pomeni, da ga nejaponski \/J.n'ki ne bi smeli pisati, se izpovedo-v tej tako zgoščeni pesniški obliki. Vselej pa je zanimivo, kako haiku zazveni v drugem jeziku in nejaponsko čutečem poetu. Brali smo tudi že tako imenovani slovenski haiku, saj tudi pri nas niso redki pesniki, ki so se hoteli »poistiti« s to privlačno in v naše kulturno območje presajeno pesniško posodo. Najnovejši slovenski haiku je izpod pesniškega peresa Slavka Kvasa. V mislih imamo knjigo z naslovom Haiku, ki se je v naših knjigarnah pojavila letos. Pod tem naslovom je avtor povezal okoli sedemdeset trivrstičnic, ki jim je končno razporeditev v knjigi dal pesnik Dane Zajc, tudi pisec krajše spremne oziroma uvodne besede, s katero poskuša bralca uvesti v branje poezije, pisane v omenjenistarojapon-ski pesniški obliki. Knjigo je opremil priznani likovni umetnik Janez Bernik. Poznavalci kmalu opazijo, da se način Kvasovega pesnjenja oddaljuje od načina izpovedovanja velikih japonskih mojstrov, kar pa seveda ne pome- ni, da je njegov haiku neizdelan, približen. Pomeni le, da se Kvasov haiku, ki črpa seveda iz današnjega sveta, približuje molčanju. »Molku, ki združuje človeka in svet,« je zapisal Dane Zajc. Kvas je podoben popotniku, kise ustavlja na izbranih mestih poti, da izreče pesem. Npr.: »Smaragdna vaza /kapilarni pok zemlje — / vzvišena tema«. Izid Kvasove knjige Haiku pomeni prav gotovo pomembno založniško dejanje, saj smo s to knjigo dobili ne le delo, ki bogati sodobno pesniško tvornost na Slovenskem, ampak tudi poezijo, ki ima kaj povedati slovenskemu bralcu, in to kljub navidezno skopi, haikujevski pesniški govorici. Tega dejanja pa ni rodila katera od bolj ali manj osrednjih in znanih slovenskih založb, temveč je kot založnica in izdajateljica knjige napisala novomeška tovarna zdravil Krka. Ne nameravamo se spraševati, kdo je v tem primeru koga iskal in našel, sai nas zanima predvsem dejstvo, da se je med izdajatelji in zalo- žniki znašla še ena od dolenjskih delovnih oziroma proizvodnih organizacij. To je seveda lahko samo pohvalno in za marsikaterega avtorja tudi rešitev. Vprašanje je, kako bi Kvasov Haiku spričo splošnih težav naših založb sploh lahko izšel, če ne bi bil »pri roki« omenjeni mecen. Sicer pa so na ta način pri Pionirju pomagali na svetlo dvema pesniškima zbirkama njihovega sodelavca in poeta Rudija Robiča, metliška Beti menda pomaga pri izdaji nove knjige humoresk Toniju Gašperiču, in še bi lahko navedli kakšen primer takšnega kulturnega dejanja združenega dela pri nas. Spričo čedalje bolj zadrgnjenih založniških zank bodo morale izvirne knjige najbrž še izhajati ob neposredni gmotni pomoči te ali one tovarne, če želimo posamezna dela sploh dobiti v knjižni obliki. Dokler na Dolenjskem ne bo založbe, bo tak način izdajanja prav gotovo edino možen. I. ZORAN membnimi uveljavljenimi in novimi glasbenimi dosežki. Omenimo naj le zanimiv droben podatek, da so bili častni člani Družbe med drugim tudi; Beethoven, Haydn, Paganini, Brah-hms. Kuret v svoji knjigi obravnava dve desetletji glasbenega življenja v Ljubljani, in sicer obdobje od sezone 1899/1900 do sezone 1918/19, ko so se razmere z ustanovitvijo kraljevine SHS bistveno spremenile. Filharmonično družbo so ukinili, Glasbena Matica pa njenega dela ni znala in sama mogla ustrezno nadaljevati; zdravega konkurenčnega boja ni bilo več. Avtor se je pri pisanju knjige oprl na arhivsko gradivo, katerega pomemben del je našel pri sinu zadnjega umetniškega ravnatelja Filharmonične družbe Gerstnerju, kot pomemben vir pa mu je služilo tudi pisanje v nemškem ljubljanskem časopisu Laibachter Zeitung, ki je vestno beležil odmeve na vse koncerte in prireditve. Osrednji del knjige po uvodu, ki naznači zgodovino do preloma stoletja, zavzema natančna obravnava vseh sezon, avtor razčlenjuje programe, odzive nanje, kritike, dotakne se tudi upravnih in denarnih zadev. Kljub strokovnosti pa snov podaja v razumljivem in dostopnem jeziku, s čigar knjiga nedvomno pridobiva in je dostopnejše širšemu krogu bralcev. Delo zaključuje z epilogom, ki je napisan kritično in neobremenjeno, dodane pa so opombe, nemški povzetek vsebine, navedeni so viri in literatura, seznam programov koncertov in imensko kazalo. Knjigi je dodatnih tudi več dokumentarnih fotografij in posnetkov različnih dokumentov. M. MARKELJ Priloga dolenjskeg C2 75 VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV cerkvi sv. Jakoba, Podkostanovlje, Zagorica in Mlada gora, je menda le ena hiša, v kateri brbota življenje naprej, kjer so doma otroci in mlada družina, pa še tam sta oba zakonca zaposlena izven domačega kraja. Janez jih ima sedaj nekaj čez petdeset in se je v življenju poizkusil že z marsičem. Že oče mu je nakazal pot. Kerseodskopezemljenidaložive-ti, se je ukvarjal z lesom. Vse mogoče je izdeloval, predvsem pa je bil kolar. Takrat, ko so bili vozovi še vsi leseni, je bilo tega dela dovolj. Služil je tudi na bližnjih gradovih, na Bajnofu in na Klevevžu. Tako se je Janez srečal z lesom že zgodaj in ni čudno, če mu danes, ko zženo kmetujeta sama na srednje veliki kmetiji, poleg mlekarstva pomeni glavni vir preživljanja. »Včasih so kmetje precej orodja izdelovali doma. Toporišča za sekire, vile in lopate pa tudi grablje napraviti in popraviti je znal marsikateri gospodar. Tako je zmanjšal svoje izdatke. Danes za take stvari nimajo več časa pa tudi tradicija se je že izgubila. Zato imamo neke vrste naturalno gospodarstvo. Meni, ki mi to leži, lahko bi rekel, da nam je to v rodu, prepustijo izdelovanje lesenih predmetov, usluga pa daje uslugo. T ako rinemo naprej. Prvi sod sem izdelal pred petintridesetimi leti, šestnajst mi jih je bilo takrat. Tako se mi je'posrečil, da je imel točno sto litrov. Tudi danes, ko delam tudi že veliko večje, lahko skoraj do litra natančno napovem njegovo zmogljivost. Pri tem uporabljam staro mero, ki ji pri nas pravimo ,strajh\ En strajh pomeni 56 litrov, največji sod, ki sem ga do sedaj izdelal, pa je držal 27 strajhov. Včasih sem izdeloval še lesena kolesa za vozove pa obe premi in vse ostalo, kar spada zraven. No, koles danes ne izdelujem več, drugega pa se še lotim. Toporišča, razna vrata, okna, vse, kar je lesenega potrebno na kmečki domačiji, in tega je še vedno precej, lahko izdelam sam. Pri tem pa uporabljam orodje, ki je bilo že prej v navadi, seveda brez električnih pomagal tudi ne gre.« Radovlja je že iz starih časov znana kot živinorejski in sadjarski kraj. Včasih so tukaj pridelovali velike količine sadjevca, predvsem pa veliko mošta, ki je bil zelo piten in je nadomestil vino, ki ga je bilo včasih bolj malo. »Danes nas ima precej kmetov vinograde. Hrame imamo na Mladi gori in na Ključih. Vinogradništvo se gremo še bolj po starem, kar pomeni, da je nekaj žlahtnega, nekaj pa tudi še samorodnice. No, pijače imamo za lastne potrebe tako dovolj, saj je vino le za nedelje in praznike ter druge boljše priložnosti, sicer pa imamo za žejo še vedno jabolčnik, ki ga je tudi danes še dovolj.« Krmo pridelajo doma, mleko pridelajo doma, meso pridelajo doma in za k mesu tudi, pijačo imajo tudi domačo in posodo zanjo izdela sam, pa vendar, marsikaj še manjka, da bi mladi hoteli • ostati doma. Osnovne potrebščine niso dovolj, ljudje hočejo presežek, tisto, čemur pravimo standard. Tega pa je iz skope zemlje nad Ra-duljo težko pridobiti. Zato kaže, da se odliv prebivalstva iz te lepe doline in pobočij nad njo še ne bo zajezil. TONE JAKŠE STRAH PUSTIMO DOMA LE V MESTO »Glejte to zemljo. Sedaj je mokra, da kar noče s pluga, pred mesecem pa je bila tako zbita, daje plug kar odskočil, ko sem jo poskušal obrniti. Pa tudi sedaj še večkrat poskoči in se jatakne, kajti veliko kamenja je v njej. Vsako leto ga na grivo znesem cele kupe, pa ga ni konca ne kraja. Kot bi iz zemlje rasel. Saj sem navozil sem precej voz prsti, ko sem kopal za hlev, pa seje po nekaj letih kar razgubila. Vse moje njive so take pa tudi sosedje nimajo kaj boljših. Le dva v vasi imata njivi, da lahko zarežeta s plugom, ne da bi se bala, da bosta zadela v kamen.« Z Ivanom Pelkotom iz Radovlje stojiva ob njegovi njivi za kozolcem. V rokah drobi grudo ilovnate zemlje, ki jo je pravkar obrnil s plugom. Nedeljsko popoldne je pa mu nezorana njiva ni dala miru. Prej je bila suša, potem moča in sneg in sedaj, že skoraj sredi decembra, hoče nadoknaditi zamujeno. Kaj se ve, kdaj bo spet njegova polja pokrila debela snežna odeja? »Do pomladi bodo brazde razpadle, potem bom njivo obdelal s krožnimi branami in nared bo za setev koruze,« razlaga svoje načrte Ivan in s pogledom meri svoja polja, ki so pripravljena za zimsko spanje. Tam spodaj v dolini teče vsa nabrekla Radulja. Njene vode so delno že pokrile kisle travnike ob njej. Rečica je zavzela ravnino in jo stalno poplavlja, daje primerna le za košnjo, še tako je krma bolj slaba, poljedelce pa je potisnila v breg. Sedaj se človek bori, da bi z melioracijami ukrotil vode in jih tako znižal, da bi zemlji dajale le potrebno vlago, ne bi pa ji prizadejala škode. Tako bo kruh prebivalcev te doline morda malo slajši in z manj truda pridobljen. In od česa živijo vaščani Radovlje danes? »Bolj težko je,« pripoveduje Ivan Pelko. »Zemlja ne daje dovolj. Zato nas je tudi čedalje manj. Mladi ne ostajajo v vasi, ampak si ustvarijo dom tam, kjer je življenje lažje, udobnejše « Od približno petintridesetih domačij, kolikor jih premorejo zaselki Cerovec pri podružnični Ponavadi se spomnimo nanj, ko nas zaskeli v ustih. In kotzakleto, se to praviloma zgodi v petek zvečer, v soboto ali nedeljo, ko nam je nedostopen. In ko se v ponedeljek z zabuhlim licem in topo bolečino, ki se je razširila že na celo glavo in nam je vsak korak in vsaka kretnja muka, zleknemo na njegov stol, se počutimo, kot bi prišli k odrešeniku. Vseeno nam je, četudi bi nam odtrgal pol čeljusti, samo da bo odstranjen vir bolečine, pred katero smo sami tako majhni in nemočni. To jenaša klasična predstava o tem poklicu, ukoreninjena že od mladosti, in naš odnos se do njega ni dosti spremenil, čeprav se je delo zobozdravnika v zadnjih letih kvalitetno in po obsegu precej spremenilo. Še vedno ostaja tisti naš temeljni odnos do njega: tesnoba, strah, negotovost in končno tudi olajšanje. Povezan je z bolečino in nelagodjem, čeprav to ni več nuja. To vedo mlajše generacije, katerih odnos do zobozdravnika in zobozdravstva se ježe spremenil. Zlasti zato, ker vsak obisk, in ta naj bi bil kolikor se da reden, pri njem ne pomeni že kurativni poseg, ampak največkrat le kontrolo, če pa je poseg potreben, ni nujno povezan z bolečino, kajti tehnika je tudi na tem področju marsikaj spremenila. Predvsem pa velja: pravočasen poseg je ponavadi neboleč. To ve učenka Nataša, zato se Francu Škofu, šolskemu zobozdravniku na njihovi šoli v Dolenjskih Toplicah, in sestri Nadi prepusti z zaupanjem in brez bojazni. Stol in nove aparature ob njem so ji že dobro poznane, saj je že večkrat sedla nanj. Današnja generacija je vzgojena v duhu zobne kulture in ustne higiene, ki jo zahteva svetovna raven. Zal le zadnja, in to ne vedno in ne povsod. »Še vedno se bojujemo z začetnim stanjem,« pravi zobozdravnik Franc škof. »Splošno zdravstveno stanje prebivalstva nas uvršča na konec evropske lestvice, še vedno se ukvarjamo pretežno s kurativo, namesto da bi se s preventivo, se pravi, da zdravimo, namesto da bi poškodbe preprečevali. Poldrugo desetletje izkušenj v tem poklicu me je izučilo marsičesa. Moje prvo samostojno službeno mesto je bilo v kazensko-poboljševalnem zavodu na Dobu. Tam sem imel odrasle paciente in spoprijeti sem se moral z raznovrstnimi strokovnimi problemi. Izkušnje so bile dragocene, čeprav se sedanje delo šolskega zobnega zdravnika močno razlikuje od prvega delovnega mesta. No, v tej zobni ambulanti ne sprejemam samo učencev, približno 20 odstotkov pacientov je tudi starejših prebivalcev iz okoliša.« In kako se človek odloči, da bo postal zobozdravnik? Franc Škof pravi, da o tem ni dolgo razmišljal. 2e v osnovni šoli je imel s takratnim zobozdravnikom v novomeškem zdravstvenem domu Dušanom Damjanovičem zelo pozitivne izkušnje. To ga je pripeljalo do tega, da se je pri štirinajstih letih zatrdno odločil postati zobozdravnik. Vse nadaljnje študije je- posvetil temu cilju. Po opravljeni gimnaziji je pet let študiral stomatologijo v Ljubljani in je v Novem mestu opravil enoletni staž, ki je potreben za opravljanje strokovnega izpita. Po strokovnem izpitu pa v Novem mestu zanj ni bilo delovnega mesta, zato se je moral več let vsako jutro voziti na Dob. To mu zaradi jj*edanosti poklicu ni bilo težko. Vendar življenje je le drugačno Od tistih predstav, ki jih je imel kot štirinajstleten deček o svojem bodočem poklicu. »Ko VSE PA VLEČE človek pride s fakultete, je poln idealov i predstav o svojem poslanstvu. Marsikaj J drugače in kaj hitro se mora sprijazniti stvarnostjo. Vendar mislim, da smo imeli do bre profesorje, in to nam je pomagalo, smo vztrajali. Spomnim se prof. Logarja, nam je govoril, da so pacienti dostikrat pre rpeli veliko že prej, preden so sedli na nas stol. Zato naj njihove težave ublažimo in na storimo vse, da bo poseg olajšujoč. Tako tu delamo. Veliko nam pri tem pomagajo tu moderne aparature, turbine z velikim števj' lom vrtljajev, s primernim hlajenjem in majhnimi tresljaji, pa tudi tehnika dela se postopo ma spreminja. Lahko rečem, da se je od takrat, ko smo zapustili predavalnice, skoraj vse spremenilo. Ostal je le tisti temeljni pristop delu, ki nam nalaga pomagati človeku v stiski, predvsem pa delati na tem, da bi v to stisko prišlo čim manj ljudi. Pri prvi nalogi nam precej pomaga tehnika, saj v njej za razvitim državami niti ne zaostajamo, še vedno P nam ostaja veliko dela pri preprečevanju p škodb, pri preventivi, kjerimamozaradisvoj prezaposlenosti premalo časa za široko lovanje. Zato bi morali pri zbujanju zaves . potrebi zobne higiene sodelovati v večji m tudi starši, vzgojitelji in učitelji.« Po toliko letih prakse je seveda malo m žnosti, da bi se človek začel ukvarjati s kšnim drugim poklicem, vendar pa v nj stalno kljuje vprašanje: »Sem izbral pi'av-1?<< to res tisto, kar sem v svojem življenju h0 _a Franc Škof pravi, da pri njem tega dvo nikoli ni bilo: »Res je, da sem že na faku čutil določeno zapostavljanje. Mec,icinCjQ|g so imeli skoraj iste predavatelje, enako d študij in staž, so se imeli za bolj poklicane nas. Mislim pa, da so leta prakse tudi pri i to vzvišenost hitro obrusila. Vse nas zave ^ isto vodilo: pomagati sočloveku. In ko s® a zobozdravniškem stolu obrnem k n°ve stj mlademu pacientu, mi je vedno v Poc)za^arT1 misel: 'To je tvoj otrok!’ Po tem se tudi rav in si tudi hitro pridobim zaupanje.« TONE JAKPC nagrada v ČRNOMELJ Izmed reševalcev predzadnje križanke je bila izžrebana DARINKA T 'z Črnomlja. Za nagrado smo ji poslali knjižno novost, ki je prišla te dni na knjižni trg, in sicer povest Polone Škrinjar Grenko brinje. Lepo in tekoče napisana pripoved iz sodobnega življenja na vasi je bila nagrajena na natečaju Prešernove družbe kot najboljša od vseh poslanih. Upamo, dajo bo Darinka z veseljem prebrala. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 20. decembra na naslov: Uredništvo '^njskega lista, Germova 3, 0*000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA Tr-rrr-.-T-T •••■■■■S LMstvo ni več svobodno, aaar mu dovoli svobodo drug ra,r°j’ ker že sama privolitev razodeva nesvobodo in suž-nost. F. LEVSTIK Zgodovinarji politikom ne °rejo odvzeti odgovornosti. R. VVIEZSAECKER I6* JP m-p* TA DL LESKETA- NJE PRILIZNJE NO ODOBRAVANJE H TVOREC ERBIJ NOVINARKA OL BACERJEVA DL MAJHEN PRT SPAN. SLIKAR (JOSE MARIA) IT. IGRALKA MIRANDA 'v? SVETLOBNI OJAČEVAL- NIK/ ŽVEPLO GR. CRKA /ESTONCI ► P GOSP. BLO VZH. EVR. DRŽAV ; VRTNA CVETICA/ VRSTA POSL ZDRUŽENJA C RUDAR/ PETORICA RIM. CESAR /PRIPOMOČEK PRI VLIVANJU DL K/ »■aS m ► STARA GRCUA GRANATNO JABOLKO DL GL M. JEMENA GRAOBENI ELEMENT VINSKI CVET /PRIPAD. STAROINDI-JAN. uua SUKANEC ŽIVO SREBRO/ PEVKA 0AY COST NA POROKI VRSTA POKRIVALA/ NIKELJ HUD STRUP GLASBILO/ SKALA ALKALIJSKJ KOVINA I TER/ AVI OZN. OČKA POZIV ŽIME DL IZRAELSKA LUKA DL HERCEGO- VEC Čebelja TVORBA Zaradi posmehovanja v smrt V japonskih šolah se je razraslo nasilno norčevanje iz sošolcev — Žive tarče in igrače Nad strupe z ognjem in mikrobi Vse več je načinov, kako se znebiti nevarnih odpadkov — Iz nevarnega nastane — koristno — Potujoča sežigališča — Bakterije čistijo odplake kat^6 Samo ra7v'iti svet, marveč že vp^ VSI R° vrst' se otepamo z vse ka/°' ®°r° ,0 in za zdrave ii nevarni za obič'"1 Za zdravje Uu na 7. december je nte*l0,mil v avtobus brežiškega ki n0 a. 'je bil parkiran ob železni- P •«, ^J1 V KrilčPm ct/vrila/' ;.vozil, Hi 'isočaki fJ' v Krškem. Neznani storilec a odnesel torbico z okoli tre- drobiža. "PUSTOŠIL« PO STANOVANJU <1«c^lNEjA VAS - V petek, 6. ,ra, je neznanec vlomil v stano-Zdravka Selka iz J«rneie v letncSg Pr°storea~* Pr' TTnomlju. Storilecjev Sn*} Pa pridno brskal po kuhinji. SenfJC rnolorno ^a£° Stihi z ^°" *ih Tn i’ slensko uro, fotoaparat, ka-kaset prišel med 9. in 12. uro. in črno skajasto poto-^tadf najverjetneje spravil H 0l ne stvari. Seiko je oškodovan °glih 250 tisočakov. VJ;*Mljal v pisarne ^OVOMEŠKEGA GG l MESTO — Noč na soboto ^ cenibra je nekdo izkoristil za K v l"'hel ,sfavbo novomeškega GG na Predal cest‘- Storilec je vlamljal v I>a(C| *.P0 pisarnah in v enem od njih *V. *Uj*f od blagajne. Iz nje je tako Prav, ^-jih težav odnesel 3.135 din, IJaSej ak° pa je ključ od druge blagajne %r u.d' v gornjih prostorih stavbe, kilj h,1 Je imel več sreče. V blagajni sta eni je bilo 28.854 | j J- ulici VCC J**H, v * kuverti, v ' iš{ej u8‘ Pa 26.793 din. Neznanca ZAPELJIVA MAGISTRALKA IN PREHODI BOŠTANJ — Na nedeljski javni tribuni o varnosti v cestnem prometu — žal ni bila najbolje obiskana — so opozorili na vrsto nevarnosti. Obsav-ska magistralka od Kompolja do Mrtovca pobira prehud krvni davek. Navzoči so menili, da ji pritiče opozorilna tabla nevarnega odseka, če že ne po hrvaškem zgledu »črne točke«. Vsaj znak za omejitev' hitrošti naj bi premaknili pred odcep na Lisičje jame. Sicer pa bo v naslednjih letih dovolj dela z urejevanjem avtobusnih postajališč in utic. Zimska služba cestarjev je v boštanjskem klancu ob prvem snegu odpovedala. Avtobusi so se morali s strmega klanca reševati z vzvratno vožnjo, kot so vedeli in znali. Hudo nevarnost predstavljata nezavarovana železniška prelaza v Dolenjem Boštanju in Zapužah. Ponovljena je bila nič kolikokrat izražena zahteva, naj železnica namesti svetlobna opozorila za prihajajoči vlak. OKRADENI ORODNI ZABOJI ČATEŽ — V noči na 7. december je bilo vlomljeno v orodne zaboje prikolice, last novomeških Gorjancev, ki je bila parkirana na prostoru motela Čatež pri Brežicah. Neznani storilec je iz zabojev ukradel 10 litrov olja, 20 litrov tekočine proti zamrzovanju. 20 litrov nafte, tako daje škode okoli 30 tisočakov. ZIDANICA GORELA TANČA GORA — V nedeljo, 8. decembra, je prišlo do požara na zidanici 32-letnega Alojza Mušiča s Tanče gore. Zidanica, velika 6 krat 8 metrov, stoji izven vasi nad lokalno cesto med Dobličami in Tančo goro. Ogenj je zajel gornji, leseni del objekta, v katerem je imel lastnik spravljeni dve toni sena. Vzrok požaraše raziskujejo, škodo pa so ocenili na okoli 500.000 din. Ogenj so gasili gasilci s Tanče gore. V nasprotju s fanti pa so dekleta vnovič razveselila in se po porazu Ilirije s Kladivarjem izenačila na čelu lestvice z vodilnima ekipama. Čeprav rezultat kaže na negotov boj do konca, zmaga gostij ni bila vprašljiva. Novo-meščanke so večidel igrale z drugo postavo, kar bodo poskušale tudi v petkovem srečanju z Mariborom, saj je srečanje z Ilirijo, ki bo verjetno odločilo o jesenskem prvaku, vse bliže. Prav zato bodo Novomeščanke do 21. decembra, ko se bodo v Novem mestu pomerile z Ilirijo, odigrale nekaj močnih tekem za trening, že med tednom v Ljubljani s Slovanom, prav tako pa bodo dekleta trenirala tako v soboto kot nedeljo. Morda ob tem še to, da si bodo Novomeščanke v soboto ogledale srečanje v Murski Soboti s Pomurjem, prav tako enim od kandidatov za vrh, s katerim igrajo 4. januarja v gosteh. B. B. USPESEN START V NOVO SEZONO AFLENZ — Po kratkem premoru so kolesarji novomeške Krke že pričeli s pripravami na novo sezono in tudi že s prvimi tekmovanji. Tako se je ekipa mlajših in starejših mladincev ter članov pred dnevi udeležila mednarodnega tekmovanja v ciklokrosu v avstrijskem Afle-nzu, ki je hkrati štelo za prvenstvo Štajerske. Novomeščani so v močni mednarodni konkurenci dosegli lepe uspehe. Tako je bil pri mlajših mladincih Roman Judež 2., njegov brat Peter 3., Zaletel pa 4. Pri starejših mladincih je zmagal Šmajdek, Ravbarje bil 2., Kruljac pa 5., medtem ko je pri članih Glivar zasedel 9. mesto, Božič, ki bo letos prvič vozil v članski konkurenci, pa je bil 14. TUDI LETOS ROKOMET ZA DAN JLA NOVO MESTO — Že po tradiciji bo novomeški rokometni klub skupaj s komando garnizije Novo mesto pripravil v počastitev dneva JLA zanimiv rokometni turnir. Organizator je letos povabil kar 8 ekip, turnir pa naj bi potekal v dveh predtekmovalnih skupinah: ena bo igrala v novomeški športni dvorani, druga pa v dvorani OŠ Šentjernej. Turnir — več o njem v prihodnji številki — bo v soboto, 21. decembra. TURNIR ZA JUBILEJ ŠENTJERNEJ^— V počastitev 15-letnice rokometnega kluba Iskra Šentjernej bo jutri, 13. decembra, v športni dvorani tamkajšnje osnovne šole rokometni turnir. Pričetek bo ob 16.30. Vabljeni! ZMAGA KEGLJAČEV IZ TESNIL IVANČNA GORICA — Pred dnevi so še končale delavske športne igre trebanjske občine. V kegljanju je premočno zmagala vrsta Tesnil s 468 podrtimi keglji, drugi je bil Trimo (426). tretji pa KPD Dob (414). Pri ženskah je slavila vrsta GG Puščava (195 kegljev), sledita pa Trimo (188) in KPD Dob (184). N. G. rati sta namreč prenehala Kosmin in Černač, v sobotnem srečanju z Metalcem, ekipo, ki je z enim samim porazom na čelu lestvice skupaj z Modrico in Jedinstvom. pa se bo od gledalcev poslovil še Bojan Brulec. ki odhaja k vojakom. Na dlani je torej, da bo novomeška ekipa odigrala drugi del prvenstva domala prepolovljena. • Sobotno Pionirjevo srečanje z Metalcem se bo pričelo ob 19. uri v športni dvorani pod Marofom, medtem ko bodo Novomeščani odigrali zaostalo srečanje z Zadrom v četrtek, 19. decembra. vendar dobro delo v preteklosti ne daje vzrokov za preplah. Za konec omenimo še, da so z nastopi končala dekleta v republiški ligi, kjer so Kočevke po jesenskem delu na zanje skromnem 7. mestu z 8 točkami, medtem ko so fantje Kočevje v soboto že osmič ostali praznik rok in skoraj zanesljivo je, da jih po končanem prvenstvu čaka selitev v nižji tekmovalni razred. B. B. PRIHODNJI PETEK TURNIR TROJK NOVO MESTO — OO ZSMS Dr-ska organizira v počastitev dneva JLA tradicionalni košarkarski turnir trojk. Tekmovanje bo v petek, 20. decembra, od 16. ure naprej v telovadnici OŠ Dragotin Kette. Pismene prijave sprejemajo do 16. decembra na naslov: Športna komisija OO ZSMS Drska, Mirana Jarca 18, 68000 NOVO MESTO. KOŠARKARSKO TEKMOVANJE Na OŠ bratov Ribarjev Brežice smo imeli občinsko tekmovanje v košarki. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Artič, Globokega, Bizeljskega, Cerkelj in ekipa naše šole. Rezultati so bili naslednji: fantje: Brežice : Artiče (24:6), Brežice — Globoko (25: 10), Bizeljsko : Globoko (13:14). Artiče : Bizeljsko (22:11), Cerklje : Bizeljsko (16:20), Globoko : Cerklje (23:17), dekleta: Brežice : Globoko (17:4), Cerklje : Brežice (18:11), Globoko : Cerklje (4:18). V skupnem seštevku so bili Brežiča-ni prvi, Globočani drugi, ekipa Artič pa tretja, pri dekletih pa so si ekipe sledile takole: Brežice, Cerklje, Globoko. TANJA LAZIČ novinarski krožek OŠ bratov Ribarjev Brežice odbojka II. ZVEZNA LIGA, zahod, moški, 9. KOLO: PAKRAC PAPUK-PIONIR 0:3 (-4. -2. -11) Pionir: Vernig. Babnik, Primc. Brulec. Kontadina.Gregurek. Petkovič, Prah. LESTVICA: 1. Modriča Opti-ma 16, 7. Pionir (tekma manj) 8 itd. V prihodnjem kolu igrajo Novomeščani doma z. Metalcem. SOL, moški, 9. KOLO: NARODNI DOM — KOČEVJE 3:0 (10. 7. 9) Kočevje: Polovič. Papež. Miklič, Marolt, Hvala, Marinč. Krlec. LESTVICA: 1. Salonit 16, 12. Kočevje 0. V prihodnjem kolu igrajo Kočevci doma z Mislinjem. SOL, ženske, 9. KOLO: PARTIZAN TABOR — KOČEVJE 3:0 (4, 3, 9) Kočevje: Klun. Kočevar, Uran, Turk, Gornik, Lapuh. LESTVICA: 1. Paloma Branik II 18, 7. Kočevje 8 itd. V prvem spomladanskem kolu igrajo Kočevke v gosteh z Gorjami. košarka Pomlad krških kolesarjev Krčani ustanovili kolesarsko društvo »Matija Gubec« — Predsednik Roman Blatnik KRŠKO — Se bo morda čez leta tudi Krško in Posavje, tako, kot sta se Dolenjska in Novo mesto, razvila v pomembnejše kolesarsko središče v Sloveniji? Odgovora na vprašanjemi moč stresti iz rokava, nanj pa nam ni mogel odgovoriti niti predsednik novoustanovljenega kolesarskega društva »Matija Gubec« v Krškem, 33-letni vzdrževalec v krški Celulozi Roman Blatnik. — Zakaj ste ustanovili kolesarsko društvo in od kod pobuda zanj? »8. avgust 1985 je rojstni datum našega društva, ustanovljenega na pobudo Jožeta Majesa iz novomeškega KD Krka. Novomešačni bi radi čim širše zaledje, tudi v Posavju. Tako naj bi Dolenjska ob vse večjem zanimanju za kolesarstvo tudi v Beli krajini postala še močnejši kolesarski center.« — Kako se skušate uveljaviti, pridobiti članstvo in ustvariti tudi primerne gmotne razmere? »Pripravili smo občinsko prvenstvo za vse kategorije kolesarjev, žal pa se je prve kolesarske prireditve v Krškem po 12 letih udeležilo manj tekmovalcev, kot smo pričakovali, le okoli 75. Papimičar Vinko Kerin, ki vadi zdaj okoli 20 članov društva, je nekdaj že uspešno vodil krške tekmovalce, zlasti pa seje odlikoval sam na državnih in republiških cestnih dirkah. Tedaj je še deloval KK Celuloza. Vsaj dvakrat na teden smo na kolesih, zdaj pa prehajamo na suhi trening. Iščemo klubski prostor. Doslej nismo imeli nobenega pokrovitelja in smo sami SKL, moški, 8. KOLO: NOVOLES—LIBELA 88:91 (54:50) Novoles: Kek 8. Cerkovnik 8. Munih 9, Bajc 18, Skube 16, Župevec 16*Plantan 13. LESTVICA: 1. Heiios 15,2. Slovan 15, 6. Novoles 12 itd. V 9. kolu igrajo Novomeščani v gosteh z Ilirijo. . SKL,ženske,6.KOLO:METLIKA—NOVO MESTO 59:61 (22:36) Novo mesto: Srebrnjak 13. Smrke 7, Černoša 2, Bunc 25, Aš 2, Adamič 6. LESTVICA: 1. Ilirija 11, 2. Pomurje 11, 3. Novo mesto 11 itd. V soboto igrajo Novomeščanke doma z Mariborom. EKIPNO KRŠKO, POSAMIČNO BLAS SEVNICA — ŠK Milan Majcen je minuli teden pripravil v prostorih scv-niške Lisce memorialni šahovski turnir Dušana Breliha. Nastopilo je 23 članov in 12 pionirjev iz Krškega in Sevnice. Ekipna zmaga je pripadla Krčanom, medtem ko je bil pri članih tak vrstni red: R. Blas (Sevnica) 18.5, Božič (Krško) 18, Lazič (Sevnica) 17, Ahmatovič (Krško) 16,5, Požun (Sevnica) 16,5 itd. Pri pionirjih je zmagal Sevničan Engels Blas z 10,5 točke, drugi je bil Krčan Kos (9,5), tretji pa Iztok Blas z 8 točkami. J. B. Vsak šesti delavec je tekmoval Kar 600 delavcev se je udeležilo športnega dne NOVO MESTO — Trim klub Krka je pred dnevi pripravil tradicionalni športni dan krkašev. ki Se ga je udeležilo 600 delavcev. To z drugimi besedami pomeni, daje tekmoval kar vsak šesti delavec iz Krke. tekmovanj pa so se udeležili tudi zaposleni v Ljubljani. Ljutomeru in Strunjanu. Udeleženci športnega dne so sc pomerili v osmih disciplinah, tako v moški in ženski konkurenci, veliko pa o množičnosti te prireditve pove podatek, da je v vseh disciplinah nastopilo kar 169 ekip. Sicer pa poglejmo ekipne zmagovalce. Pri moških so v odbojki zmagale Izolacije, pri ženskah pa Inštitut, v streljanju so bila pri moških in ženskah najboljša Zdravila, v namiznem tenisu so pri moških slavila Zdravilišča, pri ženskah pa Zdravila. Razburljivo je bilo tudi v kegljanju, kjer so med moškimi zmagali delavci Biokemije. pri ženskah pa DSS. V pikadu je 1, mesto pri moških pripadlo Ljubljani, med ženskami pa Isisu. v šahu so zmagali delavci Biokemije, v vlečenju vrvi pa Zdravila. Skupni zmagovalec pri moških je tako postala ekipa Biokemije, med ženskami pa vrsta Zdravil. ki so bila najboljša tudi v skupnem seštevku. Omenimo ob tem še, da je Otočcu pripadel pokal za najboljšo temeljno organizacijo v športni rekreaciji za leto 1985. VETERANI PRVI krili celo stroške potovanj. Vabim vse, ki bi se radi tekmovalno ukvarjali s kolesarstvom (velja za dekleta in fante!), da se nam pridružijo.« — Koliko ste sami prevozili za vadbo in na tekmovanjih? Začasni naslov kolesarskega društva »Matija Gubec Krško« je: Roman Blatnik, Cesta 4. julija 59, kamor lahko pošljete svojo prijavo, če bi se radi priključili temu napornemu, a lepemu športu. Starostne omejitve ni, čeprav je res, da si želijo predvsem mladih. Rekreativno se ukvarjam s kolesarstvom šele okoli šest let. Bil sem na vseh maratonih v Sloveniji, kot je Franja, Vršič... Letno nas je bilo poprečno osem na kakšnih 12 maratonih, in ta osmerica je nekakšno jedro društva. Letos sem prevozil okoli 8.000 kilometrov. Za nas niso pomembni tekmovalni dosežki, za boljše uvrstitve smo že prestari, a voljni smo pomagati pri organizacijskih opravilih za razvoj kolesarstva.« P. P. SEVNICA — Konec novembra seje končalo občinsko prvenstvo v malem nogometu. Lansko prvo mesto so tudi letos potrdili Veterani, drugo mesto je dosegla ekipa Partizan Boštanj, tretje mesto pa je dosegla ekipa TNT iz Sevnice. V B ligi je bila prva ekipa Tabornikov, 2. Blanca »B«, 3. Čelovnik. 4. Studenec, 5. Sekstet in 6. Orehovo »85«. Tako iz A lige izpadeta ekipi Florjan in Šentjanž, njuni mesti pa zasedeta prva dva iz B lige: ekipi la-borniki in Blanca »B«. Najboljši strelec lige je Janez Možič s 45 zadetki. Zaključek s podelitvijo pokalov in priznanj bo v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v TVD Partizan Sevnica. Igral bo ansambel »Seplan«. M. T. TURNIR ZA DAN JLA ČRNOMELJ — NK Bela krajina in črnomaljska garnizija organizirata v počastitev dneva JLA turnir v malem nogometu, ki bo trajal od 20. do 22. decembra. Turnir se bo pričel 20. decembra ob 16. uri, prijavnina znaša 3.000 din. nakazati pa jo je potrebno na žiro račun NK Bela krajina 52110-678-83279. Žrebanje bo v sredo, 18. decembra, ob 17. uri v prostorih NK Bela krajina, organizator pa je pripravil bogate denarne nagrade (15.000. 10.000, 7.500 in 5.000 din). Informacije dobite po telefonu 52—145 (Terzič) in popoldne na telefon 51—013. NAMIZNI TENIS IN ROKOMET VINICA. ČRNOMELJ — V Vinici je bilo pred dnevi občinsko pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. Med pionirkami je posamično zmagala Ganglova iz Vinice pred Kastelčevo in Kolaričevo (obe Stari trg). Ekipna zmaga je pripadla Staremu trgu. Pri pionirjih je slavil Semičan Kočevar, drugi je bil Kobe, tretji pa Mihelič (oba Stari trg). V ekipni razvrstitvijo zmagala OŠ Stari trg. V črnomaljski športni dvorani pa je bil turnir pionirskih rokometnih ekip za občinske naslove. Zmagala je OŠ Črnomelj pred Starim trgom in Semičem. Najboljši strelec turnirja je bil Mihelič (Stari trg) z 22 zadetki. V. KOBE Roman Blatnik: »Želim, da bi se naši kolesarji uveljav ili v Sloveniji in ime Krškega ponesli tudi v svet...« Svet Krajevne skupnosti Šentjernej objavlja prosta dela in naloge tajnika Krajevne skupnosti Šentjernej Pogoji: — poznavanje življenja in dela v KS — organizacijske sposobnosti Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo je 60 dni. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Pisne prijave -s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: KS Šentjernej, Trg Gprjanskega bataljona 8. Rok za prijave je 10 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu oziroma zbiranju prijav. Podrobnejše informacije dobe kandidati na krajevnem uradu v Šentjerneju. 700/50-85 /© ljubljanska banka Zahtevek za prenos najkrajša pot do obresti Obračun obresti od deviznih hranilnih vlog za leto 1985 Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. I. SFRJ št 16/84, 34/84, 68/84, 12/85), po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Kako bodo obresti obračunane? Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne vloge: 7,5% za vpogledne devizne hranilne vloge 9% za vloge, vezane nad 1 leto 11% za vloge, vezane nad 2Jeti 12.5% za vlooe, vezane nad 3 leta Obresti, izračunane po teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985 Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne, ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal, povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci. Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes. In kaj je treba storiti? Čim prej, najkasneje pa do 24. decembra tega leta. predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih -obrazec DRO-11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti: z 31. decembrom 1985 bodo obresti že prenešene na želeni račun. To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti. Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom. Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani. bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na želeni račun Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je npr ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predlolžiti nov zahtevek Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav. V enoti naše banke, ki vam je najbolj pri roki. lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek Zagotovite si boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi! Zakaj ne bi. hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Če ste imetnik večih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ali drugače zapisanojt ki bi jih želeli zapreti. S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti Ljubljanska banka Nekateri varčevalci iz tega ali onega razloga ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zahtevek, ki ga objavljamo hkrati z obvestilom m ga lahko izpolnjenega pošljete po pošti Prosimo vas, da ste pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, ker zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka ne bo mogla upoštevati Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih (ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) naslov imetnika devizne vloge: prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št (številka hranilne knjižice ali tekočega računa) v banki (naziv banke in enote banke) na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa) Zahtevek velja vse dotlei. dokler nam pisno ne sporočite spremembe Kraj in datum Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice ■ oziroma pooblaščene osebe Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico 222222 ****** ****** NOVOTEKS »NOVOTEKS« Novo mesto — prodajalna Bršljin Velika razprodaja blaga in konfekcije! Veliko razprodajo blaga in konfekcije bomo organizirali od 15. decembra dalje v naši prodajalni v Bršljinu. ;— širok izbor tkanin in konfekcije po ugodnih cenah — do 40% popust Predčasno razprodajo organiziramo zaradi nujnih obnovitvenih del, ki jih bomo opravili v tej prodajalni januarja prihodnjega leta. ZA UGODEN NAKUP SE PRIPOROČAMO! »NOVOTEKS« NOVO MESTO prodajalna BRŠLJIN ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽEQ^q) BOLE DOLENJSKI LIST 'ObJ5' OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 31. decembra 1985 10 % NOVOLETNI POPUST ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa-VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH O JELOVICA letna industrija ŠKOFJA LOKA Poslovalnice: Škofja Loka Šibenik Osijek Kidričeva 58 ^ Ul Bratstva i jedmstva 98 Čepmskab b tel (064)61-185.61-361 tel (059) 23-876 tel (054)31-922.31-456 Zagreb-Sesvete Sarajevo-Rajlovac Split Zagrebačka 164 Ul. 21 maja 147 Kavanjinova 1 tel. (041)253-259 tel (071)542-200.542-391 tel (058)48-780 Nova Gradiška Stara Pazova Bar Krajačičeva 31 Kamenjarova 29 Biotehn obraz centar D Vlah tel (055)62-428 tel (022)311-530.311-561 ekonomsko dvorište centra Pula Niš tel (085) 22-189 Fižela 7a (na Stoji) Ul Nikodije Stojanoviča (Tatka) Skopje-Madjari tel (052)48-877.23-976 tel (018)65-930 Ul 821 br 3 Crikvemca Kragujevac tel (091)515-214 Vmodolska 31 Naselje liičevo Peč tel. (051)78-115 tel. (034) 64-324, 66-235 Ul Pavijane b b i skladište Dečani Zadar Valjevo tel (039)21-861 61-350 Biogradskab b Kolubarska b b tel (057) 23-815 tel (014) 24-222. 22-225 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. 20 DOLENJSKI LIST Št. 50 (189fi) 12. 1 ommt HiUsJ liki • BLAUPUNKT TEHNIKA PRIHODNOSTI ŽE DANES Ct avtotehna VIDEO-PROGRAM 85/86 T V SO: IS 3? DO Agrotehnika-Gruda Ljubljana 'ozd Agroservis Brežice Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije agroservis Brežice 1. °bjavlja naslednja prosta dela in naloge: v°dje mehaničnega oddelka pogoji: inženir strojništva ali avtomehanski delovodja, 4 ~~5 let delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, pozna-anje organizacije in tehnologije dela popravil estnomotornih vozil, poskusno delo 3 mesece. ■ vodje karoserijskega oddelka ^°goji: inženir strojništva ali ključavničarski delovodja, Qr- 5. •et delovnih izkušenj, poznavanje tehnologije in gantziranje popravil, poskusno delo 3 mesece. av'omehanik III. — več delavcev f°goji: IV. stopnja strokovne izobrazbe avtomehanične meri, 6 — 12 mesecev delovnih izkušenj, vozniški izpit Doi e®orije’ P°skusn0 delo 2 meseca, eiovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s pol-'lrn delovnim časom. onudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenje-oni? in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po objavi spiošno-kadrovska služba DO Agrotehnika-Gruda Lju-“'jana, tozd Agroservis, 68250 Brežice, Cesta bratov Cerjakov 11. ^®nd'date bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 686/50-85 Komisija za delovna razmerja Elektrarne Brestanica objavlja prosta dela in naloge 2 finančnih knjigovodij za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta). Pogoj: končana srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po roku za prijavo. 691/50-85 ^0 »TPA«Vinica, »8340 Črnomelj, Viniška 19 (v ustanavljanju), Vabi k sodelovanju Jplade sodelavce s strokovnim izpitom ali opravljeno pripravniško prakso: | 1 dipl. ing. arhitekture ' 1 dipl. ing. gradbeništva 2a konstrukterstvo ' ' dipl. ing. gradbeništva 2a Področje hidrotehnike. 687/50-85 Salonit Anhovo TOZD Opekarna-rudnik Globoko, Brežice objavlja potrebo po delavcih za opravljanje del in nalog: 1. strojnega vzdrževalca Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Prednost pri izbiri imajo kandidati s končano poklicno šolo za strojnega mehanika. Poizkusno delo 3 mesece. Osebni dohodek 65.000 din. 2. strojnika preše Pogoji za sprejem: končana poklicna šola strojne ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo 2 meseca. Osebni dohodek je 60.000 din. Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerja 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisa. 695/50-85 ]^9varna celuloze in papirja °Juro Salaj Krško j*[oda osebni avtomobil RENAULT 30, !et0 izdelave 1982, v nevoznem stanju. '■citecija bo dne 13.12.1985 ob 9. uri v servisu Slovenija av*o Krško. 690/50-85 Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o. TOZD Sigmat Brestanica Komisija za delovna razmerja Tozd Sigmat objavlja prosta dela in naloge: delilka malice (1) Pogoji: — popolna osnovna šola, izpit iz higienskega minimuma — skrajšan delovni čas — 4 ure dnevno, v dopoldanskem času — za nedoločen čas, poskusno delo 60 dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi v roku 8 dni po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o., Tozd Sigmat, 68280 BRESTANICA. Kandidate bomo obvestili o izbiri: v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 694/50-85 Titova cesta 36, 61001 Ljubljana p. p. 593-XI telefon: 061/317-044 telex: 31223 YU AVTENA brzojav: Avtotehna Ljubljana — TV sprejemniki nove generacije — HI-FI aparati — avtoradio sprejemniki — tehnični nasveti »KRKA«, tovarna zdravil (RKA n. sol. o., Novo mesto objavlja dela in naloge vodje skladišča — ekonoma v Zdravilišču Dolenjske Toplice, v temeljni organizaciji Zdravilišča Za opravljanje del in nalog se zahteva: — V. stopnja strokovne izobrazbe kmetijske, ekonomske ali gostinsko-turistične smeri in — 2 leti delovnih izkušenj. Zaželeno je, da ima kandidat izpit za B ktg. Vse, ki so zainteresirani za opravljanje navedenih del in izpolnjujejo zahtevane pogoje, vabimo, da v roku 8 dni oddajo pisne prijave v kadrovski službi delovne organizacije, Cesta herojev 45, 68000 Novo mesto. Zbor delavcev Knjigovodski center Črnomelj razpisuje prosta dela in naloge 1. računovodja za SlS-e 2. planer — analitik 3. finančni knjigovodja II Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1.: — višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih izkušenj, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih izkušenj. v Pod 2.: — višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti izkušenj pri istih ali podobnih delovnih nalogah. Pod 3.: — srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na gornji naslov v osmih dneh po objavi. 688/50-85 Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško objavlja prpsta računovodsko — tajniška dela in naloge za opravljanje računovodskih, tajniških in administrativnih del in nalog. Delo se sklene za določen čas, spolnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom. Pogoji: končana 4-letna srednja šola ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja, Krško, Trg Matije Gubca 2. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju vlog. 689/50-85 RAZNOLIKA IZBIRA STREŠNIH KRITIN ZA RAZLIČNE ZAHTEVE, POTREBE, ŽELJE IN OKUSE V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM ZALOG 21. b«?en,ni strešnik ~<^uška vas j OPEKARNA NOtlO MESTO p. o. . NorOflMtfo ZdopJI fe/ 106*111—403 »-HI m , Bobrovec Križevci Strešnik Vinkovci art. 104 in 204 Strešnik Gorica Petrol—tozd Trgovina Brežice obvešča cenjene kupce, da s 1.1.1986 bencinska servisa Petrol Drnovo I in Drnovo II ob nedeljah in praznikih ne obratujeta, obratuje pa bencinski servis Krško II, Cesta 4. julija 72, Krško (na Vidmu), in sicer: ob delavnikih od 6. do 20. ure ob nedeljah in praznikih od 6. do 20. ure 696/50-85 21 (J896) 12. decembra 1985 DOLENJSKI UST razno IŠČEM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 72-406, popoldne. tedensK6led, obvestila aS Četrtek, 12. decembra — Ivana Petek, 13. decembra — Lucija Sobota, 14. decembra — Dušan Nedelja, 15. decembra — Kristina Ponedeljek, 16. decembra — Albina Torek, 17. decembra — Lazar Sreda, 18. decembra — Radoslav Četrtek, 19. decembra — Urban LUNINE MENE 12. decembra ob 1.54 — mlaj 19. decembra ob 2.58 — prvi krajec 3D BREŽICE: 13. in 14. 12. francoski film Posilstvo. 15. in 16. 12. angleški film Vohun, imenovan Šivanka. 17. 12. ameriški film Flash Gordon. 18. 12. satirično gledališče Seksplozija. ČRNOMELJ: 12. in 15. 12. ameriški film Newyorške noči. 13. 12. ameriški film Ragtime. 15. 12. ameriški film Najkrajša pot na Kitajsko. 17.12. francoski film Gadje maturirajo. KOSTANJEVICA: 14. 12. ameriški film Zgodba o Jacqueline Kennedy. 15. 12. ameriški film Smešne strani zgodovine. KRŠKO: 13. in 15. 12. jugoslovanski film Neverjetno čudno. 17. 12. nemški film Brunhilda in Kriemhilda. 18. 12. ameriški film Anni. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12. 12. kinoteka — francoski film Grof Monte Christo — I. in II. del. Od 13. do 16. 12. ameriška komedija Super agenti. Od 16. do 18. 12. ameriški film Moje pesmi, moje sanje. 17. in 18. 12. ameriška komedija Bistre glave. 19. 12. ameriški film Beat Street. 19. 12. filmsko gledališče.— ameriški film Strel ni izbrisan. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 13. do 15. 12. francoski film Grešna lady. Od 16. do 18. 12. hongkoški film Kung-fu proti Jonge. SEVNICA: 12.12. ameriški film Pin Floyd — Zid. 13. in 14. 12. jugoslovanski film Varljivo polletje. 15. 12. italijanski film Potovanje z očetom. 18. 12. ameriški film Vedoželjna Rita. stanovanja IŠČEVA sobo ali garsonjero v Novem mestu. Pokličite na telefon 22-711 int. 741, Milan Žnidaršič. motorna vozila ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 25. maja 1986, prodam. Tone Bedek, Gabrje 56, Brusnice. ŠKODO 100 L po delih in gume 165 x 13 prodam. Marjan Košir, Dol. Straža 6. PRODAM MERCEDES 190 D re-paš. Vladimir Kerin, Ulica Anke Salmič 10, Leskovec pri Krškem. ČZ 350, športno urejeno, prodam. Hajsinger, Dobe, Kostanjevica. ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Anton Kobše, Dole 8, Suhor pri Metliki. ZASTAVO 750, letnik 1975, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Jože Božič, Dol. Dole 5, Škocjan. ZASTAVO 750 LC v odličnem stanju prodam. Hohnjec, Dolenjske Toplice 46. Z 750, letnik december 1977, prodam. Saje, Dol. Straža 5. FORD GL 1600, letnik 1975, odličen, poceni prodam. Rafko Švigelj, CBE 124, Metlika. ZASTAVO 750, letnik 1979, ka-rambolirano, nevozno, prodam. Novak, Lobetova 35, Novo mesto, 22-411. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977. Medle. Potov vrh 16. PRODAM VW 1200 J v dobrem stanju zaradi bolezni. Vovko, Mačkovec 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM KADETA, letnik 1976, registriranega do oktobra 1986. Tel. 26-505. PRODAM Z 101 L.karambolirano, primerno za rezervne dele. Franc Mavsar, Koč. Poljane 9, Dolenjske Toplice. PRODAM ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, in TAM 5500 kasonar, nosilnost 5 t. Jože Lajkovič, Vel. Mraševo 42, Podbočje. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1980. Tel. 43-766, popoldne. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadaljnja beseda 50 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto. Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi»DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljpdska pravica, Ljubljana. UGODNO PRODAM traktor Fent (24 KM) s plugom in koso. Vlado Hor-vatič, Mihalovec 60, Dobrava, prodam PRODAM Z 101, letnik 1977. Ločna 3, Novo mesto. PRODAM VW 1200, letnik 75 s tovorno prikolico. Inf. na tel.: (68) 23-368. DIANO, letnik 1980, prodam za 32 M din. Telefon 71-025 int. 31, Petrovič, do 7. ure med delavnikom. GOLF, letnik 1982, garažiran, prodam. Franc Tomše, Dobeno 4, Brežice. VARTBURG, prevoženih 7000 km, prodam. Tel. 21-912. PRODAM FIAT 127, starejši, in R 4, letnik 1976. Telefon 84-951, dopoldne, 84-923, popoldne. KATRCO metalik, zeleno, 83-24.000, prodam. Jože Katič, Kajuhova, Krško. ŠKODO 110 LS, neregistrirano, v voznem stanju, motor generalno obnovljen, prodam. Anton Štrekelj, Dol. Praproče 11, Velika Loka. MERCEDES 180 diesel prodam za 250.000 din. Alojz Pavlovič, Brvi 3 a, 68263 Cerklje. PRODAM škodo 120 L. Stane Romih, 68294 Boštanj 89, telefon 82-051. PRODAM Z 750, ohranjeno, registrirano do 1. 12. 1986, in škropilnico za hondo F 400. Tel. 71-910, dopoldne. kmetijski stroji PRODAM obračalnik za BCS. Franc Barbo, Šmarješke Toplice 30. PRODAM FREZO Simplicity (8 KM) z dodatno opremo. Anton Novak, Bršljin 58, tel. 23-339. PRODAM ŠTORE 504 pod garancijo (200 ur). Jože Gornik, avtoklepar, Škocjan. UGODNO PRODAM traktor Ur-sus (60 KM) ali zamenjam za manjšega. Marjan Gorenc, Zbure 38. PRODAM IMT 539, malo rabljen (140 delovnih ur). Prpar, Dobrnič 9. Ogled možen v nedeljo dopoldne. PRODAM traktorske brane (ježki), širina 160. Vidmar, Šentrupert, tel. 47-316. TRAKTOR Štore 404, letnik 1979, prodam. Novak, Čelevec, Šmarješke Toplice. PRODAM snopovezalno napravo za BCS v dobrem stanju. Jamšek, Šmarješke Toplice 31. posest PRODAM 1500 litrov kurilnega olja in cisterno (2100 litrov) in žensko kolo na pet prestav. Tel.: 23-882 Novo mesto. PRODAM prašiča, zrejenega z domačo krmo. Dežman, tel. 84-012. PRODAM nemške ovčarje odličnih staršev. Zagrebška 21, tel. 22-456, Šušteršič. PRODAM TOMOS APN 6 in prenosni TV sprejemnik minirama, oboje odlično ohranjeno. Inf.: Belšak Robi, Mali Slatnik 45. UGODNO prodam novo centralno peč Emo C 23, potrebujem večjo. Srečko Subotič, Brestanica 34. PRODAM skoraj novo enojno jogi posteljo. Brodar, Zagrebška 12. PRODAM mladiče bavarske bar-varje odličnih staršev, stare 3 mesece. Golobič, Stopiče 74. PRODAM GUMI VOZ (16-colski) in hidrofor v dobrem stanju. Ana Strniša, Vrbovec 4, Dobrnič. PRODAM gumi voz (16 col), nov, nosilnost 5 ton. Jruka vas 37, Štraža. PEČ za centralno kurjavo (30000 kalorij), bojler in štedilnik poceni prodam. Tel. (068) 81-335. PRODAM manjši televizor Iskra-Panorama polux in električni radiator. Telefon 25-685. UGODNO prodam novo trajno žarečo peč. Tel. 72-183, po 16. uri. PRODAM skoraj nov globok otroški voziček, športni voziček (avtose-dež) in hojco. Telefon 82-059. PRODAM resastega istrskega goniča (psico) odličnih staršev, staro 6 mesecev. Viriko Gorše, 61331 Dolenja vas 77. PRODAM lepo žrebičko, staro dve leti. Marija Drstvenšek, Kvedrova 35, Sevnica, telefon 81-442. ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika), odlično ohranjen, prodam za 55000 din. Blatnik, Aškerčeva 8, Krško (Stara vas). PRODAM črno-bele telice, stare 3 mesece, 15 mesecev, breja 7 mesecev, in kravo. Gorenja vas 25, Mirna. UGODNO PRODAM črno-beli TV sprejemnik v garanciji in malo rabljen štedilnik Kuepersbusch. Tel. 25-906 po 16. uri. PRODAM dva prašiča za zakol (130 — 150 kg). Alojz Frančič, Čadraže 14. PRODAM tri prašiče (od 150 do 190 kg). Papež, Jablan 17, Mirna peč. PRODAM PRAŠIČA (150 in 120 kg). Berk, Vrhpeč 9, Mirna peč. PRODAM črno-beli televizor Gorenje in diaprojektor AGFA. Levstikova 7, Trebnje, tel. 44-688. PRODAM 15-colski voz. Anton. Franko, Dol. Polje 42, Šentjernej. MOTORNO ŽAGO STIHL 040 in prašiča (130 kg), prodam. Krhin, Dol. Gradišče 4, 68310 Šentjernej. ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO Bottecchia, model »Mosca«, vel. 53 na 10 prestav, novo, ugodno prodam. Prodam tudi ustrezno novo opremo (sprinterice št. 42). Informacije na tel. 24-205, zvečer. PRODAM šivalni stroj Bagat Ana. Dakič, tel. 26-831, od 16. ure dalje. PRODAM dve zimski gumi Trayal 175-14, eno letno Michelin MXV 175/70-14, eno letno Sava D727 145SR13 in en kolesni obroč za 126 P, stari tip. Tel. 23-827. PRODAM TV kolor Gorenje in Iskra Silva LUK. Tel. 84-178. PRODAM peč za etažno centralno CENTRAL 20 S in kombinirano peč za kopalnico. Tel. 71-910, dopoldne. PRODAM dvoplaščno cisterno 5000 1, nerabljeno, nov CTC gorilec in rabljeno sedežno garnituro. Tel. 22-798, od 7. do 14. ure, 25-883, od 15. ure dalje. UGODNO prodam malo rabljene kuhinjske elemente (bele), štedilnik (4 plin) ter belo otroško posteljico brez jogi vložka. Informacije vsak dan popoldne v Dalmatinovi 1, Krško, Ivanuša. PRODAM štiri ovce solčavke z mladiči. Jerman, Dol. Straža 90. ENO LETO star črno bel televizor Gorenje 106 prodam. Telefon 84-036. PRALNI STROJ Candy 75 ugodno prodam. Tel. 25-986. PRODAM hladilnik z zmrzovalno skrinjo Gorenje. Tel. 26-614. PRODAM brejo kobilo, staro tri leta in pol. Stane Miklič, Roje 1, Trebelno. PRODAM termoakumulacijsko peč 2 KW (enofazni tok). Ogled vsak dan popoldne pri: Markelj, Regerča vas 29, Novo mesto. Informacije po telefonu (068) 23-686. PRODAM dva gumi voza (3 t) in (5 t). Jože Jerman, Kot 30, Semič. BARVNI TV Iskra prodam. Tel. 24-994. PRODAM brejo kravo ter prašiča za zakol. Dragman, Polhovica 9, Šentjernej. DVOMANUALNE ORGLE »Diamond elektronica« (avtomatska spremljava, možnost igranja več instrumentov) in 92-basno klavirsko harmoniko Melodija, oboje skoraj novo, prodam. Informacije na telefon 85-981, popoldne. PRODAM brejo kravo voznico, enobrazdni traktorski plug in kupim škopo. Polde Žužek, Vrh, Trebelno. PRODAM posestvo — Zbure 42, pošta Šmarješke Toplice — dne 28. in 29. decembra 1985. Ogled na kraju samem. Primerno za zdomce. Domačija ob cesti. STAREJŠI VIKEND z 2 ha zemlje (travnik in sadovnjak) v Trnovcu 53 nad Sevnico ugodno prodam. Informacije pri Škoberne, Trnovec 56, ali tel. (041) 429-700. PRODAM manjše posestvo (Vojsko nad Koprivnico) s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, okrog 2 ha zemlje. Lahko tudi posamezno. Anton Polšak, tel. (063) 853-321 interna 669, Gorenje. CENJENE stranke obveščamo, da bomo imeli v VALILNICI PETELIN-K AR prve piščance zadnjo soboto v januarju 1986. Prednaročila že sprejemamo. Prosimo, naročajte pravočasno. Priporočamo se! Valilnica PETE-LINKAR, Cegelnica 20. 68000 Novo mesto, tel. 23-385. SKIBUS Novo mesto — Kranjska gora vsako soboto. Prijave: Ciril Zajc, Lebanova 11, Novo mesto, tel. 21-947. ELEKTRO SERVIS DJUR1CA BANJAC. Hitro, poceni in 7 garancijo. popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel.: 25-393 od 6. do7.30(TAKOJ)inod 16. do 22. ure (po dogovoru). Se priporočam! PONOVNO je odprta kleparsko-ličarska delavnica — Gradišče 1, Dolenjske Toplice. VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da že sprejema naročila za enodnevne piščance bele, rjave in gr haste. Priporoča se Mijo Gunjilac. lilnica, 68281 Senovo, tel. (068) /v- CENJENE stranke obveščamo, da smo elektromehanično delavnico previjanje elektromotorjev preseli Bršljina 11 v novo delavnico na Dr» 50. Novo mesto (poleg samopos rez be), in se priporočamo! Ivan rK LAC. Drska 64. Novo mesto. SERVIS CANDV - P°P.r.av‘'! gospodinjskih strojev in hladilnih na prav vseh tipov. Nikola Dančulovc obvešča stranke, da sprejema na preko telefonskega magnetofona ( ne tajnice) 24-314 NONSTOP. SKI SERVIS Cesta herojev 8, Novo mesto Cenjene stranke obveščam, da je servis odprt vsak‘d“L od 8. do 14. ure in od 16. ao 18. ure. Tel. 25-656 Se priporočam! čestitke Dragi mami MARIJI KAVČIČ iz Družinske vasi iskrene čestitke za god in rojstni dan! Hčerka Minka z družino. FRANČIŠKA SMREKAR, Dom starejših občanov, Novo mesto, objavljam, da MARIJA in STANE GOLOB iz Birčne vasi 11 nimata po mojem vrtu pravice ne kopati in ne delati poti. Uporabljata lahko pot, ki že obstoji. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala. Preklicujem podpis, ki sem ga dala MARIJI GOLOB. KATARINA SOBOTIČ, Brestanica 34, opozarjam Štefko MATOŠEVIČ, naj preneha z neresničnimi govoricami, kajti v nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. ANA ZUPANČIČ, Knežja vas 5, Dobrnič, prav tako pa tudi JAKA in FRANČIŠKA ZUPANČIČ, Knežja vas 10, Dobrnič, preklicujemo vse neresnične besede o MARIJI MAJDE, ALOJZU PRPARJU in BRANETU GRACARJU in obžalujemo vse neresnične besede. OZ BOHOR Sevnica Glavni trg 40 Poslovni odbor Na podlagi sklepa 15. BOHOR Sevnica razpisujemo prosta dela in naloge seje zadružnega sveta OZ vodje računovodskega sektorja — viija šolska izobrazba ekonomske smeri z leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na dilnem delovnem mestu sli _ Moj« — srednja šolska izobrazba ekonomske smeri z i manj 8 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na vocn delovnem mestu i-nnvati — kandidati morajo poznati predpise in obviaau _ problematiko drobnega gospodarstva in zadruzn — kandidati morajo imeti moralnopolitične vrline — kandidat bo izbran za dobo 4 let — poskusno delo je 3 mesece Stanovanja ni. .. OD po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Objava ve 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izd pisno obvestili v 30 dneh po objavi. Pisne ponudbe z a kazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo n. naslov: OZ BOHOR Sevnica, Glavni trg 40 — spl °® sektor. Prijav brez priloženih dokazil ne bom upoštevali. OSMRTNICA Sporočamo, da je umrl naš dolgoletni sodelavec JOŽE HRIBAR spremljevalec šoferja v tozdu Marketing Od njega smo se poslovili 8. decembra 1985 na pokopališču v Stopičah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci Krke, tovarne zdravil Novo mesto ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama JOŽEFA ZAGORC Dol. Prekopa 37 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, izrekli soz3c g)S darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem S DD Novo mesto, Kostanjeviškemu oktetu ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Tolažba ena nas krepi, da snidemo se v večnosti. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dobri oče in stan oče VINKO KLANČAR iz Rodin 15 pri Trebnjem Zahvaljujemo se dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste kakorkoli in nam stali ob strani, darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo ljubljanskemu nadškol metropolitu dr. Alojziju Šuštarju za lepo opravljeni pogreb, duhovnikoma iz Trebnjega ter vsej tali duhovščini. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje in govor, kakor tudi banjškemu oktetu, dr. Žnidaršiču, delovnim organizacijam GKP Trebnje, Tovarna zdravil KT ■ IUV TOZD Usnjeplast Ljubljana, Plasta Šentrupert, KEL Ljubljana in trebanjskim upokojen za podarjeno cvetje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Vinko-duhovnik, Franci, Marjan, Polde, Jože, hčerke Ema, Marija in Slavka z družin3 mi ter .ostalo sorodstvo ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, brat, svak in stric MIRKO VONČINA z Drske 37, Novo mesto tem ip*lSe za^va'jujemo vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v nu 7 f trenutku, sorodnikom za lepo cvetje, gospodu deka-oseht. CtP° °P,rav|jen' obred, pevcem iz Šmihela, zdravstvenemu sožaf- . rurs*cega oddelka splošne bolnice ter ostalim za izraze maoJr '? sPrfmstV0 na zadnji poti. Vsem, ki ste mi kakorkoli po-g •• še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in vsi njegovi ZAHVALA 97. letu starosti nas je zapustil dragi oče, ded, praded in stric FRANC SKUBIC z Daljnjega vrha pom"°Se za*lvaUujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za sožal'0 *n Vuem’ ste nas v težk>b trenutkih tolažili, nam izrazili nje Je.’ Pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na riu 73Vk H'*' Pot‘' ^rav tak° se zahvaljujemo ZB in tov. Potoča-°Pravl eC*e s*ovesa odprtem grobu. Hvala tudi župniku za VSI NJEGOVI ^ 61- letu starosti ZAHVALA nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JOŽE ŽUGELJ iz Črnomlja, Čardak 24 Poti n° SC zahva!jujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji se 7 'J110 Podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej biu U‘*emo kirurškemu oddelku novomeške bolnice in ose-soc„ri VStvenega doma v Črnomlju za pomoč med boleznijo ter om za pomoč in darovanje venca. i: žena Amalija, hčerka Zdenka, sin Jože z družino, sin Boris in ostalo sorodstvo Žalujoči ZAHVALA V 43. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC ČANŽELJ z Velikega kala 1 JaaiMe se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nj, lzrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na Jt-govi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tozdu VV vlakov ski -°.rnest°, GD Mirna peč in Hmeljčič, OŠ Mirna pečtf Gostin-. soh Novo mesto, govornikom za poslovilne besede ter župni-za opravljeni obred. VSI NJEGOVI Če bi solza mrtve obudita, ne bi tebe. ljubi mož in oče. črna zemlja krila. V SPOMIN Minilo je leto žalosti in praznine, kar smo se z bolečino v srcu poslovili od našega ljubljenega očeta FRANCA TRATNIKA iz Kota 104 pri Semiču . Pomin nate je vedno živ in v naših srcih je tvoja podoba. r>vala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho in skromno, kakor je živela, nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga mama JUSTINA ŠOBAR iz Laz 10 pri Uršnih selih Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Iskri Novo mesto, Labodu-TOZD Ločna, SCT Kovinar Črnomelj, Kovinarju Novo mesto; KZ Črnomelj, Obrtnemu združenju Črnomelj, govornikoma za poslovilne besede, pevcem in godbi. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage n ame, stare mame, prababice, tete in tašče MARIJE MAJERLE iz Šmihelske c. 6 ' se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kakor tudi strežnemu osebju Doma starejših občanov v Šmihelu. Za podarjeno cvetje se zahvaljujemo DO Kremen Novo mesto ter sostanovalcem, ki so pokojni pomagali tudi v času njenega življenja. Zahvala gospodu proštu Lapu za lepo opravljeni pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, 9. 12. 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža PAVLETA LESJAKA iz Razbor pri Čatežu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v zadnjih mesecih življenja. Hvala dr. Humarju in medicinski sestri Majdi iz ZD Trebnje, dr. Kapšu mlajšemu in ostalemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu. Za lepi obred se zahvaljujem Društvu upokojencev iz Velike Loke, pevsem in župnikoma Glasu in Lapu. Hvala vsem, ki ste počastili pokojnikov spomin, ga spremili na zadnji poti in mi v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoča žena Slavka, Zorčevi, Orlovi in Salopekovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice TONČKE HOČEVAR roj. Velše iz Orešja pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem za izrečeno sožalje, cvetje ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred in poslovilne besede ter sosedama Jereletovi in Brenčičevi. Vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: vsi njeni Šmarjeta, 30. 11. 1985 MARJAN SELIŠKAR MED ARTIŠKIMI PIONIRJI Ob razvitju prapora je artiške učence obiskal nekdanji partizan Marjan Seliškar. Pripovedoval je o svojih doživetjih med vojno. Sedmošolci in osmošolci so mu napeto prisluhnili. Njegova pripoved nam je bila izredno všeč. Pogovor z njim smo posneli tudi na magnetofonski trak in ga shranili v arhivu. Tovariš Seliškar nam je obljubil, da bo ob svojem drugem srečanju v Artičah pripovedoval o svojih spominih na očeta Toneta, znanega in priljubljenega mladinskega pisatelja. SIMONA ARINGER. 7. a novin._ krožek OŠ Artiče Zjutraj ne veš. kam bodeš drevi legla, ne. kdo le vzdrami, ko zapreš oko. Kadar si svojim dragim v roke segla, nemara za vedno si vzela slovo. ZAHVALA Tiho in skromno, kakor je živela, nas je v 78. letu starosti zapustila naša mama, stara mama. prababica, sestra, teta in tašča NEZA KASTELIC iz Gabrja 100 pod Gorjanci Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili ra njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Novo mesto, Kovinski industriji IG pri Ljubljani za podarjena venca, tov. Ivanki Boltes za izrečene poslovilne besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru iz Gabrja za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, brata, bratranca, strica in nečaka FRANCA PRELOGARJA iz Gabrijel 24 pri Krmelju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Še posebej se zahvaljujemo Maksu in Jožici Bučar, Milivoju Papežu in Bruni Vidmarju za pomoč v težkih trenutkih, govornikoma Janezu Bračku in Alojzu Kostrevcu za izrečene poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Krmelja, trebanjski godbi in delovni skupnosti KPD Dob pri Mirni. Žalujoči: vsi njegovi f.. iJ ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 53. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak in stric ANTON OGULIN Osojnik 13 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala Iskri Semič, KZ Črnomelj—DE Klavnica, Krki Novo mesto, internemu oddelku bolnice Novo mesto, tov. Vinku Mrviču za poslovilne besede, g. kaplanu za opravljeni obred in domačim pevkam. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Marjan, Tone in Janez z družino ter ostalo sorodstvo IVAN CERJAK — VOJKO NA NAŠI ŠOLI Naš pionirski odred se sedaj imenuje po Jakobu Dernaču, ki ima velike zasluge za našo šolo in kraj. Bil je vzgojitelj, učitelj, ravnatelj ter človek, ki je vneto delal za mlade in z mladimi. Ob dnevu republike smo razvili svoj prapor, za katerega so prispevale de- nar tudi delovne organizacije in društva. Povabili smo tudi nekdanje borce, ki so nam pripovedovali o svojih doživetjih iz NOB. Med njimi je bil domačin Ivan Cerjak — Vojko, ki je razvil naš prapor. Pripovedoval je o hajkah in bojih z Nemci in ustaši. JANEZ GLOGOVŠEK? 6.a novin. krožek, OŠ Artiče »NOVOLES« lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TG Dvor objavlja prosta dela in naloge 1. tehnolog površinske obdelave 2. vhodni kontrolor pod naslednjimi pogoji: ad-1 Lesni tehnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ad-2 Lesni tehnik in najmanj 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj oddajo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave v kadrovsko socialno službo v Straži ali splošni službi TOZD TG Dvor. 703/50-85 FRANC PLE Med peterico kovinarjev iz krške občine, ki so na republiškem Memorialu Franca Leskoška—Luke v Titovem Velenju osvojili prva in druga mesta, se je na 19. srečanju kovinarjev Jugoslavije v Pulju najbolje odrezal 30-letni varilec Franc Pleterski iz Sopa. Med najboljšimi jugoslovanskimi kovinarji, ki ustvarjajo okoli 40 odst. dohodka industrije in približno polovico jugoslovanskega industrijskega izvoza, se je Pleterski zavihtel na najvišjo stopničko, kar doslej še ni uspelo nobenemu posavskemu kovinarju. Pleterskega zbranosti na pro-izvodno-delovnem tekmovanju ni škodila niti vrsta prireditev, s katerimi so organizatorji počastili dan kovinarjev Jugoslavije, ki ga praznujejo na dan, ko je bil leta 1919 mladi kovinar Josip Broz sprejet v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije. Naposled zmaga niti ni najpomembnejša, kajti prijateljske vezi, ki jih je med 200 kovinarji stkalo srečanje, bodo verjetno trajnejše kot nagrade in priznanja. »Tudi žena doma je bila vesela, ko je slišala po televiziji, da sem zmagal,« pravi Franc. Ko se spomni zakonske družice, s katero si četrto leto gradita hišo v Brestanici, pomisli, kakšna ut- Novo društvo gojiteljev malih živali Ustanovili so ga še v Beli krajini ČRNOMELJ — V Beli krajini je zajčereja zelo razvita, vendar imajo le malokje čiste pasme, živali živijo v neprimernih prostorih, zelo pogosto v kravjih hlevih, strokovno znanje rejcev je šibko, saj mnogi redijo zajce le zaradi ljubezni do malih živali. Nekaj rejcev pa je le bilo, ki so se odločili za gojenje čistih pasem, a četudi so pogrešali povezavo z ostalimi, se ni našel nihče, ki bi se bil pripravljen žrtvovati za ustanovitev društva gojiteljev malih živali. Za to seje končno odločil Stevo Vidovič, ki je zbral okrog sebe še nekaj somišljenikov. Tako je konec junija letos Bela krajina dobila še eno društvo, v katerem je sedaj 13 rejcev malih živali, predvsem tistih, ki gojijo zajce. »Gotovo bi pri nas ustanovili še marsikatero društvo, če ne bi bilo potrebno za to toliko administracije. Zato društvo v prvih mesecih Stevo Vidovič ni moglo tako zaživeti, kotbi radi, čeprav opažamo, da so mnogi že spoznali, kako bolj racionalna in donosna je vzgoja pasemskih živali,« pove tajnik društva Vidovič. Sedaj so v društvu pretežno rejci zajcev, vendar želijo v prihodnjem letu vključiti tudi lastnike mačk, činčil, perutnine, s strokovnimi nasveti, predavanji in literaturo pa jim bodo pomagali, da bodo njihove čistokrvne živali, ki jih bodo prav tako lahko kupili s pomočjo društva, čim laže vzgaja- |L B. M. egne biti usoda njunih sinov. Sam otroštva na rodnih Zdolah ni preživel ravno v obilju. Oče je bil delavec, mama pa je gospodinjila. Dva hektara zemlje je prišlo zelo prav, da so s pridelano hrano in očetovo plačo lahko zakrpali družinski proračun. Franc se je nato izučil najprej za konstrukcijskega ključavničarja, zdaj pa je specialist za varjenje 'po MAG (kratica pomeni: metal-aktiv-gas) ali C02 postopku. Drugo ime se uveljavlja, zaradi aktivnosti, vloge ogljikovega dioksida pri zaščiti taline. »Pri MAG je največ nevarnosti za hladen zlep, ko na začetku varjenja varilna žica udari na nesegreti material. Uporablja se za varjenje vseh nelegiranih in malolegiranih materialov,« strokovno pojasni Pleterski. V Sopovi temeljni organizaciji Oprema so ponosni, da imajo tako dobrega delavca. V Sopu ima 13 varilcev ateste Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij, ki jih morajo ti delavci vsako leto obnavljati. Pleterski se zaveda, da tudi naslov državnega prvaka ne prinaša kakšnih privilegijev in da bo moral spet dokazovati svoje znanje, tokrat pred Ljubljančani. To mu ne bo težko, saj ima veselje do tega poklica. Doslej ga zdravje še ni izdalo, celo za najbolj obremenjeni organ — oči na specialističnih pregledih še niso ugotovili, da bi bilo kaj narobe. Da ostaja z varilsko tehnologijo na tekočem, prebira strokovno literaturo, revije. Opravil je začetni in nadaljevalni tečaj za inštruktorja varjenja. Pri pripravah za tekmovanje pa mu je precej' pomagal inž. Stane Zorko. Čeprav je Franc nekoliko redkobeseden, včasih celo malce preveč zaprt, odkrije, da bi rad spet kmalu imel kaj več časa za samopotrjevanje in razvedrilo v alpinizmu in planinarjenju. »Predvsem želim biti dober pri svojem delu, ne pa odličen na ne vem kakšnem tekmovanju,« doda Pleterski. PAVEL PERC P P P *P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P i i p p p p Milan Radevič: Naloge je treba izpolnjevati disciplinirano in vestno. Vzoren vojak Priznanje M. Radeviču RIBNICA — Konec novembra so bila v Beogradu že devetič zapored podeljena priznanja »Primeren vojak«. Med letošnjimi dobitniki je bil tudi Milan Radevič iz ribniške garnizije. »V Beogradu, kjer sem prejel priznanje, sem preživel tri dni. Ogledali smo si spominski park maršala Tita, kjer smo se poklonili spominu velikega voditelja, ogledali pa smo si tudi zvezno skupščino,« pripoveduje najbolj vzorni vojak ribniške garnizije, mladinec in komunist, ki je zelo priljubljen v kolektivu. Značko primernega vojaka je dobil na predlog mladinske orgnizacije in vojaškega kolektiva. Zanj so se odločili zato, ker je bil najboljši med najboljšimi, vzoren komandir izvidniškega oddelka. Kot takega so ga za dan mladosti sprejeli tudi v Zvezo komunistov. »Kakega pravila, kako postaneš zgleden vojak, pravzaprav ni,« pripoveduje Radevič, sicer doma iz črnogorskega Rožaja, zaposlen pa v Kruševcu kot optik v tamkajšnjem Getaldusu. »Od prvega dne je treba zaživeti z novim okoljem, disciplinirano in vestno je treba izpolnjevati naloge,« odgovarja 23-letni Črnogorec. C Priznanje mu veliko pomeni, zato namerava svojo družbenopolitično delovanje nadaljevati tudi v svoji delovni organizaciji, kjer je že prej opravljal številne odgovorne naloge. M. GLAVONJIČ Zakaj zasipavajo jezero? Odgovor na to vprašanje Dragatušcev so dali vodilni v rudniku Kanižarica — Pogrezanje zemlje? KANIŽARICA — Na nedavnem sestanku v Dragatušu, kjer je tekla beseda tudi o lokaciji občinske centralne deponije odpadkov, ki naj bi bila v tej krajevni skupnosti, so krajani spraševali, kdo je dal šoferjem kanižarskega rudnika napotilo, da odvažajo jalovino v jezero, kije nastalo v suši tam, kjer naj bi bilo odl-gališče odpadkov. V rudniku so pojasnili, zakaj je nastalo jezero, ki ga sedaj zasipavajo. Pri odkopavanju v rudniku se zemlja pogreza, na določenem mestu pa se je pogreznilo toliko, daje zaradi bližnjega potočka nastalo jezero. Ko so rudarji to opazili, so zaradi nevarnosti za rudnik najprej poglobili strugo potoka, ki je iztekal iz jezera. Nato pa so, ne le zaradi varnosti, ampak tudi zato, da bi zaščitili rastline, začeli sanirati jezero. Dobili so vsa potrebna dovoljenja, soglasje so dali tudi lastniki zemljišč, projekt za sanacijo je izdelala strokovna služba v Trbovljah, nalog za sanacijo pa je dal tehnični vodja rudnika, ki je povedal, da bodo dela končali v dveh do treh DESET LET NONETA CARMEN TREBNJE — V petek, 13. decembra, ob 19. uri bo ženska vokalna skupina Carmen iz Trebnjega s koncertom v trebanjskem kulturnem domu proslavila deseto obletnico uspešnega kulturnega poslanstva. Gre za skupino pevk, ki so s svojimi nastopi doma in tudi drugje veliko prispevale k ohranjanju domače ljudske in umetne pesmi. Gosta noneta bosta tudi Trebanjski oktet in Dolenjski oktet iz Novega mesta. Nonet Carmen bo s priložnostno razstavo, ki jo bo pripravil v domu kulture v Trebnjem, predstavil tudi svojo bogato kulturno dejavnost. Pokrovitelja proslave sta delovna kolektiva Labod tozd Temenica Trebnje in DO Novoles — lesni kombinat iz Straže. OBVESTILO KARTUZIJE PLETERJE PLETERJE — Predstojništvo kartuzije Pleterje sporoča, da mul-tivizijskega programa zaradi obnovitvenih del ne bo od 7. januarja do 28. februarja 1986. letih glede na to, koliko bodo imeli jalovine in kakšne bodo vremenske razmere. Na vrhu bodozasipali še z zemljo in pogozdili. Po mnenju vodilnih v rudniku tako ne bo več ogroženo delo v jami, na površini, ki je sedaj pod vodo, pa bo zopet rasel gozd. Poleg tega je rudnik naredil veliko uslugo tamkajšnjim lastnikom in drugim s tem, da je zgradil gozdno cesto. Sicer pa v rudniku Kanižarica zatrjujejo, da je to jezero daleč stran od lokacije bodočega odlagališča odpadkov, ter da ni v nikakršni povezavi s tem odlagališčem. Sicer je rudnik dal soglasje k deponiji, o katerem pa samoupravni organi niso razpravljali zato, ker gre po njihovem mnenju za strokovne zadeve, ki se tičejo strokovnih služb. Soglasje so dali le v tem smislu, da jih s strokovnega stališča pri eksploataciji rudnika odlagališče odpadkov ne bo motilo, zahtevajo pa, daje urejeno tako, kot je zapisano v projektu. Sedanja lokacija je namreč prav v centru rudniške ka-dunje, tu pa so plasti nepropustnih sedimentov največje, saj sega samo glina kar 100 do 150 metrov globoko. B. M. Utajil staro milijardo davko Vložena obtožnica zoper 34-letnega Žarka Bužančiča, lastnika nočnega disko-kluba na Čatežu — V treh letih skušal utajiti 10,035.061 din davka_ BREŽICE — Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je pred dnevi vložil obtožnico zoper 34-letnega Žarka Bužančiča iz Brežic, lastnika diskokluba v Čateških Toplicah, ki naj bi skušal po navedbah tožilca utajiti kar preko staro milijardo dinarjev davka. Natančneje: gre za najmanj 10,035.061 din, čeprav so uslužbenci uprave za družbene prihodke v Brežicah izračunali, da je ta vsota celo še večja, znašala naj bi kar 14,526.190,00 din. Žarko Bužančič je začel delati v čateškem diskoklubu februarja 1981, po skoraj natanko treh letih pa so ga v stanovanju obiskali uslužbenci krške UNZ. Ob pregledu njegovega stanovanja so našli dve beležnici, šlo je za poslovna koledarja, ki sta pravzaprav razkrila vse. V njih je imel namreč Bužančič navedene podatke o številu prodanih kart za vstop v nočni disko, prav tako pa tudi podatke o dnevnih iztržkih. Že hitri seštevek je pokazal, daje nekaj hudo narobe. Razkorak med navedbami o letnih prihodkih, ki jih je Bužančič omenjal v davčnih napovedih, in seštevki v beležnici je bil ogromen. Po poldrugem letu preiskave lahko o vsem tem zapišemo nekaj več. Tako naj bi Bužančič v začetku leta 1982 v davčni napovedi za leto 1981 navedel, da je imel 2,443.395,55 din skupnega prihodka, od tega pa 2,002.184,25 din stroškov, tako da mu je ostalo le 294.859,35 din dohodka, od katerega mu je bilo odmerjeno skupaj 325.200 din dav- Labodi na jezeru Kočevje: bo Rudniško jezero postalo Labodje ______________jezero?______________ KOČEVJE — Na Rudniškem jezeru pri Kočevju je te dni osem labodov. To je še posebno zanimivo zato, ker doslej na Kočevskem na nobeni vodi še niso opazili teh lepih ptic. Občani z območja Rudnika in tudi iz Kočevja jih prihajajo gledat, fotografirat in krmit. Labodom gre še zlasti v slast kruh in tudi koruza. Med domačini smo zvedeli, da so labode opazili prvič, ko so 30. novembra leteli nad Rinžo, vendar se tam niso spustili. Za začasno prebivališče so si nato izbrali novo Rudniško jezero, ki je nastalo na opuščenem Llnevnem kopu nekdanjega kočevskega rudnika. Ljudje, kijih krmijo, pravijo, da so labodi zelo domači in da jim včasih jedo celo iz rok. Kljub temu pa so tudi previdni, saj ponoči spijo sredi jezera. Ugotavljajo tudi, da so labodi mladi, saj je belih le pet, trije pa so še delno rjave barve. Razločno se tudi vidi, da imajo nekateri na nogi kovinske obročke,- vendar doslej še nihče ni skušal ugotoviti, kaj piše na njih. J. P. ka. Številke, ki jih je odkrila preiskava so precej drugačne. Po navedbah obtožnice je Bužančič v tem prvem letu ustvaril kar 5,694.000 din prihodka, imel največ 3,915,020 din stroškov, tako da mu je ostalo najmanj milijon 778.980 din dohodka, od katerega bi moral plačati vsaj 1,960.590 din davka iz osebnih dohodkov, gostinske dejavnosti, prometnega davka in prispevkov SIS. Na ta način seje tako že v letu 1981 izognil plačilu davka v znesku • Brez dvoma gre za eno največjih odkritih utaj davčnih obveznostih v zadnjih letih pri nas nasploh, ki je imela še posebej v Posavju ogromen odmev. In mnogi so se že takrat spraševali, kako je mogoče, da takšni zneski ostanejo toliko časa prikriti davčnim službam. Enako, kot se mnogi sprašujejo danes, kako to, da nekateri gostinci ob Jadranu prijavljajo za minulo sezono zase smešno nizke osebne dohodke, mesečno tam okoli 20 tisočakov. Ustrezne službe pa molčijo. 1,635.390 din. Te številke pa so se zatem iz leta v leto še višale. Tako je predlani za leto 1982 prijavil 3,336.332 din celotnega prihodka; 2,901.159 din stroškov in 435.472,35 din dohodka, od katerega je plačal le 467.530 din davka, čeprav so bili dejanski podatki precej drugačni. Kot pravi tožilec, je imel v tem letu 9,709.980 din dohodka, od katerega bi moral plačati vsaj 3,284.210 din davčnih obveznosti. Razlike verjetno ni pretežko izračunati. Do največjega razkoraka pa je prišlo v lanski prijavi davčnih obveznosti za leto 1983. Bužančič je prijavil 4.781.314 din celotnega prihodka, 2,908.127,40 din stroškov, kar pomeni, da je imel »le« 1,708.805,60 din dohodka, za kar so mu odmerili 442.010 din davka. In kaj je pokazala preiskava izveden- RAZSTAVA FOTOGRAFIJ O MAKEDONIJI LJUBLJANA — Danes, 12. decembra, bodo ob 12. uri v avli poslovnega centra SOZD Iskra v Ljubljani na Trgu revolucije 3 odprli razstavo barvnih fotografij pod naslovom »SR Makedonija — srečanje preteklosti in sedanjosti«. V osem tematskih področij razporejenih 72 fotografij predstavlja značilnosti iz sodobnega življenja Makedonije ter tudi njeno tradicijo, folkloro in bogato kulturno dediščino. Razstava, ki bo v Ljubljani na ogled do 22. decembra, je v začetku leta z velikim uspehom gostovala v Avstriji in Avstraliji, prihodnje leto pa bo še v ZDA, Kanadi in nekaj evropskih državah. PRVI JAVNI NASTOP — Pod okriljem glasbene šole Marjana Kozine in folklornega društva Kres, že leto dni prizadevno vadi tamuraški ansambel, ki ga vodi učitelj glasbe Mladen Škrbič. Po letu dni vaj zaigrajo že več kot petnajst skladb, med katerimi so najbolj priljubljene dalmatinske, slovenske in grške. Na jubilejnem večeru ob obletnici Kresa so se prvič javno predstavili, ob spremljavi njihovih tamburic pa so »Kresovci« tudi zaplesali nekaj belokranjskih plesov. Trenutno v ansamblu vadi deset članov, potrebovali pa bi jih najmanj še toliko (instrumente zanje že imajo). Zato vabijo vse, ki bi radi igrali, naj se čimprej vključijo. (Foto: J. Pavlin) ca? To, daje imel Bužančič predlani kar 14,067.030 din celotnega prihodka, od tega največ 5,330.179 din stroškov in potemtakem kar vsaj 7,573.251 dohodka, od katerega.W moral plačati najmanj 6,005.10 din. Samo za predlansko leto sej« torej Bužančič skušal izogniti plač1 lu kar preko 558 milijonov starih dl narjev davka. Ob tem je seveda potrebno zapisati, da je šlo v tein zadnjem letu zgolj za poskus, saj s utajo organi pregona dovolj hitf preprečili, medtem ko znaša znese^ dejansko utajenega davka z leti 19 in 1982 preko 445 starih milijonov-Če lahko ta znesek ob upoštevanj inflacije sploh označimo za reajn^j^ K Janez Samsa je za izredn vestnost za volanom pri Gorja cih dobil že preko 20 priznanj Tri milijone kilometrov brez nesreče Janez Samsa, ki je 29 let sukal volan, P1”* špediter v pokoj s p°‘' no pokojninsko dogg. NOVO MESTO — Janez Samsa, poklicni šofer pri podjetju rjanci, si je te dni pokojnino p služil za volanom. Je v tej delo organizaciji prvi voznik špedi ’ ki odhaja v pokoj s polno po* ninsko dobo. ancih »Celih 29 let sem pri Gorja vozil razne tovore na domačin mednarodnih progah. Od Ma donije do Vojvodine, Kosova Primorske sem neštetokrat pre ozil Jugoslavijo po dolgem počez. Pri podjetju sem dobil novih vozil, z njimi pa sem nar čez 3 milijone kilometrov. La se pohvalim, da nikdar nisem i večje prometne nesreče, SP ;e nobene po moji krivdi. Res P tudi, da se alkotesta nikdar n bal. Med vožnjo nisem mk0 alkohola, doma pa že dan P ^ novo potjo nisem zauži alkoholnega. Vedno sem bi * , — nja, da je med bencinom m °SJ J ter alkoholom in vožnjo p° j povezava.« ... beh Poznam ceste v Belgiju , ,;jj, Nemčijah, Franciji, Grčiji. ^ Avstriji, bil sem tudi v Kljub slabim prometnim/ i0h ram najraje vozim doma. N se šoferji bojijo voženj P°. plinih državah, češ da so tam K ^ kacije. Tudi jaz sem raje v sC zahodnih državah, bal pa xgjo Iraka, ker na naši televiziji vse tamkajšnje vojne dogodke. nC do Bagdada nisem ne V1 :no. slišal, kar bi spominjalo na ^ Videl sem le nekaj bunkerj • s — Kateri izreden dogo jn0 službenih poti vam bo za ostal v spominu? j|cih »Spominjam se vseh |etd nesreč, na katere sem ^ slučajno. Zgodilo pa se je. ne. blizu Beograda iz m0'-n°1za.„va, ki ga kamiona reševal dva člo .j^u sta takoj umrla. Po. P.. eC)en domov sem izvedel, da je o ^|ye| med njima skoro moj soseu. je le šest kilometrov daleč o hiše in sva se poznala.^ £ gg kozerija• i i Pridrvela je v ravnateljevo pisarno kot na sivi kobili. Bila je bolj bela od krede, le ustnice je imela malce rdeče. Brez pozdrava je siknila: — Ne boste me več izkoriščali, ne! Leto dni sem trpela. — Mi lahko poveste, za kaj gre? — Imam diplomo visoke šole, strokovni in pedagoški izpit, pa ne dobim za to niti ficka več kot tisti, ki poučujejo brez vsega tega. — Tovarišica, vaša diploma, vaši izpiti so pogoj... — Vem, kaj mi boste povedali. Toda to obdržite za svojo staro mamo, če še živi. Dovolj mi je izkoriščanja! Na drugih šolah priznavajo za razredništvo tri ure, pri nas dve. — Tako smo se dogovorili na svetu šole. — Svet šole me ne zanima. Tudi priprave naravoslovnih dni nimam posebej plačane. Šola v Spodnji Repičevi dragi to nagrajuje. Profesorjem priznava petintrideset ur na leto. Pa vi? — Naravoslovni dnevi sodijo... — Me ne zanima, kam jih vi prištevate. Dejstvo je, da tega dela nimam plačanega. Kot tudi interesnih dejavnosti ne. — Te obračunavamo ob koncu šolskega leta... — Ko je sto dinarjev vrednih dinar. Mislim, da bi morali to delati sprotno. Tako, kot to počno v Kranju, Ljubljani, Slovenski Bistrici, Mariboru, Dolenjskih Toplicah in v Bošta-nju. Vem, vse to vem. In še marsikaj. — Na primer? — Če že hočete, tudi to, da so dnevnice v Kopru za dva dinarja večje kot tu. Da imajo v Lendavi boljše malice in še cenejše povrhu. Daje v Lenartu v razredu petindvajset učencev, in ne triintrideset, kot tu. — Morda še kaj? — Da. Vem celo to, da £ kilometrina v eni od Uu*,'janSjev, šol dva tisoč osemsto dinar^cja tu pa dva tisoč sedemsto, plačujejo v Idriji laboranta, na dve šolski uri eno, da HJJJ priznanih za kontrolno nai sedem, in ne pet minut... — Prav. Mi lahko Pr'ne*ave prosim, pokazat vaše prlP za učno uro? ra- — Nisem vas popolnorn zumela. na — Vaše pisne priprav pouk bi rad videl. 10. — Mar moram ime,1^,U|a Vidite, tega pa nisem vede ■ TONI GAŠPeR ^