Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Ne Iran ki rana pisma se ne sprejemajo. ZZZZ Rokopisi se ne vračajo, ZZZZZ
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Štev. 12.	•	V	Ljubljani,	15.	junija	1919.
Uredništvo
in
UpravniStvo
se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št 10.
Naročnina:
za celo leto	.	.	K	7 20
za pol leta	.	.	„.	3 60
za četrt leta	.	.	,	180
Posamezna številka 30 v.
Leto XII.
Osrednje vodstvo Splošne železničarske organizacije za Jugosiaviip
sklicuje na nedeljo, 13 in pondeljek, 14. julija
tudi proletarijat združi v eno edinstveno organizacijo.
Nato so še pozdravili kongres ss. K o t u r v imenu brvatskih organizacij, T ay e r le v imenu
«	j	t»	v	•	1	o y |	iiuvuu ui vakoivui ui jšnutodciJi i v i »v \ luituii
izreden obem zbor društva j čehosiovaškn. organizacij, K a u r i č, inž. Š t e b i
la predlaga naslednji dnevni red:
1. Poročila: a) predsedništva, b) tajništva, e) upravništva in d) kontrole.
2. Organizacija in taktika.
3. Zaupništvo.
4. Naše ujedinjenje.
5. Volitev odbora in kotrolne komisije.
4.	Raznoterosti.
Izredni občni zbor je potreben radi ureditve notranjih razmer društva.
Občni zbor se vrši dne 14 julija ob 19. uri; v nedeljo, 13. ob 8. uri zjutraj se vrši delegacljsko zborovanje v društveni dvorani cesarja Jožefa trg 10 v Ljubljani.
Pristop imajo le delegati .
Delegati se morajo izkazati z mandati, katere izdajajo krajevne skupine.
Vsaka krajevna skupina naj delegira najmanj po enega in največ po tri delegate.
Imena delegatov se ima naznaniti društvenemu tajništvu najdlje do 1. julija, t. 1. Delegacijske stroške nosijo lfrajevne skuphje.
Kdor želi prenočišče, naj to pravočasno sporoči
Eventuelni predlogi naj se upošljejo najkasneje dp 1. julija t. 1., če hočejo predlagati, da pridejo na razpravo.
Za osrednji odbor:
Udovč Josip,
t. č. predsednik.
Kopač Josip,
tajnik.
Naš strokovni kongres.
O binkoštnih praznikih (8. in 9. junija) se je v Ljubljani v hotelu Tivoli vršil prvi strokovni kongres delavstva v novi državi. Zastopane SQ bile vse stroke po 87. delegatih in poleg tega ie bilo navzočih 58 gostov. Delegatje ujedinjenog sjndiklanog podreta, so bili: ss, Biroje, Bračinac, Beograd, Slavko Kaurič, Ivan Sokpl in J. Ovča-rlček iz Zagreba. Iz Zagrefa so nadalje še dospeli ss. Simon Kotur, Stjepan Bat, Viltm Hara-mina, iz Prage s. Tayerle. Tudi društvo zasebnih uradnikov in uradnic je poslalo dva zastopnika na ta kongres.
S. Mlinar je kot predsednik strokovne komisije otvoril kongres, najiskreneje pozdravil delegate in goste, ki so prihiteli iz vseh strani, dfl se v tem zgodovinsko važnem treputku pogovore in sklepajo o položaju in težnjah celokupnega delavstva. Nato je prečital protestno resolucijo proti pariški mirovni konferenci in proti razpustu bosanskih bratskih organizacij. Resolucijo, ki je priobčena na drugem mestu, je kongres soglasno sprejel. Natp Je s. Mlinar prečital dnevni red ter predlagal predsedstvo, komisije za pregled mandatov, predlogov ir, za predlaganje članov strokovne komisije. Kongres Je predlagane liste potrdil, nakar sl je določil poslovnik. V predsedstvo so bili izvoljeni ss. Kopač, Sitar, Hlebš, Zorč, Gabrijel in Nachtlgal. Nato so sledili pozdravni govori.
S. Kopač: V izredno čast si štejem, da morem predsedovati prvemu kongresu v tem važnem momentu, ko se pripravlja proietarijat na važno delo zp svojo bodočnost. V tem tre-notku pa ne. smemo pozabijl na tiste sodruge, ki so položili temeljni kamen našemu strokovnemu gibanju. Spominja se na to Železnikarja, Grabi o vica in cele vrste drugih sodrugov. Nadalje ss. Etbina Kristana In Zavrtnika, ki sta sedaj v daljnji Ameriki,
S.	Bračinac povdarja, da Je prvič iz Bel-gfada pri nas ter pozdravila kongres v imenu srbskega delavstva ter želi kongresu najlepši uspeh m da se napram združenemu kapitalizmu
za JSDS, Uratnik za konzumne organizacije, Dražil za izobraževalno društvo „Svoboda“.
K drugi točki dnevnega reda je s. Mlinar podal kratko, a precizno poročilo o našem delovanju ter povdarjal: Strokovno gibanje v prejšnji monarhiji je vsled vojne skoraj popolnoma zaspalo. Šele po Stiirgkhovem padcu je pričelo zopet nekoliko živahnejše gibanje. Dobili smo zopet vsaj nekoliko svobode. Pravi napredek pa datira šele od poloma države sem. Doživeli smo na eni strani prevrat države, na drugi pa preobrat v srcih delavstva. Takoj po polomu je začela strokovna komisija delovati za orijentacijo v organizacijah, zlasti v tej smeri, da se sorodnp stroke združijo v skupni organizaciji. Načelo je, da se osnuje obratne organizacije. Razmišljati pa bo morala strokovna komisija tudi o,tem. kako naj se orijentira na jug in na sever. Nato poda govornik pregled našega strokovnega gibanja od poloma države pa do 31. marca t. 1. Osnovalo	se	je dvanajst osrednjih društev,	ki
štejejo z omenjenim dnem skupno 19.000 članov. Danes pa	je	razmerje že ugodnejše	in bo	še
ugodnejše,	ko	bodo določene meje. V	mezdnem
vprašanju	so	strokovne organizacije	zelo	ži-
vahno delovale. V svrho agitacije in mezdnega gibanja so priredile okolo štiristo shodov. Nedp-stajalo pa nam je časa, da bi v tej kratki dobi poglobili kulturno in organizacijsko delo. Poročilo vam kaže, da so se strokovne organizacije v tej kratki dobi bujno razvile. Čaka nas pa Šp ogromno delo, da dosežemo svoj cilj. Poročilo je bilo brez debate z odobravanjem sprejeto.
K tretji točki dnevnega reda: organizacija in taktika je s. P e t e j a n izvajal med drugim sledeče: Iz poročila ste spoznali situacijo. Iz njega razvidlte število članov in uspehe gibanja. Vidimo, da se je napravil v tem oziru velik korak naprej. Storilo pa se še ni vse in mnogo dela še treba opraviti. Treba je dela še z večjo vnemo in silo, da bo organizacija dobra. Danes imamo 25.000 članov. Dve tretjini teh pa ne vedo zakaj so organizirani. Raditega smatram, da je ravno ta točka o organizaciji važna, da se razgovorimo o smeri in ureditvi strokovnega gibanja v bodočnosti. S. Mlinar vam je povedal, v kakem stanju smo se nahajali ob prevratu. Ločeni smo bili od tistih, ki so nas vodili skozi dvajset let. Sklenili smo, da hočemo takoj vpeljati osrednja društva za celo slovensko ozemlje. Izkušnja nas je učila, da čimbolj smo sklenjeni, tem večji so uspehi. Ustanovili smo torej obratne organizacije, to je: v enem podjetju eno organizacijo. Vse moderno strokovno gibanje stremi za tem, da se strnejo vse stroke, ki imajo skupen in teres. Postavili smo se na stališče, da morajo tudi v lugoslaviji stati organizacije na rezred-pcm stališču na mednarodni podlagi. Proietarijat Jugoslavije je razdeljen na pet delov. Neobhodno potrebno je torej njega najtesnejše ujedinjenje. Po združitvi bo proietarijat sposobnejši voditi boj proti združenemu kapitalizmu. — Fluktua-clja članov je še vse prevelik^. To pa kaže, da so premalo zavedni. Treba je torej Izobrazbe v vsakem oziru. Prej so se ustanavljale žolte organizacije, češ, da branijo narodnost. Zakaj pa še sedaj obstoje, ko imamo narodno enotno državo? Danes se vidi njih namen, vidi se, da so od kapitalistične družbe ustvarjene, da mečejo polena delavstvu pod noge. Vidi se, da hočejo uničiti naše gibanje In preprečiti naš cilj. Ne zamerim jim, in ne čudim se jim, da ustvarjajo take organizacije, ker je to njih interes. Zamerim Pa delavcem, ki tekajo za temi organizacijami hi da Hm pristopajo. Naša naloga je prepričati jih, da tam zanje ni mesta. — Ne pozabite, da treba vcepiti zavest, da je strokovna orga-
nizacija del politične organizacije in s tem del stranke. Prepričani smo, da razredni boj prinese pravice delavstvu. Širimo torej izobrazbo v vsakem pogledu. Dolžnost strokovnih organizacij je izobraževati svoje člane. V lastni izobrazbi j je naša rešitev.
O poročilu se je razvila živahna debata. (Dalje prih.)
___________________________
! Združenje železničarskih organizacij v Češki republiki.
V dneh 20. in 21. aprila so se vršila v Pragi VII. velepomembna pogajanja delgatov železniških nameščencev »Čehoslovaškc republike«, katera naj bi dala smeri za nadaljno delovanje proletariata »krilatega kolesa« na podlagi razrednega boja. Organizacija nosi od tega dneva ponosno ime? »Unija železničnich zamčstnaucu v Čechoslovei,-skč republice«. 250 delegatov, ki so zastopali več kot 40.000 organiziranih članov, se je udeležilo teh pogajanj. Bila je tu trdna volja, ustvariti nepremagljivo socialistično organizacijo. Tukaj so prišle v veljavo besede poslanca sodruga Brodecke-ga: »Naj še tako goreče ljubimo naše matere, žeije in otroke, nič se ne more primerjati veličini in ljubezni do naše organizacije, kateri smo enkrat žrtvovali vse naše življenje. Ni je žrtve, katero ne bi železničar doprinesel svoji strokovni organizi*. ciji, ker mu je Jasno, da vse, še tako težko m tru-dapolno delo je samo njemu in njegovim svojcem v korist«. Razumemo, da je bila debata mestoma zelo burna — temveč, ker je »Zemska jednota» delala precejšnje ovire. Posebno je bil gospod Burival precej glasen. Razprave so začele že 19. aprila ob 16. uri v predkonferenci, katero je otvoril sodrug Križ. Le tu so izvolili, oziroma pripravili odbor, kateri Je moral vse naslednje dva dneva pripraviti. Bilo bi preveč obširno, ako bi tu ves potek teh razprav hoteli opisati. Zadovollma se s konstatacijo, da je prišlo do popolnega ujedi-njenja. Od sedaj naprej ne more ena ali druga organizacija delati na svojo pest, ker so vse vezane na skupni centralni odbor. Zadeva posameznega društva je sedaj zadeva cele »Unije«. Kar je bilo torej desetletja nemogoče, je sedaj uresničeno in je ne bo sile, katera bi mogla z izgledom na uspeh kljubovati željam članov »Unije«, katere geslo je, »Eden za vse, vsi za enega!« Čestitamo češkim sodrugom železničarjem k temu uspehu, tukaj s«, niso zastonj trudili in njih trud bo prinašal bogati sad. Pripomnimo samo še to, da češki železničarji seveda niso jugoslovanski železničarji. Mi na jugu smo preveč zavedni, da bi se odvrnili s pota patriotizma in morda še celo obrnili hrbet nacionalni sodrgi, ki ob vsaki priliki zastopa kapitalistične interese. Ne, mi nismo tako neumni, da bi se vrgli v naročje nekakšni »Uniji«. Mi smo in ostanemo narodno zavedni — pa pika! (Opomba uredništva: Poročilo se je zakasnilo, ker smo šele sedaj dobili nekaj čeških časopisov, ki so že dalj času izostajali).
Več socializma.
Ker je naša oragnizacija socialistična, naš cilj socializem, nam je pred vsem potrebno jasnosti zastran vsebine tega pojma. Dotakniti se hočemo v naslednjem vseh znakov, ki spadajo k opiedelbi socializma v toliko, v kolikor je to neodpustno potrebno. Poznati načela socializma je za vsakega člana obvezno, potrebno pa tudi, če jih hoče razširjati, kar je vsakoga dolžnost. — Ce je, kakor trdijo nekateri, socializma namen človeško tlružbo znivelirati, tedaj mora nižje sloje dvigniti, jih po-meščani, višje sloje pa na prav ta nivo zdemo-kratizirati: pasti bi moral razloček med glavnima skupinama. Poslednje bi se moralo tudi zgoditi, ako je socializem demokratična organizacija gospodarskega življenja, kar trdijo drugi. Kazredni razloček bi pa tudi padel, ako spravimo nroduk-tivna sredstva v last vseh, kakor opredelujejo so-
cializem zopet drugi. Bernstein je o neki priliki celo trdil, da zanj socializem kot cilj ni nič, organizacija, pokret ali gibanje k socializmu pa vse. Recimo, da se je mož v glavnem prenagli!, dejansko je stvar vendar dobro označil. Prvič je organizacija zares za uresničenje socializma najvažnejša, drugič pa smo zavoljo cilja nadomestiti sedanji družabni red sicer edini, needini pa še zastran kakovosti tega cilja in needini v načinu njega uveljave.
Pojem socializma bodemo dovolj dobro označili, če rečemo, da je pokret, osobito brezposestnih, v smeri podružabljenja produktivnih sredstev, tu je podružabljenja zemlje, kapitala In dela. Če razmišljamo v koliki meri ali kako naj to podružablje-nje razrešimo ali uresničimo v čim najboljše občno zadovoljstvo, tedaj smo se lotili socialnega vprašanja. To vprašanje spričo njegove važnosti rešujejo tudi na svoj način socializmu nasprotne družabne skupine. Vendar bode njega konečna rešitev nedvomno prestala socializmu, ker se za pretežno večino ob socialnem vprašanju prizadetih da isto popolno rešiti samo potom podružabljenja zemlje, kapitala in dela. Iz smotrenega sodelovanja teh treh činiteljev se dado izvajati vsi človeški proizvodi, v kolikor niso čistega duševnega izvora. Vrhu tega daje zemlja rento, kapital obresti, delo pa mezdo.
Naravno torej, da sta renta in obresti blagra za posestnega, mezda kot nagrada za delo pa blagor brezposestnega.
S to ugotovitvijo pa že stopimo na teraso komunističnega manifesta, najbolj znanega sociali-stičenga spisa, ki pozivlje vse brezposestne v or, ganizacijo proti posestnim. — Iz spoštovanja do prvotne označbe imenujemo manifest še danes komunističen, dasi bi ga s popolnim opravičenjem prav tako lahko imenovali socialističen manifest Zgodovinska razlaga za to je prav poučna.
Socializem do leta 1847., do postanka komunističnega manifesta, nikakor ni bil predmet prizadevanja brezposestnih, marveč propovedovall so ga ljudje, ki so tedanjo meščansko družbo ostro napadaje isto pozivali, naj iz dobrohotnosti vendar nakloni brezposestnim povoljnejše življenje. Storili so to na podlagi vere, evangelija, modro-slovja in često zgolj iz sočustva s trpečim delom človeštva.
V tem času je bil socializem naslovljen na posestne in mogotce, od njih uvidevnosti so pričakovali socialisti uresničenje bratstva in gospodarske enakosti. Anglež Owen je bil gotovo dobrodušen socialist, ker je hotel s pomočjo največjega tedanjega mračnjaka Metternich-a cele države f 'Ciall-zirati. Ta socializem navadno utopističen (,-i.njav, brezpredmeten) imenovan, je govoril velikašem In jih vabil, da uvedejo socializem. Nedvomno se bistveno razločuje od modernega socialnega demokrata, ki govori k brezposestnim, in sicer izrazito samo k njim.
Naprednejše mišljenje je že v času ut.opistlč-nega socializma to, da je naklonjenost posestnih v zadevi socializma gola domišljija, drugič, da so brezposestni v izvojevanju boljših odnošajev navezani zgolj na lastno moč. — Pripadniki tega na-ziranja so tvorili od leta 1836. najprej tajno, sicer široko razpredeno pa redko družbo. Imenovali so se komunisti v dokaz, da jih ni istovetiti s salonskimi socialisti. Prejeli so leta 1847. po Marxu in Engelsu sestavljen, taktiko in cilj vsebujoč program, komunističen manifest. Poslednji jc danes, prestavljen v vseh jezikih, najbolj razširjen socialističen spis z neizčrpljivo vsebino in tvori v gotovih točkah neovrgljivo in zavoljo tega neomajno podlago socializmu. Pristaši teh naukov se imenujejo dandanes socialisti, v kolikor se pa kot p >-litična stranka uveljavljajo, socialni demokratje. Oni tvorijo političen izraz razreda brezposestnih, t. j. socialno demokracijo. Radikalnejša struja socialnih demokratov se dandanes kakor je znano i/. dnevnikov zopet nazivlje komunistična. V čem je razlika povedal bodem pozneje.
Razdelitev današnje družbe v dva raz-reda v buržoazijo (meščanstvo, posestne) in proletariat (delavstvo, brezposestne) je kardinalna v komunističnem manifestu utemeljena točka. Zasebna last produktivnih sredstev in mezdno delo pa sta očitna vzroka te delitve. Dokler obstoja prvo, obstojalo bode tudi drugo. Socializem ne trpi zasebne lasti današnjih oblik in ne mezdnega dela, njegov namen je odpraviti oboje. Nikdo pa naj ne razlag*, krivo tega za socializem bistvenega načela. V tem pogledu je nagromadenih nebroj zmot, katerih glavno moram pojasniti. Zasebna last produktivnih sredstev je gotovo dopustna, dokler jih rabi dejansko lastnik sam. Kmetiča, ki svoj košček zem-
ljišča opravlja s svojim orodjem, mizarja, ki s svojim orodjem obdeluje svoj les, da krije potrebo svojo in če možno tudi drugih, kdo ju bode preganjal? Donos njiju dela zavisi od njiju spretnosti in delavnosti. Drugačna pa postane stvar, kadar je zemljišče kmeta obširnejše, obrat mizarja razsežnejša. Potrebno jima bode delavcev, ki naj za mezdo ustvarjajo dobiček lastnikoma. V tej vrsti produktivnosti je zaseben lastnik že odveč, njegov namen bode vslkdar iz nadvrednostl, ki jo ustvarjajo mezdni delavci, kopičiti nov kapital. Takšno produktivnost imenujemo kapitalističen način gospodarstva ali skratka kapitalizem. Za tako raz-vrstje gospodarstva se potegujejo posestni (buržo-azija, kapitalisti, meščanstvo). Nasprotno se pa po modernem socialističnem naziranju združeni bre*-posestni (proletariat, delavstvo) z vedno večjo vnemo obračajo proti družbi svojih izkoriščevalcev.
Gospodarski način ustvarja torej dva tabora, dva razreda človeške družbe, ki v spoznaju, da se razločujeta po nagibih, gojita vsak svoj interes. Iz tega neizogibno nastane ostro nasprotstvo, ki zopet rodi zavest utemeljene razlike in daje povod medsebojnemu sovraštvu — razrednemu boju. Poslednji je preizkušeno in priznano sredstvo stranke socializma, socialne demokracije, da doseže svoj cilj ter odpravi zasebno last, kolikor je v zvezi s profltarskim gospodarskem sistemom In ga nadomesti s podružabljenjem vsega, kar je doslej uspevalo ob Izkoriščanju proletariata.
Jasnost in preglednost te razredne delitve tudi ne motijo več oni, ki sicer po svojih gospodarskih in življenskih odnošajih npadajo v proletariat, pa so še v svoji nerazsodnosti zadovoljni, če se smejo ohraniti poleg gospodujočih. Potapljaje v proletariat se še krčevito obešajo na buržoazijo. Komunističen manifest jih imenuje reakcicnarce (nazadnjake), ker ne najdejo za svoje gospodarsko napredovanje pravega tabora. »Buržoazija Je zdravnika, pravnika, duhovna, pesnika, učenjaKa spremenila v mezdne delavce«.
S svojimi nazori je Marx leta 1864. v Londonu prlgodom ustanovitve mednarodne delavske asocijaclje zmagal proti laškemu revolutionären Mazzini-ju. Razredno stališče je tudi že leto prej povdarjal v Nemčiji Lasalle. Na vseh mednarodnih kongresih od leta 1866.—1872. so ugibali o načelih Marxovega socializma (Marxizem). Razgo-varjall so se o strmoglavljenju meščanstva, upo stavljenju vlade proletariata, podružabljenju lastnine, odpravi razredov in mezdnega dela, Marxov spor z Bakuninom je pa »internacionalo« oslabil tako, da ie razpala (1876.). Liebknecht, Bebel hi Engels so, Marxov soicallzem z vnemo razširjale, združili tudi Lasallove delavske organizacije, ter jim dali leta 1891. v Erfurtu nov program, katerega preveva čisti Marxizem. Francoski socialisti so že leta 1880. v Havre-ju sprejeli program, k! odgovarja Marxizmu. Kongresi nove (II.) internacionale prlčenši z 1. 1889. (Pariz) smatrajo Marxov socializem v jedru sprejet, niti ne razpravljajo več o njegovih načelih, marveč se lotijo vprašanja taktike, to je o načinih kako Marxova načlla uresničiti. Posameznik ne more več biti član internacionale; člani so odslej naprej samo socialistične organizacije raznih narodov.
(Dalje prih.)
Narodno ali mednarodno?
Zadostno število železničarjev jc še, ki ne umevajo pomen organizacije. Toliko so že prišli do spoznanja, da se je treba organizirati; kadar pa pride čas odločitve, ne vedo, kako in kam. Ni treba posebej pripomniti, da okupirajo pristaši različnih narodnih društev vsakega takoj, ki dobi službo pri železnici, da se pri njih organizira. Eden njih nepriljubljenejših argumentov napram takim novincem je; Sedaj smo v narodni državi, zato moramo biti v narodnem društvu. To je že marsikaterega zapeljalo. Pametnejši so pa kmalu uvideli, da so bili varani. Hočemo torej še enkrat naslikati razloček med narodno in mednarodno organizacijo. Najprvo je tukaj vprašanje, ako so pod sedanjimi razmerami narodne organizacije potrebne? Odločno ne! Zakaj? Ker so narodne organizacije samo ovira zboljšanju položaja proletarcev. So privesek kapitalistične stranke, katera jih egoistično izrablja v svoje izkoriščevalne namene. Kapitalist potrebuje štafažo pri svojih paradah, potrebuje glasovnice pri volitvah, potrebuje denar narodno navdušenih revežev pri različnih narodnih veselicah, da se gotove protektorice — narodne dame — lahko z velikim zneskom v gotove dobrodelne (?) namene pred svetom pokažejo.
Svoje člane privabijo z nekakšnimi obljubami, katere po navadi ostanejo le obljube. Paralelno z nami prirejajo shode, okupirajo naše predloge la zahteve, potem pa — počakajo. Ako socialni demokratje kaj pridobe, so hitro pri telefonu in poročajo o »uspehu«. Neznano pa tudi ni, da zelo radi hodijo razbijati shode, ako čutijo, da se bo tam razpravljalo o enem ali drugem, kar bi delavcu olajšalo njegovo, itak že borno In stradam* polno življenje. V njih listih denuncirajo posameznike in cela društva, predlagajo preki sod, vislice in kar je še takih sredstev, da bi se Iznebili nasprotnikov. Snujejo društva a la »Kralja Matjaža«, katerih člani in članice prisluškujejo po gostilnah in na ulicah, kaj se govori, »zločince« pa izdajajo vladni policiji. Njih narodnost je pa samo laž. So pač ljudje, ki znajo obračati plašče po vetru. Kdo se ne spominja, kako so bili pred vojno navdušeni za avstrijsko dinastijo? Videli smo, kako s > različni sedanji narodni veljaki krivili hrbte pred vsakim avstrijskim »Gefreiterjem«, o cesarju samem še ne govorimo. Njih plazenje po trebuhu ne morejo zatajiti in tudi zatajili ne bodo, ker smo bili vedno na straži in vestno beležili vse to za prlhodnjost. Bo že prišel čas, ko jim bomo njih grehe našteli — naj se pripravijo! Ne zanimajo so pa za stvari, kadar pride delavec in jih opozori na te in one potrebe. So v principu za vse socialne prekuclje, samo žep njih gospodarjev — kapitalistov — ne sme trpeti. Tako vam bodo radi dovolili, da nosite namesto belih rumene gumbe, tuw na kakšni drug način vas bodo našemili, ako tu želite, le denarja ne zahtevaite. Sicer pa vodstva različnih narodnih društev že pazijo, da njih članf ne postanejo preveč objedni. Vsaj niso za to tu -kaj, da bi s spretnim manevrom prekrižali ofei.-zivo kapitala proti proletarcu. Ne za to nisi- plačani. Kakor pa dan za dnevom vidimo, bo kmalu tiste igre konec. Tl slovenski železničar — trpin — bodi pripravljen, ker pri obračunu tl pripada ne mala uloga. Kmalu bodeš dobil v roko glasovnico. Ta naj bo bankovec, s katerim boš tisto iz-dajalstvo plačal. Ne pozabi tudi, od kod boš črpat svoje znanje. Štedi pri pijači, ne štedi pa pri časopisu in knjigi. Časopisje, katero samo denuncira In ščuva proti delavcu, ni za nas. Ne pozabi, da z vsakim vinarjem, katerega izdaš za nasprotni časopis, podpiraš stranko, katera te hoče uničiti, najmanj pa zasužnjiti. Istotako bodi previden, kadar Izbiraš knjigo. Citati moraš! — Ker le to je tvoja rešitev iz verig, s katerimi si priklenjen. Citaj pa samo časopis ali knjigo, ki te poučuje in izobražuje. Za delavca je samo delavsko časopisje!
S—k.
Začetek socializacije gospodarstva v Nemški Avstriji.
Gotovo je največja pridobitev svetovne vojne, kakor je bila strahotna, ta, da je zmagala vsepovsod ideja o socializaciji gospodarstva, ker je vojna kar najbolj očitno dokazala splošno škodljivost privatno kapitalističnega gospodarstva. Cez noč seveda ne bo mogoče uresničiti nikjer tega velikanskega načrta, tudi ne v onih državah, kjer so socialisti skoraj v večini, kakor n. pr. v Nemški Avstriji. Toda polagoma stopnjevaje od panoge do panoge produkcijskega sistema, bo Izginjalo privatno podjetništvo, ž njim Izkoriščanje delovnega ljudstva in ogabnega profltarstva. Pri nas se je svoj čas mnogo govorilo in pisalo o agrarni reformi, ki naj bi tvorila prvi korak k socializaciji gospodarstva. Danes je vse precej utihnilo o tem prevažnem vprašanju notranje državne konsolidacije, kako tudi ne, saj smo srečno zopet prišli do vladanja v znamenju militarizma. Toda ravno mi socialisti ne smemo pozabiti niti trenotek na preustroj vsega našega gospodarskega življenja. Izgovor, da sedaj ni primeren čas za take dalekosežne reforme, ker živimo še v neurejenih gospodarskih in političnih razmerah, Je prazen, ker tudi v drugih državah ne žive v že popolnoma urejenih odnošajih, a so vkljub temu že pričeli z delom na tem polju, kakor n. pr. v Nemški Avstriji. V naslednjih izvajanjih hočemo na kratko raztolmačiti, kako da so pričeli s socializacijo gospodarstva v Nemški Avstriji.
Na 17. seji, 21. maja t. 1., narodne skupščine Nemške Avstrije je predložil kanclerjev namestnik Fink vladni načrt o socializaciji nekaterih produkcijskih panog. Načrt vlade — na katerega so pristale vse politične stranke — gre za tem, da se socializira v prvi vrsti pridobivanje najvažnejših slrovln — železa !n lesa — in da socializirajo najvažnejša sredstva za proizvajanje gonilne
sile — premog in elektriciteta. Ako razpolaga država s temi najvažnejšimi produkcijskimi viri. tedaj bo obvladala leliko tudi one industrijske panoge, ki predelavajo socializirane sirovine in ki dobivajo proizvajalno moč iz socializiranih virov sile. Torej prihajajo po tem načrtu vlade v prvi vrsti v poštev za socializacijo premogovniki, rudniki, velika železarska industrija, industrije za proizvajanje električnega toka in gozdarstvo. S socializacijo gozdarstva se socializira hkratu tudi večina veleposestev. Poleg teh produkcijskih panog hoče vlada Nemške Avstrije tudi dve važni panogi trgovine, namreč trgovino s premogom in trgovino z lesom. To trgovino bo poverila obče-koristnim družbam, tako da bo popolnoma izločena vsaka privatno kapitalistična špekulacija. Pri tem celotnem načrtu vidimo torej zaključen sistem: pridobivanji sirovin in njih predelava in izdelava se odvzame kapitalistom iti se izroči družbi in državi. To je v glavnih potezah načrt za začetek socializacije gospodarstva v Nemški Avstriji. Vsak objektiven presojevalec mora odobravati ta načrt, ker tvori temelj za nadaljiio socializacijo in ker izločuje v najvažnejših panogah produkcije privatni kapital In s tem tudi privatno profitarstvo.
Kdaj bomo začeli pri nas s tem prepotrebnim delom? Kdaj bo prešlo naše narodno predstavništvo od neplodnih verifikacijskih debat k pozitivnemu delu za splošno korist ljudstva?
„Ljudski g 1 a s“.
Dopisi.
Ljubljana. Dne 9. t. tn. se je vršil v Ljubljani sestanek odborov kr. skupine Spl. žel. org. za Jugoslavijo.
Sprejel se je predlog, da se skliče izreden občni zbor društva. Predsednikom je bil soglasno izvoljen sodrug Udovč Josip, odbornikom pa sodrug Julij Juhart.
Občni zbor kr. skupine Ljubljana I, se je vršil 22. maja 1919. Zboru je predsedoval sodrus Kregar, ki je podal tudi tozadevno poročilo o društvenem delovanju. Iz blagajniškega poroči'a posnemamo: Društveno premoženje je znašalo koncem maja 1918, 597 K 96 vin. V poročllni dobi, ti» je do 31. marca t. 1. je imela kr. skupina 13.618 K 40 vin. dohodkov; izdatkov pa 13.213 K 93 vin. Stanje blagajne 1003 K 43 viri. Članov šteje kr. skupina 693.
Po poročilu kontrole, katero se je z navduSe-njem vzelo na znanje, je bil odvezan stari odbor, nakar se je izvolil soglasno naslednji odbor:
Makuc Ivan predsednik; namestnika Jernejčič Fran in Miklošič Ludovik; zapisnikarja Glavnik Alojzij in Kregar Fran; blagajnika Pušnik Martin in Grebenc Fran; kentrola Kregar Josip in Sare Peter Odbor: Gab rt. e 1 Jurij, Brus Fran, Gabrovšek Jakob, B o -ž i č Alojzij, Strašek Alojzij, Pereč L, Mir. tič Josip, Glavan Anton, Fric Fran, Trži-n a r Ivan, Florjančič Ivan in S1 a m b e r -ger Ivan. Zaupniki Ljubljana-Borovnica: Artai Fran in Galič Ivan; za Vrhniko; Korošec Ivan.
Izvoljeni predsednik se zahvali v imenu novega odbora in prosi, da člani ta odbor podpirajo, ker le tako je mogoče, da bode le-ta prvotno vršil sprejete dolžnosti. Sodrug Jernejčič opozarja navzoče člane na delo, ki čaka rešitve in spodbuja k slogi in požrtvovanju za skupno stvar.
Konečno dobi besedo sodrug Golouh. Njegov krasen govor, poln mladeniške navdušenosti smo prinesli že v prejšnji številki »Železničarja«.
Navzoči vlakospremljevalci zahtevajo pravično porazdelitev službe. Da se to lahko Izvrši, naj se določi 45 skupin za tovorne in 13 skupin za osebne vlake. To naj velja začasno, dokler je ta promet. Pri zvišanem prometu se mora število teh skupin primerno zvišati. Tem skupinam načeluje jo nadsprevodniki, ob primanjkanju teh, se ima dodeliti starejše vlakovodje, katere se Imenuje s 1. julijem t. 1. nadsprevodnikom. Vrstitev pri osobnih vlakih se vrši po abecednem sporedu. Preo3tali vlakovodje pridejo po starosti k osebnim vlakom za revizijo v poštev, mlajši pa vozijo za prtljažne mojstre.
Izposojeni skladiščni mojstri, ki opravljajo začasno to službo, naj se vrnejo k svojemu poslu na njih mesta se upokliče one sprevodnike, ki so priglašeni k izpitom za vlakovodje. Sporazumno a zaupniki tega osobja se prepušča, da bolehni in rekonvalescenti ostanejo dalje časa v turnusu.
Vlakospremno osobje mora imeti na postaji omarice na razpolago, kjer shranjujejo za službo j	potrebno obleko.
Pri vlakospremni službi zaposleno osobje se deli: a) ,v nadsprevodnike; b) vlakovodje in c) j stalni zavirači.
Občni zbor najodločnejše protestira proti te-; mu, da se na progi vzlic vsem pritožbam še danes I	niso uredila prenočišča	za osobje na	progi Za
j	greb-Sisek in da morajo	spremljevalci	vlakov še
nadalje tam pasti uši, pa tudi druge golazni tam ne manjka. Ce se nedostatnosti ne odpravi, izjavlja osobje, da odpove vsako službovanje na tej progi. Naj gospoda, kateri se čisto nič ne mudi odpraviti 1	te škandalozne razrneie,	poizkusi samo	nekaj noči
j	v takih brlogih, pa se	bode kinalu	zganilo ti
i uradno kljuse. Ali smo tudi tukaj že na Balkanu?
■ Pred osmimi»meseci približno so položili Božic, Roinol in Lišnik izpit, pa še do danes ni rešitvo. Omenjeni niti ne vedo ali so naredili s povoli.iim }	uspehom izpit.
Zavirači Ketl, Veber in Sok so položili izpite že pred vojno in še do danes niso bili izpoklicam.
, Pri nadzorništvu se je interpeliralo — zainan. Direkcija ne ve nič o teinu, za vraga! — kam se naj j	uslužbenec še obrne.
Dosti je starih zaviračev, ki so le radi tega zaostali in niso položili izpit, ker niso bili vešči nemščine; zdaj pa to ne more biti vzrok. Cernu s<^ te ljudi ne nastavi? Pokličite te ljudi k izpitom, pu ne povprašujte če so Zvezarji!
Konečno izjavlja shod, da imajo prlstojn« oblasti občevati Izključno z zaupniki o vseii zadevah, tikajočih se tega osobja. Le tako bode mogoče narediti red.
Kompetentne oblasti naj razmišljajo o tem l:i naj naredijo konec nerednostim s tem, da odpravijo njih vzroke. Obljub je bilo dosedaj dovelt, treba je dejanj, če se reflektira na redni promet. Ce pa to ostane le skromna želja, pa odklanjamo vsako odgovornost za razmere, katere nismo prr-vzročlll.	Prizadeti.
Na občnem zboru podružnice Spodnja Šiška dne 27. maja 1-919 je bil izvoljen sledeči odbor: Kovač predsednik; Juhart podpredsdenlk; GlavaC blagajnik; Karič Fr. namestnik; Umek zapisnikar) Ceraj pl. Cerič namestnik. Odborniki: Vdo/č Jos., Vidavič, Bauinkirchner, Babnik, Kuhelj, Grili, Kl-! sovec, Skalar, Cižnian, Mrezar, Lah, Zargar Jak., Zalta, Novak, Tuma Fr. Zaupniki za kurilnico. Novak Jos., Osredkar, Sattler, Košir. Zaupniki t* mizarski oddelek: Merjasec, Kranjc. Za delavnico: Wernig, Stembal. Za vlakospremno osobje: Cerič pl. Ceraj, Kuhelj, Mrežar, Kovač. Za premikalno osobje: Grili. Za postajno osobje: Glavač. Za postajne delavce: Umek, Kisovec. Za vlakopospeie-valno osobje: Juhart, Tuma Fr., Zorga Jak, Zalta. Za kurjače: Merjasec, Bokšlč.
Ljubljana državni kolodvor: Na državnem ko-lodvoru se šopiri zvezarski priganjač, preddelavec M. Šorli. To zabito človeče bi že tudi rado uganjalo politiko, dasiravno od tega toliko razume, kot zajec na boben. Misli, da je le on za to poklican, rešiti Jugoslavijo. Seveda ne z delom, to prepusti že drugim. Dokler je bilo delo na predkolo-dvoru, mu ni zabave zmanjkalo. Bila so tam pn
vrhstavbni službi brhka dekleta in no, saj
vemo. Odkar pa deklet ni več, mu primanjkuje zabave. Zato se od dolgega časa loteva enkrat enega, drugič drugega delavca. Dne 28. maja se Jo lotil zopet dveh mirnih delavcev. Eden teh, delavec Golob, je bil iz Kamniške proge. Napadal je »rdečkarje« na tak nesramen način, da ga je moral signalni ključavničar Keržič — tudi zvezar opomniti, češ: »S tako agitacijo ne boš nič opravil«. Za danes naj zadostuje svarilo: »Pustite delavce mirno delati in pometajte pred lastnim pragom«.	Vrhstavbni	delavci.
Vrhnika: Koliko službe morajo še železničarji na vrhniški progi opravljati, naj nam pokaže sledeče: strojevodja: 5.30 do 20.30, kurjač: 5.00 c'.o 20.30, pomagač: 3.00 do 18.00, vlakovodja: 5.30 do 21.00, sprevodnik: 5.30 do 20.20, zavirač: 5.30 do 20.30. Prišteti moramo pa še premikanje, ki zahteva, da pridemo zjutraj prej v službo ali snio zvečer dlje časa na mestu. Ker je sedaj vpeljan 'osemurnik, zahtevamo tudi mi enkrat remeduro v tej zadevi.	Organizirano	osobje.
Zalog: Prožni obhodnikl, ki opravljajo osemurno službo na čuvajnici št. 632, so dobili 30. maj" od progovzdrževalnega odseka nalog, da morajo od 1. junija dalje severno predznamnje (Vorsignal) razsvetljevati. To delo je pa mučno za prožne, obhodnlke, ker oni imajo še vedno 16-urno službo, morajo obhoditi 15 km proge, vrh tega pa So
osemurno službo pri zatvornicah na čuvajnici št. 632. Tega pa gospod načelnik odseka ne vidi. Pri prometnem oddelku imajo zadosti osobja za razsvetljevanje znamenjev, ampak — tam gledajo na svoje ljudi in nakladajo drugim oddelkom de o I Pri progovzdrževalnem odseku se pa vse previa-I ine, ker se sploh nič ne ozira na svoje uslužbence i Hočeš, nočeš, aii pa cepnl; tako je — žalostno, j vendar pa resnično. Ako pri prometnem oddelku pri 12 urnem službenem času ne morejo tega dela opravljati, mislimo da bo pri 16 urnem še težje šla. Gospodje pri obratnem nadzorništvu in pro-govzdrževalnem odseku pomislite, da mora prožni obhodnik 15 km proge prehoditi v vsakem vremenu — pa naj bo lepo ali grdo — toplo ali mrzlo — pa ga pustite še na čuvajnici sem in tja I skakati na ljubo prometnemu vodstvu. Radi bi videli, kaj bi gospodje od prometnega oddelka rekli, ako bi se od naše strani jim kakšno delo nalagala. Gotovo bi tega ne dopustili in se z vsemi štirimi branili. Ako je že mogoče, da postaja Zalog svoje signale sama razsvetli, bo to tudi v Ljubljani mogoč#.
Litija. Občni zbor podružnice Litija »Spl. žel. organizacije za Jugoslavijo« se je vršil dne 1. junija 1919. Centralo je zastopal sodr. Skobi. Izvoljen je bil sledeči odbor: Škerget Leopold, ogibni čuvaj, predsednik; Šinkovec Fran, prožni čuvaj, podpredsednik; Povšnar Viktor, ogibni čuvaj, blagajnik; Podmenlk Jožef, ogibni čuvaj, zapisnik; Stojkovič Fran, ogibni čuvaj, preglednik; Tičar Ivan, ogibni čuvaj, preglednik. — Zaupniki: Za postajo Sava: Mohar, zaupnik; Flegarlč, namestnik. Za postajo Kresnice: Štampar Fran, zaupnik; Martinšek Jožef, namestnik. Za progo Sava—Litija: Beber Martin, zaupnik; Mazldov-šek Alojzij, neinastnik. Za progo Lltija-Kresnlce: Kres Ignacij, zaupnik; Pavliha Fran, namestnik. Za progo Kresnice—Laze: Rovšek Anton, zaupnik; Zaman Alojzij, namestnik. Za progo in postajo Laze:	Gregorič	Valentin, zaupnik, Dobovšek Fran, namestnik. Za prožne čuvaje:	Orel
Alojzij, zaupnik: Kink Ivan, namestnik. Pobiralci mesečne članarine od postaje Laze—Kresnicc sodrug Orel Alojzij; od postaje Kresnice—Litije sodr. Kres Ignacij; od Litije do Save sodr. Ma-zldovšek Alojzij. Vse dopise je nasloviti na sodr. Škerget Leop., ogibni čuvaj v Litiji.	L.
Škofjaloka. Pri nas imamo prav finega gospoda nebodigatreba, po Imenu prožni mojster Ažman. Pred kratkim časom se je še nahajal v Bohinjski Bell, ter bil potem k nam prestavljen, Vzroka za enkrat ne povemo; reči pa moramo, da bi vsak železničar imel rajši za en groš žrebljev v želodcu, kakor pa tega človeka! Bil je še pred 29. oktobrom cvetka nemčurjev in sedaj pa stresa po progi svojo neumnost, kot da bi res ne vedeli, kdo da je on. Pri nadzorovanju proge od Medvod—Kranja pa še vedno piše v službeno knjigo: revidirt. Kaj ne, da se težko pozabi? Pri razdelitvi živil se tudi posebno odlikuje. Ke-daj je treba razdeljevati, Ima največ opravka tam kjer ga treba ni. Predvsem zahtevamo od gospoda Ažmana, da se obnaša dostojno in ne tiplje nad ubogimi ženami, katere pridejo po aprovizacijo k njemu. Ce bi pa vkljub temu opominu ostali trdovratni grešnik, potem vam ne moremo pomagati. Svet bode zvedel kdo da ste.
Celje. Pred nami leži listek s sledečimi vrsticami: »Pristopajte k organizaciji. Pridobivajte novih članov od mednarodnih organizacij. V novt državi ne rabimo Židov. Židje so mednarodni. Ne sme pa biti železničar. Ml služimo državi, država pa nam«.	Nuga.
Ako si malo bolj ogledamo te »Zvezarje«, vidimo, da jim ni nobena reč sveta in grda dovolj, da bi se je ne posluževali zoper nas. (Namen c>*-svečuje sredstva. Op. uredništva). Da nas imajo za Žide, se sploh ne čudimo, vsaj se poznamo! V dejanju pa »Zvezarji« vse Žide prekosijo. Tu kupčujejo z raznimi praznimi sodi, obroči in drugimi stvarmi. No, nam pa nekaj takega til dano, ker sl naših rok ne umažemo. Nam je poštenost čez vse. Pa še nekaj. Kaj pa gosp. tovariši vaša protekef-ja? Vi pravite, da mi teroriziramo — pa, primite se za nos. Vi protežirate Vaše pristaše, naše ,,oa zapostavljate. Delujete z obljubami in terorizmom, pa Vam vse skupaj nič ne pomaga. Ubili se boste sami. Le tako naprej! Kmalu Vas ne bo več; računate le še z ničlami. Toraj na svidenje ob --Vašem polomu«. Tako nam pišejo iz Celja. Uredništvu »Železničarja« pa je še nekaj več znano. Gotovi »Zvezarji« hočejo sedaj dati življenje novi organizaciji. Seveda gredo iz tega stališča, da sleherni železničar mora biti organiziran. Zato pa
Stran 4.
Ž E L E Z N I Č A R.
Stev. 12.
pravijo: Veliko železničarjev je, kateri nočejo hiti člani »Spl. žel. organizacije«, drugi pa nočejo biti vZvezarji«. Od »Prometne zveze« Se ne (.-ovorija. Toraj potrebujemo eno organizacijo, katera bi bila ■ekako v sredi obeh. To pa je mogoče 'e v — glejte in strmite, pa ne smejajte se — »Narodni socialno-demokratlčni stranki«. Za poč t! Takemu detetu dati življenje, bo sicer precej težak porod, pa — kaj hočeš? Kapital, oče vsega dobrega ln vsega našega blagobitja hoče razdor, kioč vedno iz tega stališča, da samo tam, ki se dva tepeta, se tretji smeje. Toraj, — eh, ni več! Ne sme se nam pa zameriti, ako izdamo to tajnost, da je eden glavnih propagatorjev te misli tovariš Valentin Poženel, prožni mojster kamniške proge. (Šišenski sodrug dopisnik nam bo že oprostil, da smo se pregrešili proti časnikarski tajnosti. Opomba uredništva).
Živela Jugoslavija, v kateri se tako dobro službo opravlja!
Naši gospodje uradniki so si ustanovili „Zvezo“, v katero vabijo tudi zaslepljene delavce, da jim delajo stafažo ln pomagajo prikrivati službene grehe, jim pomagajo s tem, da lahko opravljajo službo tako nemarno kakoT vidimo to pri naslednjem slučaju:
Severni prometni urad je pravo gnezdo lenuhov. Tam se od 22. ure naprej opravlja služba le še na žimnici, ki se nahaja za aparatom. Tam guli uradnik celo noč, tako da pride popolnoma prespan iz nočne službe. Edini, ki tam službo opravlja, je pregledni čuvaj, ki nadziruje ogibe in spremlja stroje, ker modri ukazi naših predstojnikov so odslovili zato namenjenega de-hvca.
Pri nas imamo tudi rezervno kolo nekega nadrevidenta, ki celi božji dan sicer malo dela, zato se pa večkrat izprehaja s svojo damo v smeri proti pokopališču. Ta gospod je strasten zvezar, ki kaj rad tega ali onega denunclra, ki pa ne vidi samega sebe, da je prav za prav njegovo službovanje tako važno, da bi se tudi brez njega prav lahko izhajalo.
Gospodje kontrolorji naj posvetijo že vendar enkrat v to Zvezarsko gnezdo, pa saj tega ne morejo storiti, ker bi inače morali pritisniti svoje tovariše, katere so z vso vnemo nagovarjali da se upišejo v Zvezo. Osobje zahteva, da se ta zadeva nepristransko preišče in gospodom, ki.se ▼ javnosti hvalijo, da bi za Jugoslavijo delali tudi 36 ur službe, če bi se rdečkarji predrznili za dosego poštenega zaslužka stopiti v boj.
Uradno kljuse, zgani sel Prizadeti.
Razno.
Razpustitev poverjeništva za promet.
Po naredbl ministrstva sa obračaja kraljev-stva SHS v Belgradu, št. 3512/19 od 7. maja 1919 se razpusti z 31. majem dosedanje poverjeništvo za promet ministrstva saobračaja. Z isto nnredba se podreja ravnateljstvo državne železnice ■/ Ljubljani neposredno ministrstvu saobračaja v Belgradu, za nadzorstvo nad privatnimi železnicami v Sloveniji, osobito nad južno železnico, in *a nadzorstvo avtomobllnega prometa pa se ustanavlja v Ljubljani začasni komisarijat Minlstarstvp Sa» obračajo. Komisarijat začne delovati s 1. jun. t. 1. ter bo izvrševal v imenu ministrstva saobračaja glede privatnih železnic vse posle ministrstva. Za komisarja je zajedno imenoval minister saobračaja svojega dosedanjega začasnega poverjenika gosp. Petra Romavh-a. — (Z razglasom te naredbe Se preklicana tudi objava o ustanovitvi višjega ravnateljstva za promet v Ljubljani, Uradn: list XXVII., str. 58.).
Za dobavo vagonov. Sodrug Anton Kristan jc interveniral pri ministrskem predsedniku Stojanu Protiču, pri ministrskem podpredsedniku dr. Korošcu, pri ministru za trgovino in obrt o. Veljko-viču, da poskrbe za to, da se bodo v Slovenijo vračali vagoni, v kojih se na Hrvatsko in v Zemun pošilja premog. Doslej se ni vrnilo 242 aprilskih in 529 majskih vagonov. Vsi ministri so obljubili pomoč.
Protest.
»Slovenski Narod« Je prinesel obvestilo, da »e bo denar, ki se je ob priliki tržaška železničarske stavke pobiral, razdelil, ln sicer le med člane Zv*-ze jugoslovanskih železničarjev, to pa radi tega, ker so socialisti delali pri pobiranju zgago.
Osrednji odbor Splošne železničarske •■rgani-zacije za Jugoslavijo protestira najodločnejše o.io-ti Infamni resnico zavijajoči notici, s katero se javnosti kaže razredno zavedne železničarje kot ne-
strpneže. Odbor konstatira, da so krajevni odbori položili pole, na katere so zbrali nekaj tis« čakov
in jih poslali /a prvo pomoč v Trst, kler s?, ie denar tedaj razdelil med stradajoče železničarje, ko so bili v najhujši sili. V krajih pa, kjer krajevni odbori niso razložili pol, so se pridružili akciji v pomoč, katero je organizirala Zveza. Gospodje tovariši naj le pogledajo nabiralne pole, pa bodo tam našli lepo število naših članov, ki so doprinesli svoj delež.
Zveza bi tudi tukaj rada kovala kapital za svoje nečedne namene.
Ta infamriost je vredna tistih, ki vodijo Zvezo.
Sprejem učencev v prvi razred ljubljanskih srednjih šol za šolsko leto 1919./20. Na prvi državni gimnaziji, na državni realni gimnaziji, na državni realki, na državni gimnaziji z*iemškim učnim jezikom v Ljubljani bo vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1919./20. v nedeljo, 29. junija od 9.—12. ure dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ob določeni uri v ravnateljevo pisarno dotičnega zavoda in prineso s seboj krstni list, obiskovalec spričevalo zadnjega razreda ljudske šole in izpričevalo o cepljenju koz. Zunanji učenci se zglase lahko tudi pismeno. Sprejemni izpiti obsegajoč verouk, slovenščino In računstvo bodo v soboto,
5.	julija od 8. ure dopoldne dalje.
Gonja proti socialni demokraciji gre v Sloveniji vedno bolj v klasje. »Jugoslavija« in »Narodni Socijalist« na eni strani, namreč na tako-zvani »napredni», na drugi strani pa »Naša Moč«, delajo prav složno v Boju zoper socialiste. Silno moramo biti nevarni tej čedni družbi, ker nam posvečajo toliko časa in prostora. »Slovenec« in »Slovenski Narod« nočeta tako pogosto nastopati proti nam, zato, da na zunaj varujeta dostojnost v političnem boju; da pa ne zaspi borba proti narn. pa pošiljata v ogenj prej omenjene liste. Mi ostanemo spričo vseh teh napadov povsem ravnodušni, ker vemo, da bomo zmagali, kadar bo prišlo do načelnega boja, kajti dobra stvar, ki jo zastopamo, ne more podleči. Sedaj se napihujejo tl gospodje kakor žabe, a ni več daleč čas, ko bodo obmolknili, ker jim bo zmanjkalo sape spričo naših jasnih načel.
Demonstracije na Dunaju. Na Dunaju je bila velika demonstracija za reformo zakonskega prava. Pred mestno hišo in parlamentom je bilo zbranih 12.000 demonstrantov, katerim so govorili Offner, Zunger in Sever.
Proti dražllcem v Cehoslovaškl. »Narodni li-sty« poročajo: Pravosodni minister Soukup Je predložil ministrskemu svetu predlog, naj se zločini oderuštva sodijo po prekem sodu v 24. urah. V primerih obsodbe se premoženje obsojenčevo se-kvestrira za tri leta.
Tramvajsko zvezo med Belgradom ln Zemunom namerava otvorlti posebni konzorcij, katera mu načeluje »Prva hrvatska hranilnica«.
Vestnik uprave.
Kdor ne prejema lista, naj ga reklamira br.-disi naravnost pri upravi, bodisi pri zaupnikih, m to z navedbo natančnega naslova. Reklamacije so poštnine proste. Napisati pa se mora zunaj na ovitku: Reklamacija časopisa.
V zadevah posmrtnine in starostne odpravnine naj se nam vselei obenem z dotično vlogo pošlje tudi člansko knjižico in mrtvaški list, ozir vpokojninsko listino, kakor je to navedeno v določbah za ta sklad. To je nujno potrebno, da 5e more dotično zadevo čim najhitreje rešiti. Ako imaio dotični člani že nove članske knjižice, .j se vpošlje obe knjižici (staro In novo). Zato o-v-zarjamo člane In funkcionarje, naj se starih knil-lc
nikar ne zavrže.
Posmrtnino, oziroma odpravnino se pošilja na ravnost upravičencem, knjižice in dokumente ra se vrača skupinam, da jih po potrebnem vpisu izroče prizadetim.
Nadalje nam nekatere skupine še vedno ni n plačale štampilij; naj to nemudoma store. Štam-pllja skupine stane 5 K 80 vin., štampllja s številko 2 K, štampilja kontrole pa 5 K 40 vin.
Skupine, ki so pozneje prejele štampljje, so obenem prejele tudi dotični račun, iz katerega so razvidne nove cene.
Spise, ki se tičejo odpošiljanja lista, posmrtnin, odpravnin, obračuni, članskega gibanja iu drugo, naj se pošilja upravi Spl- Žel- org. v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg 10, dopise radi shodov, intervencij, agitacije In podobno pa tajništvu Spl. žel. org. Istotam. Do-
pise za objavo v listu pa »e naj naslavlja n* uredništvo »Železničarja«.
*
Posebej opozarjamo vse naše člane In zaupnike, kakor tudi druge dopisnike, da natančno hi jasno naslavljajo vse svoje pošiljatve, ker sicer gre več pošlljatev v Izgubo, ali pa na napačen naslov. Tako na primer se je dostavilo nam namenjeno denarno pošiljatev neki tukajšnji banki na račtut »Zveze«. Istotako se je izgubil dotični obračun.
Uprava.
ZA ŽELEZNIČARSKI DOM
je prispeval sodrug Blimlein 10 kron. Prej izkazanih 13.315 kron 43 vin., skupaj 13.325 kron 43 vin.
Pišite natančne nalove pri vseh pošlljatvah na centralo!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kakor ljubimo svobodo, vendar ne moremo dopuščati, da osebni napadi najdejo prostor v našem listu. Radi tega bodemo vse take dopise z mirno vestjo položili v koš. Natolcevanja, denun-cljaciie, ne smemo in ne moremo trpeti.
To načelo naj velja vsem dopisnikom našega Usta.	Uredništvo.
Osnutek zakona o reformi zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko v Belgradu, je dala Zveza bolniških blagajen prevesti na slovenski Jezik in je izšel v natisku. Osnutek je važen zlasti za železničarje, ker Jih prikrajšuje pri renti v slučaju nezgode. Podružnice, vplačevalnlce 'n zaupniki se vabijo, da osnutek nemudoma naročc, ker je nakjada zelo omejena ln bo kmalu pošla. Cena broširanemu izvodu 20 K s poštnino vred. Naroča se pod naslovom: Zveza bolniških blagajen v Ljubljani, Turjaški trg št. 4. I. »ausu wle. Preštudirajte osnutek in poročajte tajništvu svoje predloge In nasvete!	Tajništvo.
. Izdajatelj in odgovorni urednik J n. sip Kopač.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Prožni preddelavec
vrl in zanesljiv kot vodja partije, kateri ima nalogo 11 kilometrov dolgo gozdno progo brez pogreška v stanu vzdrževali, se ža takojšen nastop išče. Ugodno za vpokojenega železničarja. Ponudbe prosimo na Južnoštajersko lesno industrijo, d. z o. z. Mislinje.
Adalbert
Kassig
Ljubljana, Židovska ulica,
Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače Itd. v raznih » oblikah po nainižji ceni. - Postrežba točna.
V—     . ...,,,   >
Ljubljana
r«t>itrov«na iidruga s omajano tam«, Frančiškanska u ica it. 6;
Tiskovina sa iole, Županstva In urada. Najmodernejše plakata In vabila sa shoda In veselica.
Letne zaključke.
Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjlo, bro-.%	Sur,	Itd.
StereotlpIJa. Litografija.