288
Bratovska ljubezen.
Po narodni pesmi.
Po livadi travni Bistra voda dere. Pa na bristri vodi Lepo dekle pere. Prideta po stezi H dečli dva človeka,
v                                                                     '
Žvižgata, pojeta, Deklica pa veka.
Prašata popotna: Kaj pa, duša, roiješ, In kališ vodico, Da v njo solze liješ? Jaz pa srajce perem Dražje mi od  zlata, Eoa je od ljubka, Druga je od brata.
I
Ljubega in brata So na vojsko  vzeli, Na tej travni   planji Prusi ju zajeli. Sedem let  preteklo, Sedem let minulo Kar uho ni glasa Od nikogar culo.
Črna prst jim postelj, Zelen prt odeja, Srce moje kamen, Ce se kdaj posmeja. Za kom bi ti, duša, Dalje togovala? Ljubega al brata Dalj obžalovala?
Ljubega, dokler bi
Drugega dobila.
Al za bratom vedno
Bi solzice lila.
Kaj to bledeš, lajaš,  —
Da bi te volcico! —
Meč moj britki, sekaj
Sekaj jej glavico.
Ne, moj bratec, pusti,
Kaj se boš krvavil?
Saj deklica jezik
Je resnico pravil.
Ljubega bo lahko
Drugega dobila,
Brata več ne, če bi
Ga iz trte vila.      M. Valjavec.