< MARV’ ituHOS 1 r I _s$ve l^Vjaria Nabožni slovenski mesečnik VSEBINA: Na predvečer, stran 161- Pro¬ cesija življenja (Kanonik Franc Koretič), stran 162 - Novomainikova mati (P.O.), stran 167 - Roke smrti (P.Bazilij ofm), stran 168 - Posoda vse svetosti (P.Mir- šek), stran 170 - Baraga uti, Slomšek go¬ vori (Priredil p.Odilo ofm), stran 172 Naši novomašniki, stran 175 - Patriarh trpin (Iz šole trpljenja - K.Z.), stran 178- Pota božje previdnosti (P.Fortunat ofm), stran 180 - Srce Jezusovo obljublja... Skozi viharje gre moja pot (P.Rudolf ofm), stran 183 - Po kraljestvu križa, stran- 184, Bodi jim Mati, Marija! (pesem Gregorja Malija), stran 187 - Lemontski odmevi, stran 188 - Kramljanje na zapečku, stran 190 - Odpustki za novo mašo, stran 192. Urejajo in izdajajo SLOVENSKI FRANČIŠKAM v Združenih državah ameriških St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - Tel: 494 Editor : Fr. Basil Valentin OFM Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM Naslov-Address: AVE MARIA/Box 608, Lemont, lil. - Telephone: Lemont 873 Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A. in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo $ 3.00 Tvoja naročnina je dar fantom, ki se v našem semenišču pripravljajo na duhovniški poklic. Naročnikov in dotrotnlkov se lemontska franči¬ škanska družina dnevno spominja pri molitvah Published once monthly - twice ln October-by the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, IHi nbis in the interests of the Commissariat of the Holy Croos. - Entered as second class matter' at the poet Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3 ' 1 879 * Acceptance of mailing at special ,0 “ <* t ' ovld ” d f« to sectlon n 03 act af^tcUt 3, 1®J7. - Ui P,inted hy AVE ^KIA PRESS, Lemont, H J, DRAGI ROJAKU Mesec • je posvečen Srcu Jezusovemu. 'I prav, da se kot verni katoliki Sl 0v ° ci ozremo na božje Srce, prebodi zaradi naših grehov, a vendar neče v ljubezni do nas. V njem n Q :j varno pribežališče vsaka duša, v S |L* njavah preizkušana in s trpljenjem obj_ skovana, ki pa vendarle hoče po svq:;l najboljših močeh živeti po božji v 0 |jj in končno doseči tako zažel jeno Zv ^ liČanje. Pa ne samo vsak posameznik, vse naše družine naj bi bile posvečene božjemu Srcul Taka je želja Kristusa 1 samega, ki je med svojimi obljubam] sv. Mariji Marjeti Alacoque povedal tudi tole: "Blagoslovil bom. hiše, kjer bodo izpostavili in častili sliko moje¬ ga presvetega Srca, dal in ohranil bom i mir njihovim družinami" Kaj ni ta Njegova obljuba nekaj velikega za sleherno našo družino? Kaj ne želi¬ ta vsak oče in vsaka mati svoji družini srečo in blaženi mir, ki je toliko vre¬ den? O, koliko naših družin je raz¬ dvojenih in nesrečnih, koliko otrok prav zaradi tega brez prave vzgoje in brez tople ljubezni krščanskega domal Lani smo objavili v junijski števil¬ ki sliko družine, ki kleči pred kipom presvi Srca Jezusovega in se slovesno posveča božjemu Srcu. Kaj je lepše kot taka družinska slika: vsi na kolenih, vsi eno srce in ena duša, vsi ene volje služiti Bogu. Ali more tako družino, podreti vihar našega od Boga odtujene¬ ga časa? Nemogoče 1 Naj se satan h tako trudi, blizu ne more, kajti na božje Srce, kjer je zbrana družina, mo je dostop zaprt. Zato imam Samo eno željo, ki no| bi jo uresničila sleherna slovenska dru žina, ki prebira Ave Marijo: Posvetit® j? P > resve žernu Srcu Jezusovemu ln ljubite mu s svoje strani storiti vse, k° r od Vas pričakuje I Potem ste lahko P r ®' pričani, da tudi Kristus ne bo po** 1 ' svoje obljube ter Vam bo vračal zvr hano mero. - Urednik. ci predvečer oja sveta Mati! Jutri je dan, ki sem ga tako dolgo čakal. Prvič bom pristopil k oltarju Tvojega Sina - kot duhovnik. Okrog svojih ramen bom položil amikt, ki me bo spominjal ru¬ te, s katero je Veronika obrisala Njegov krvavi obraz. Oblekel si bom albo v spomin na obleko, ki jo je nosil v trpljenju Tvoj Sin. Prepasal se bom s pasom, ki naj me spominja, da sem sedaj vse svoje telo posvetil Njegovi službi. Dal si bom na levico manipelj v spomin na vrv, s katero so peljali Tvojega Sina na Kalvarijo. Končno bom dal nase še štolo in plašč z velikim križem: v znak, da je vse moje življenje odslej samo hoja za Kristusom. Pristopil bom k oltarju, da obnovim Njegovo daritev na križu. V svojih rokah bom držal sveto hostijo in iz¬ govarjal Njegove vsemogočne besede: To je moje Telo. Sklanjal se bom nad kelih z besedami: To je kelih mo¬ je Krvi, nove in večne zaveze. . . v odpuščanje grehov, •'—-ja, samo Ti si bila vredna izmed vseh zemeljskih otrok, da si držala • z-sa v svojih rokah, in zdaj je meni dana ta neskončna milost. Mati, čutim se tako nevreden, tako majhen. Kako naj to izvršim brez , c ° e P 0 r noči? Kakor je Bog velikemu preroku očistil ustnice z ognjem, _ “ ,0 jemu Sinu, naj me očisti vsega, da bom mogel vredno vršiti svojo dob r0 i s porninjaj me vedno svojega Sina, ki je govoril samo besede *°l a žbe. Varuj Ti moje oči, da bodo čiste gledale samo čisto, v£ e , kj a k° r On z ljubeznijo gledal na revne in potrte, z usmiljenjem na !ir en te S - 6 ^ dotaknil greh. Varuj moja ušesa pred zapeljivim’ 'riv a ii of f Veta > da bodo odprta onim ubogim, ki bodo prihajali in se ;a d 0 ..." globi J nikd M je dotaknil greh. Varuj moja ušesa pred zapeljivimi glasovi ” ret a, da bodo odprta onim ubogim, ki bodo prihajali in mi raz¬ ne svojih strtih src. Ohrani moje roke čiste, Mati, da ne bo- ^večen- ° mad eževane s hudobijami tega sveta; da bo o Sni kot na dan mojega posvečenja, služile le NajsvetejSemu Mati > £ J , e "“g* vedno ni pravi poti. Ti jih uravnavaj m vodi, da bom kot u !v °j«m Šinu ^ 1 23 iz « ul >ljenimi ovčicami. Pr ® dV “™ e zih do Sina' in Te- C pol no g f x , OJe ubogo srce: da bo vedno P oln J . kesanja v urah ' et '; d„ k Utja do vseh potrebnih, polno ponižnost v « ^ ir ija T- 8e nbnažalo vedno k Tebi v sili in Bodi sedaj moja . ? <1 £ 8i bila Mati prvega, velikega Duhovrn^ B ^ ^ v, avna J Z menoj kot s svojim otrok • da bom Njega vedno K ^rL, ' ! h v Nazaretu, tako sedaj mene vzg J I • sluii puči me tudi, v edno bolj ljubil in mu ve dno zvesteje *V B , m- *** da bom ponižen, kakor je bil ponižen On. Pomagaj mi voditi in a ^, A dušam, o Mati dobrega sveta! Če b ° m ^ Tl ' "?°8i. {Ni obupaval, mi Ti vlij novega upanja. Če bi padel, Ti me dvig m . T - ^ bo,, di, da bom v resnici drugi Kristus. ^ - - nrva da oDupnvoi, ***- — - . vr r istus di, da bom v resnici drugi rv Vem> da boš prisotna i n Jutri, Mati. je moja p Tvo j Sin dobil pomočnika z a n' k gledala. Vem, da boš vesela da je je danes. Spomni 6 _ j m m e srce veanu _ . • -- v - ^ ' ^1 »05 vi. to. J Ubil, a.a F J - , - | YO 1 Olll v/ ^ 1 U iVd Z 3 . gledala. Vem, da bo vese tako> kakor j e danes. Spomni me ^ ^bTzačel pozabljati na današnje misli --ore^Ko ™ k »» >„ z „c- ; Hvala Ti, Mati, za vse! Ena najlepših slik, ki jih hra¬ nimo v albumu spominov na domačo zemljo, je brez dvoma procesija sv. Rešnjega Telesa. Že jutro tega pra¬ znika je jasno kot redko katero drugo. Vsa fara je polna sonca, polna belega, modrega in rdečega cvetja, ki se je Bogu v čast in ljudem v veselje pre- rilo iz zemlje. Dozorevajoča žitna polja se sklanjajo globoko k tlom, se zopet dvigajo in zopet sklanjajo, kot ki se še klasje veselilo, da more en¬ krat pozdraviti svojega Stvarnika. Zvonovi pritrkavajo slovesno kot red¬ kokdaj. Bandera in zastave slovesno vihrajo - Gospodu vsega v pozdrav. Okoli Najsvetejšega je ta dan zbra na skoraj vsa fara: duhovščina, dolg vrsta nedolžnih otrok, ljubljence božjih; postavni in delovni fantje te dekleta kot razcvetele rože v narodni nošah; očetje in matere z rožnim venci in svečami v rokah.. . Vse me molitvijo spremlja Jezusa v zlati mon Stranci. Pred Njim stopajo žive lilije belooblečene deklice, ki trosijo cveti na pot; in strežniki v svojih kot ma rdečih prazničnih oblekah. Sveta ra do st kar diha in žari iz obrazov te so preliva iz srca v srce. Zakai kie Jih jc veliko, ki se vesele, je tudi poedincih veselje obilnejše, ker se drug ob drugem vžigajo in ogrevajo. Če kdaj, potem je ta dan vsa fara en sam tisočeroglasen zbor, ko se iz vseh src glasi:“Hvaljeno in češčeno naj vedno bo - presveto Rešnje Telo!" Saj lepše skoraj ni moglo biti niti ta¬ krat, ko so angeli spremljali Marijo preko galilejskih gričev na obisk k Elizabeti in slišali njen spev:“Moja duša poveličuje Gospoda. .. ” Ta naša procesija, ki pride iz cerkve in gre po mestu ali vasi, se vije med njivami in travniki ter se med potjo ustavi pri štirih oltarjih, končno pa se spet vrne v cerkev* se mi zdi čudovita lepa podoba na* šega življenja. >f p-a Vj ocesi j a je nekaj svetega, resu* nekaj svetem 3 * 4 * ČaS ' Za zabaV °’ s ‘ le orisi« • ega ' re snega in lepega, s Kakor gieda Z u^ a ? niCe b ° žjih ki jo bono iM metmk že v duhu sh* imel Bot? v i lka1 .* podobno J e tudi • Enkr at v času pa je ta vet .1*** . ia meso postala Rojeni .,j,«l tega Časa, teh star¬ al Naroda... Od tistega dne ,P tef s ,1 »ivljenje in se ne ustavi nas« , zdi se nam> da smo sekU „ a ?stem mestu, ali v isti kV’* resnici pa gremo uro za ’ vi in ponoči, dalje in da- to, P°? DO potnike nas gleda sveti V K ° n P as P opominja, naj na tej poti peter m " o £ed neverniki (Prim. &*>• * na se procesija lepo razvije in v pomita. skrbijo reditelji Ti Se ^“določijo, kod bo procesija šla, kakemu odkažejo njegovo mesto in Negovo opravilo. . ’ Reditelj vesoljstva je visoko od nebeSkih višin pa globoko do zemelj¬ skih nižin, od začetka pa do konca rekov, od angela pa do črviča, vsa¬ ko svoje delo na svoje mesto postavil in sleherno ob svojem času opravil, kakor pravi sveti Avguštin. Tudi nam jenatančno začrtal pot, ki naj jo pre¬ hodimo, s kom naj se na tej poti sre¬ čno, skupaj potujemo, skupaj dela¬ mo in živimo. Pa ne samo to. Tudi vse tiste tisočere malenkostne stvari, so natresene po naši poti: vsi drob- -• veselja in trpljenja, vse prijetnosti ^težave, vsi uspehi in vsa razoča- ; an Ja, ki jih je polno vsakdanje živ- 'Jrein * * tu< ^i vse to J e zamislila in vse 1 a P rev idnost božja. In sicer 6 v na še dobro, če hočemo kot •grabiti. Jelih fVin u dovit je Bog v svojih velikih ''.fcm 6ioy e ^ rav ^ko čudovit v vsa- . ki je skrivnosten svet otu^kaj naše večne blaženosti W. em * bomo gledali nazaj Va b, kako je bilo vse naše \‘ r ^Pleteno z nitmi božje mo- JIJ bc*zni, božjega usmiljenja Jf Ja... Videli bomo, kako f ' ri kjfjgotlovu , / '' *»friont»ko [rjlovo procesija/ g« {i “it"'."' »- naravnost domov - P kotm u nJ ° J pr “ 11 -k Telesa hnH? 6 / 1 / P resve ‘ega Rešnjega lelesa hodi Kristus ves tas med na¬ mi Prav zaradi Njegove navzočnosti pi '° cesi j a neka J svetega in slovesne- ga. Ne vidimo Ga sicer v Njegovi člo- veški podobi, prepritani paTmo da je v podobi preprostega kruha v nion- št ranči isti Kristus, katerega so ne¬ koč spremljale množice ob slovesnem vhodu v Jeruzalem. Ena naj lepših resnic naše vere je, da tudi na naši življenjski poti Bog ni daleč od vsakega izmed nas. Saj v Njem živimo, se gibljemo in smo (Apd 17,28). Po cesti sredi milijon¬ skega velemesta in po samotni poti med polji hodi z nami. Z nami deli veselje in žalost, tolaži nas in nam pomaga nositi križ. Z nami hodi na tihem prisluškujoč, kaj mislimo in govorimo. Z nami hodi željno hre¬ peneč slišati izpoved našega srca: Moj Jezus, ljubim Tel...” Živo se je zavedal bližine božje 164 sveti Avguštin, saj je zapisal:"Pre¬ mišljeval sem in Ti si bil pri m * vzdihoval sem in Ti si me slišal... Hodil sem po široki cesti posvetneg in nisi me zapuščal. . . ” AVg nicah, kot romarji na božji PoH ' A lahkomiselno razposajeni, pa t ll j n* žalostni in obupano trudni i n dl ^ njeni... ***•• * * Procesija presv. Rešnjega Telesa ni zmagoslaven sprevod kot je veliko¬ nočna, tudi ni prirejena ljudem v čast in veselje. Ta procesija ječeščenje, ki ga človek,drobec božjega stvarstva, veselo daje svojemu Gospodu. V čast in slavo božjo pritrkavajo zvonovi. V čast in slavo božjo se dvigajo oblaki kadila, pevci pojo hvalnice in otroci trosijo cvetje. Vse je en sam:“Veni- te, adoremus! Pridite, molimo!. . . ” Da, molimo in poveličujmo Gospoda! Bodimo podobni angelom, ki o sebi in svojih delih molčijo in venomer proslavljajo le božje veličastvo. Tudi naše življenje naj bi bilo ena sama nepretrgana hvalnica, en sam slavospev. Toda ne nam v čast in za¬ bavo, ampak v večjo slavo božjo. Ho¬ dimo naj vsak svojo življenjsko pot z molitvijo in pesmijo v srcih in na ust - V zakramentu vse sladkosti počastimo Jezusa... miM K ' 'mmz. Ko stopamo v procesiji, vidin, vsa okna ob poti okrašena s cvetje^, 0 zelenjem in prižganimi svečami. Gle’ damo tudi zelene travnike in žitna Po ! lja, poslušamo petje cerkvenega zbo¬ ra in žvrgolenje ptičkov. Vse to na s ta dan ne raztresa, temveč dviga du¬ šo k Bogu ter veča našo pobožnost saj vzguja v srcu svete misli in ple¬ menita čustva. Kako lep je pogled na božji svet, po katerem nas vodi naša življenjska pot. Vse stvarstvo božje je široko odprta knjiga s podobami. Nebeški Oče nam jo je dal v roke, v njej nam prav nazorno kaže svojo modrost in dobroto in vsemogočnost. Njegov Sin nas je pa še izrecno spomnil, naj se gremo učit k lilijam na polju in pticam pod nebo, k vrabcem na strehi in h koklji, ki zbira piščance pod svoje peruti; Če Bog namreč skrbi zato svoje stvarstvo, kako bo šele skrbel za krono stvarstva - človeka! Vernega človeka pogled na božji svet ne raztresa, temveč ga vzpod- buja, naj ljubi Boga, ki je vse njemu na ljubo ustvaril. Tako je hodil skozi življenje sveti Frančišek, ki je vabil vsakega ptička kot svojega bratca i n vsako cvetko kot svojo sestrico, hvali in časti svojega Stvarnika. * Ena najlepših skupin pri procesijj so belooblečeni otroci s košaricah cve ja v rokah, ki ga trosijo Jez" 51 . ausa, tudi pon 1 žnl^ ^ G , nega clov eka, ne le nec ko r °k a * J e oblečena v belo ot vso svf°? a ? troStva * Sveta in či» tu '° 1,1 Cisto |,u ima svoja ,j Co lopo* 0 : <*uSa je tako i eDa * <1*1» v njej, kakor v Čistem zre? ' ? $* ,n *>{ *wjo podobo. Blagor t r ;;mu. ki hod ‘ SV °J° življenjsko D il r ,tanu posvečujoče milosti} bil™ tistemu, ki pozna in tudi pogosto ufo .jWjs dn * n0 ' sveto spoved P Belooblečeni otroci so natrli, c veik m Jih zdaj vsi srečni trolft aspot. Tudi sveta, čista duša ml J ° neštetokrat, brez ozira na bo^~f a trnje, utrgati cvet žrtev „„ t de{e odpovedi , premagovanja * F bežni naj ga trosi na pot * nA t * JU ~ naj pride Jezus na njen oltar kateri Pri procesiji veselo vihrajo za¬ stave in bandera. Močni in navadno najboljši farni fantje jih nosijo. Pa potegne veter in nevarnost je, da jim izvije bandero iz rok. Toda ne! Njih močne roke trdneje poprimejo in ga obdržijo pokonci. S svetim ponosom gledajo na svoje sinove očetje in ma¬ tere, češ glej ga našega, kak dečko je, da mu niti najhujši veter ne more izviti bandera! Ne samo fantje pri procesiji, vsak katoličan mora na poti življenja nos iti zastavo verskega prepričanja. To se pravi; ne imeti vero samo shranjeno v svojem srcu za nedeljo, ne biti ve- ren samo med štirimi cerkvenimi stenami. Vero je treba pokazati tudi na zunaj ! To pa ni vedno lahko.Do¬ stikrat potegne kar nepričakovano hud ''eter, včasih celo vihar: ko slišiš / er i in Cerkvi sovražno govorjenje, dobiš v roke veri sovražen tisk, v.. e ver * sovražne ideje hočejo po- -gniti v svoje struge; ko vidiš zma- u ^ krivico, vsaj na videz; ko vidiš, £‘J dobro se godi tistim, ki se za v * n* / n ^j e E°ve zapovedi ne menijo; ioživiš bridko razočaranje. .. Hy bočnih rok je treba, odločnega ■ 't' hočem ostati Bogu in veri svo- l °v!" je treba, da se bandero T,( ’ zamaje in ne pade. In Cim Jmjši j e ve ter t ba obujati v srcu dehm n ° JSe Je 3 i‘i Boga za pom«: J J VCrc ln Pro- ><- ustavi!' Eden^lzmed ^duhovnlkovVo^e spev ge Nato eVC1 zapo i° evharistični spev. Nato prejmemo blagoslov 7 Najsvetejšim, med katerim pojedu- hovmkt^MeboSki blagoslov nafbla- go s lavi ja varuje in ohranja ta kraj in vse, ki v njem prebivajo, tudi po¬ lja in zemlje sadove: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. .. " Ali niso tudi v našem življenju štiri važne postaje, ki oblikujejo na¬ šo nadaljno pot? Pri prvem oltarju smo se usta¬ vili na dan svetega krsta. Kri Kri - stusova se je tedaj prvikrat razlila po naši duši in jo posvetila, da je za¬ žarela v nadnaravni lepoti. Vanjo je bilo položeno najvišje, kar more dati Bog človeku: božje življenje. Skriv¬ nostno nas je objel Kristus in nas kot božjega otroka pritisnil na svoje Srce. Kakih sedem ali osem let pozneje smo se v nedolžni otroški blaženosti ustavili pri drugem oltarju. Kako slo¬ vesen je bil vhod v cerkev, ko je iz kora zvenela pesem; Bodi pozdravljen, zlati moj dan, duSi- pripravljen rajski je stan: k angelski mizi prvikrat grem, v srce prejeti Jezusa smem... Še nekaj trenutkov in pri prvem svetem obhajilu so se spletle še tesneiše vezi med Jezusom ln našo dušo. Jezus je bil ves naš, mi vsi Njegovi. Vpričo staršev ln vse cer¬ kve smo obnovili krstno obljubo ln slovesno izpovedali:"Odpovem se... Slov . nhi-iubim ” Kaj nam Verujem. .. ObljuDim. . . J ni ta prisrčna slovesnost - dasi moi- dl tam daleč za morjem - Se danes prejmejo^posebon b.agos.ov. Najlepši dan • • • sveto Hostijo, podeli svoj svetni* blagoslov presrečnim staršem i iu ? ljenim bratom m sestram, vsej vsemu človeštvu. . . Njemu p a časno deli Kristus svoj blagoslov! odgovorno pot, ki ga čaka, za ten in vroče poletje duhovniškega V cerkvi redovnih sester p a sto ‘ pred oltarjem dekle, ki se je i z lju bežni do Jezusa odtrgala od svetni načrtov, sanj in nagnjenj ter pretrga la vezi, ki vežejo človeka na človeka Kot nevesta božjega Ženina je prišh pred oltar v beli obleki, z mirtinin vencem okronana, z gorečo svečo \ roki. Toda ne za dolgo: še isti dar, obleče drugo - redovno obleko. Nekaj let pozneje kleči na istem mestu in dela večne obljube. Glasneje kakor usta govori srce, polno nebeške ra¬ dosti: “Moj Jezus! Bil si ubog, čist in pokoren. Naj bom tudi jaz iz lju¬ bezni do Tebe uboga, čista in pokorna do smrti... ”- Po tretjem blagoslovu se začne udeležencev procesije polaščati že neka utrujenost. Sonce pripeka. Ko¬ rak je vedno bolj počasen... Tudi proti koncu življenja že ne¬ kam trudno hodimo. Dan se je začel nagibati. Človek se postara, da še sam ne ve kdaj. Nikjer ni strogo za¬ črtana meja, kje se konča mladost in kje se prične starost, zunanja zna¬ menja pa so tako varljiva, da jih kar lahko prezremo. Nič se ne upirajmo- ampak raje mirno recimo: staros prihaja. Sonce se pomika proti za hodu. Naš hrbet se pričenja upogib ti, oči ne vidijo več tako jasno, k° so videle včasih. Roke so oslabe^ m noge, ki so nas nosile po vseh P° 1 ' Postale nekam uporne. zadnji postaji se premikajo s težavo* n ko postanejo tako oslabele, da morejo več v cerkev, tedaj pride J e ^ k n^m* Podeliti nam hoče Š® Pj! ednji blagoslov ter nas prične P rl pravljati na korak - v večnost. Pri enem stoji belooblečena neve¬ sta in ženin poleg nje. Oba sveta, v posvečujoči milosti. Pravkar si po¬ dajata desnici in natikata blagoslov¬ ljena prstana v znamenje, da hočeta odslej hoditi skupno pot, 'dokler ju smrt ne loči. Kristus ju blagoslavlja in jima podeljuje posebne milosti za skupno življenje in vzgojo otrok. Od oltarja odhajata kot mož in žena, po zakramentu svetega z a kona posve¬ čena, pripravljena v medsebojni zve¬ stobi, ljubezni in potrpežljivosti biti drug drugemu v oporo in srečo, pri¬ pravljena na skupne žrtve v skrbi za družino in domek. V drugi cerkvi, ki je vsa v vene ib in cvetju, pa stoji pri oltarju mlac duhovnik s križem v roki. . . Blažene jutro, ko mu zvonovi in pevci poje tisto nepozabno pesem-.“Novi mašnik bod- pozdravljeni.. . •• p r i sveti da- pri kateri prvikrat povzdiguje bo d' ritvi '**/Coačno se procesija vrne v i„ H-seno in razsvetljeno svetišč ? 0 Tu duhovnik®'. 12 ■fe Devin za njim p a vsa cerk^ ( poje Zahvalno pesem - Bom, ,? x v ;; vse milosti in blagoslove delil med procesijo. ' 1 J 1 * Po božji zamisli naj bi t„a- m koncu svoje zemeljske poti stom 1 mi li v svetišče, z večno Lučjo obarje¬ no*. v nebesa, kjer prebiva veličastvo našega Gospoda. Ce smo hodili po pravi, od Boga začrtani poti, potem smemo upati, da nam bo On, ki nam je vse naklonil, naklonil tudi praznik in mir brez večera. Tam bomo žive¬ li, ljubili, hvalili in slavili ter uživali neizmerno veselje. To bo na koncu - brez konca. . . T, Je sinko doraščal, ga je xa roko preko polj ali po ulici *>>, . cnc g a mesta. Pod njenim ma- ir- - ona ’ "" v cerkev. ■mrn varstvom je stop^ a %i. * Je bil prvikrat pri s ve Mekoft bilo je ravno med * Naj s vet e j Šim, j e bla- stal Novomašnikova mati udi ona je ena izmed tistih mater, ki so ve - šele priče po¬ svečenja svoje¬ ga otroka v Go¬ spodovo službo, dovo. Oltarni prostor je napolnjen z novomašniki. Toda za ono mater je samo eden predmet vse pozornosti - njen sin. Toliko dolgih let je čakala. Včasih je podvomila, ko je videla svoje lase siveti in je opazovala glo¬ boke brazde na svojem čelu. Ji bo ljubi Bog pustil dočakati veliki dan? Zdaj pa presrečna mati gleda, ko bkof mazili njegove roke, roke nje- ne ga sina. Njegovi posvečeni prsti s ° zvezani s trakom, kar pomeni, da so za vekomaj posvečeni božji služ- J e j. kakšni spomini sebude v ma¬ minem srcu! Ravno te roke so jo ^ ie ljubkovale in božale po licih j° ljubeče objemale. Te ročice ne koč brodile po njenih prsih. In -‘bili njih prstki ranjeni, je mati in f- lrn P°ljubom odvzela bolečino — ni] se je potolažen na smeh- sinko poleg nje, ko je klečala v glo¬ boki molitvi v cerkveni klopi. Se dobro se spominja - kakor bi bilo včeraj - kako je položil svoje ročice na njene žuljave roke, sklenjene in z rožnim vencem obdane. Ta trenu¬ tek se ji je vedno zdel tako pomen¬ ljiv. V materinski ljubezni je razu¬ mela, kaj ji je fantiček hotel povedati: da bo prišel dan sreče, o katerem je vedno sanjala in zanj molila. . . Vsa ta kopica misli hiti preko materinega spomina tega srečnega, blaženega trenutka v stolnici. - - - Obred mašniškega posvečenja je končan. Stotine ljudi hiti k oltarju, da prejme novomašniški blagoslov in poljubi roke maziljencev. On, sinko dragi, pa sam čaka na mater, da ji s prvim blagoslovom povrne vso njeno dolgoletno skrb zanj. Kak¬ šno vznemirjenje plamti po materi¬ nem telesu, ko skrije svoj obraz v novoposvečene roke svojega sina. Vonj po sveti krizmi je Se svež na njegovih rokah. Ona, novomašniko - va mati, pa te roke znova mazili - s solzami nepopisne radosti. Da, to so njegove roke, roke njenega fanta ! Naj jih Bog blagoslovi in naj jih na¬ pravi za vir tolažbe in blagoslova tisočem s krivdo obloženih duS !. . . Da Bok naj jih blagoslovi I Blago- , Da ’ B ° 8 j tudi mater, ki je dala te ro^i^je naravnala do oltarja, 168 AVg Ma *ia gladino Tihega ocea na * čudil krasni jasnini od sončne luči, v kat . ' j w utro dne 6.junija 1945'. Robert Lewis, letalski stotnik ameriških vojnih sil na Pacifiku, se je vračal iz urada glavne¬ ga poveljstva zračnih edinic . Spet bo moral v sinje višave s svojim jeklenim ptičem. Katerikrat že danes? Sam Bog ve. Sprva je beležil svoje polete, potem pa jih je bilo preveč in časa tudi ze dolgo ni imel za svoj dnevnik. Doslej je imel srečo in se je vselej zmagoslavno vrnil na svoje oporišče . Mnogo njegovih prijateljev pa mu je ze zamahnilo v zadnji pozdrav iz zadetega letala, predno je v dimu in plamenih zgrmelo v globino. Bo danes morda on poslednjikrat vodil jekle¬ nega ptiča? Kdo ve. .. Kmalu je bil pripravljen za polet. Veselo si je požvižgaval. V zračne višave, soncu naproti 1 Si moreš misliti kaj lepšega? Saj pozabiš celo na nevarnost. Tudi to pozabiš, da siplješ na zemljo - smrt.. . Dolga vrsta bombnikov je letalce že ča¬ kala pred hangarji. Robert je kot poveljnik in prvi pilot ponosnega ptiča "Elcola Gav " pregledal svoje fante. Govoril je s prvim mehanikom, ki je že dolgo hodil okrog le¬ tala ter preizkušal motorje. Nato je zlezel v pilotsko kabino in sedel na svoje mesto. Se neka, minut m motorji letal so zabrneli Tod, propeleria Lewisovega bombnika sta za- pe a rezko v |utranji zrak. 5 e znamenje z roko In kolesa so stekla po tleh V niu sekundah je Uwl. ie gledal pod sebo^ modri r- -. i c v eselje ki ga je prevzelo zlasti pr | vsaki "akciji v neznano".^ koso letalci imenovali vai ne polete, pri katerih jim po . veljstvo ni pred odhodom iz. dalo cilja, ampak jim je iz oporišča šele sproti javija| 0 smer. Tudi danes jim cilja niso zaupali. "Halol ...Stotnik Lewis kliče 1 Nahajamo se na boj¬ nem pacifiškem področju Šte¬ vilka 29. Prehajamo na bazo pet, osma stopinja zapadno od prve povprečnice . . . "Spremenite smer tri stopinj severnol se je glasilo po radiu povelje glavnega itaba pacifiških operacijskih sil. "Ali right 1" ., Morje je izginilo v oblakih, skozi katere se je poganjal Lev/isov bombnik Kose |e megla razblinila, se je iz morske gla meze videla v daljavi japonska obala. Ob enajsti uri je po radiu padlo pove |e. "Smer: baza 38, deveta stopinja 1 "Hirošima. . ."je polglasno mislil stotm in sporočil povelje članom posadke. P menil je smer ter zaplaval proti mestu. "Halo! Kličemo stotnika Lewisa! P u bombo številka ena 1" je velelo iz ra i| s slušalke. j n Samo pritisk na gumb številka ena ' L del tovora je zažvižgal v globino, k er ležala Hirošima, ki se je zdela pilotu a mravljišče. Nato je votlo zabobnelo..; Bombnik Roberta Levvisase je od zr , aC ^ se ga pritiska močno zazibal. Steber . je pošastno dvigal s tal proti letalu. K°l .. kega stotnik še ni videl. S strahom^.' okrenil in prebledel nad nenavadnim uCl kom. I 'Halo, glavni Štabi Stotnik Lewis kltf* Povelje je izvršeno I Toda..Glas se 1 tresel od razburjenja. Čestitamo, stotnik Levvisl Vrgel sl P' atomsko bombo I Postavil si mejnik, k' 1 r . " se ie glasil odgovor. rrlika bombnika "Elcola Gay" j e Po ye , 1 . p 0 t. Nato si je pokril obraz z *"?Vi zaihtel kot otrok. 1 .klenih ptičev se je vrnila na iiijfl ' 111 Skup * 00 l e # kolesa Lewisovega letala dota- p ''J | | n obstala, so moštvo kar obsuli »J 1 ? “rili. Ro berta Lew > sa so sprejeli z v0 * r ". častmi. Bil je odlikovan, stiskali so ^ko in mu čestitali. On pa je gledal f L m V daljavo ter svojih ust ni mogel raz- * WfT1 L I- : DrarJ cokn! I * it ; v smehljaj. Pred seboj je videl steber ki je spremljal vsak njegov pogled. | Z zasivih oblakov pa so gledali vanj tisoči nedolžnih obrazov mater in otrok, starcev in stark. Dolga vrsta, sto tisoč življenj, je nemo strmela vanj s steklenimi očmi. Tisoči so ga prosili za nove ude, za pamet, za zdravje. Tisoči so ga prosili za mater in očeta, tisoči so ga spraševali po otrocih. Vdove so od njega zahtevale može, tisoči fantov so iskali svoja dekleta. .. -Časopisi, ki so junaku zraka pre- fokovali še nedavno sijajno vojaško kariero, ^nenadoma prinesli novico, da se je stotnik taft Lewis odpovedal napredovanju in je zstopil iz vojaške službe. On pa je isti čas klečal pred Križanim j e IZme< ^ cerkva v Philadelphiji. Vojskoval |ez ^|iboj-samsseboj. 'i n ' sem vedel,o križana Lju- isem vedel, kaj je nosil 'Ercola 'ezenl N Gay'. Bil sem le orodje. .. Zdaj pa hočem biti orodje v Tvojih rokah. Rad bi Te kmalu klical na zemljo, kjer milijoni še ne po - znajo Tebe in Tvoje ljubezni. Rad bi daro¬ val kmalu veliko daritev za nesrečne žrtve, ki jih je povzročil en sam pritisk mojega prsta ..." Robert Lewis je vstopil v semenišče. Iste roke, ki so trosile smrt, se morejo dvigniti tudi v blagoslov in morejo deliti mir bednim našega "naprednega" stoletja. Mir Kristusov vsemu svetu... P. Bazi lij ofm 170 ^as insigne devotionis, se glasi ta naziv v latinskem izvirniku. Torej: Izredna posoda pobožnosti. Po razlagi prejšnjih dveh nazivov je mišljeno pod besedo “posoda” Ma¬ rijino telo, Marija kot človek. Ope¬ vati hočemo Marijino veličino pobo¬ žnosti, ki se odraža na njenem telesu. Tako bi slovenski prevod ne bil po¬ sebno posrečen. Ko bi začetniki litanij res hoteli opevati Marijino svetost, bi se naziv brez dvoma glasil: Vas insigne sanctitatis. Poudarili bi v njem besedo “svetost”. Toda ne, v vzklik so vstavili besedo “pobožnost”. Zato se moramo pri razlagi držati besedila izvirnika, ker bomo mogli samo tako pokazati njegov pravi po¬ men in namen. Prav ta beseda “pobožnost” pa nam tudi dokazuje, da je pod besedo “posoda” res mišljeno Marijino telo. Svetost je v duši, v naši notranjosti. To Marijino svetost so vsi razni na¬ zivi že opevali in sicer iz najraz¬ ličnejših vidikov. Pokazali so sve¬ tost Marije kot Matere božje in sve¬ tost Marije kot prečiste Device." Pobožnost pa je nekaj zunanjega nekaj telesnega, izražanje in odra- žanje naše notranje svetosti. Javlja se v vsem našem telesnem življenju v našem obnašanju, v izražanju Ču¬ stev, v vsem našem zunanjem na stopu. Vse to radi izražamo z be¬ sedo srce. Ce častimo na primer presveto Srce Jezusovo, hočemo s AVg tem častiti Njegovo človeško * ut ' A telesno srce, s tem pa vse N' telo. Enako je pri čeSčenju nega brezmadežnega Srca. l JU V tem smislu bi naš naziv 0 p na Mariji, kako je poleg duše u?} vse svoje telo dala m popolnoma & svetila Bogu ter Njegovi službi- w' je na zunaj, s svojim življenjem^ delovanjem, izražala svojo notraip, ljubezen in zvestobo do Boga, v na odličnejši meri opravljala vse pre £ pisane in nepredpisane duhovne vaje se udeleževala javnih božjih slu^’ skratka: kako je z vsemi svojimi te¬ lesnimi zmožnostmi pri vsaki prilik služila samo Bogu, živela samo z a Boga in samo Njemu skušala biti do¬ padljiva. Ze kot deklica, ko je bila v templju med Bogu posvečenimi devicami, je izvrševala vse to v najpopolnejši meri, Te device se niso vzgajale samo du¬ hovno, se učile iz svetih knjig. Sode¬ lovale so tudi pri javnem češčenju Bo¬ ga, da je bilo veličastnejše in je imelo večji vtis na ljudstvo. Tam so oprav¬ ljale svoje skupne molitve. Tam so skrbele za obredne obleke in perilo, tkale, pletle, šivale in čistile. Skr¬ bele so za snago svetih tempeljskih prostorov. Vse svoje telesne zmožno¬ sti so ves čas dajale samo Bogu. Kako vestna je bila Marija v zu¬ nanjem izpolnjevanju vseh verskih judovskih predpisov in zapovedi, kaže njeno nadaljne življenje. Daši je ve¬ dela, da je njen Sin sam Bom,Ga vendar dala postavi obrezovanja. Sl a je po porodu na očiščevanje v teni' P e lj» četudi je rodila božjega Sina i n je bila brez madeža. Šla je po Mojz e ' sovem predpisu na velikonočni praznik v Jeruzalem, o čemer priča dogodek« k° je Jezus ostal v templju in Gaje z Jožefom tri dni iskala. Prava pobožnost se izraža tudi v popotni predaji božji previdnosti * n božji volji vsega telesnega živijenj»' predaji vsega, kar nas v življenj 1 boleti, dobro ali slabo. Prava P°' f -prejema ponižno in vdano •^•h rok darove in udarce. Sveti orairi, da je popolna predaja volje božji najvišja svetost : nkot*s uči Gospod Jezus z be- ■ * zgledom. Celo v smrt je šel r je bila tako volja nebeškega ’’ »ce je mogoče, naj gre ta ke- k -imo mene, vendar ne kakor jaz : t em, ampak kakor Ti, " j e molil j Oljski gori. “Zgodi se Tvoja vo- .j * nas je učil moliti v očenašu. ' pa je bila tudi Marija taka “i* z - f dna posoda” vdane pobožnosti, je kazala na junaški način zlasti na Ovariji. Njena vdanost v božjo voljo eb:.a .ista moč, ki ji je pomagfala a pod križem v tolikem Sinovem in mjem trpljenju ni omahovala amoal, kakor prav i sveti evknge P iy Da, taka vdanost v božjo voljo v 171 \ seh telesnih zadevah je za vsakega človeka velik blagoslov. Ko naziva - mo Marijo “Izredno posodo pobožno¬ sti”, s tem opominjamo sebe, naj v Marijinem zgledu zajemamo tudi zase. Vse, kar hoče ta naziv povedati, izraža lepo znana Marijina molitvica: “O, Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem. Da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim: svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce, sebe popolnoma vsega... " Po tej po¬ svetitvi Materi božji pa se obenem posvečamo Bogu: sebe vsega, z vse¬ mi svojimi telesnimi zmožnostmi,z vsem svojim življenjem. Kako je to za nas, uboge in grešne ljudi, nekaj težkega. Zato pri vzkliku “Izredna posoda pobožnosti” zakličimo še prav posebno prisrčno svoj “Prosi za nas” in prepričani bodimo, da ne zaman! Postan! K rep o .‘H tud e I Ti udi Mari 1 ,1 bo j 1 r?a ovdloa! ta sveta PastIrloa. 172 AVfi • ^ K MAH,A Daj, da bomo vedno tau delali, kakor nas oni u ^° da ne bomo samo posi u ; Priredil p . Odi lo 71 , akole nas uči Baraga moliti za dobre duhovnike: “Jezus, naš dobri Odrešenik, ki si sveto Cerkev odkupil s svojo lastno krvjo in se z njo skrivnostno žaro čil, ozri se milostno na to svojo Ne¬ vesto. Spomni se svoje svete obljube, da boš svoji Cerkvi poslal Svetega Duha, ki bo pri njej ostal vse dni do konca sveta ter jo učil vso resnico. Napolni tedaj, Te prosimo o Gospod, srca svojih namestnikov s svojim Sve¬ tim Duhom in jih vedno vodi po poti, ki najbolj gotovo pelje v nebesa. Tako bodo tudi oni nas zmerom prav vodili in učili ter nekoč pripeljali k Tebi, našemu dobremu Pastirju. Razsvetli jim um in spomin, da bodo spoznali vso resnico in spoznali Tebe, križa¬ nega Jezusa. Nagni jim voljo in vne¬ mi srce, da bodo ljubili le Tebe in Tebe iskali ter tudi vernikom naro¬ čali le Tebe v vseh rečeh iskati. Osr- fcuj jih, da bodo Tvojo sveto postavo neustrašeno oznanjali in trdovratnim grešnikom goreče napovedovali večne kazni, pravičnim in spokorjenim pa Tvoje večno plačilo. H .... J? a T m vsen i P a da i milost, dobro¬ tljivi Jezus, da bomo Tvojim name »inikom, svojim duhovnim učenikom vselej Izkazovali zvesto pokorščino'. galci, temveč tudHz^', gevalci Tvoje svete b e . sede. O svojih apostol^ si rekel: Kdor vas p 0s i u . ša, mene posluša, kdo r vas zaničuje, mene z a . ničuje ! Daj nam torej t 0 milost, da bomo nauke Tvojih namestnikov prav tako poslušali in izvrše¬ vali, kakor če bi Ti sam osebno k nam prihajal in nas učil. Daj, da nas Tvoji namestniki ne bo¬ do ob dnevu sodbe upra¬ vičeno tožili pred Teboj. Amen. ” V mesecu novih maš molimo go¬ reče za svoje duhovnike tudi mi! Ta¬ ke duhovnike imamo, kakršne si iz¬ prosimo in izmolimo od Boga. ^ 1 o m š e k pa tako lepo go vori o dolžnostih duhovnikovih do ver¬ nikov in o dolžnostih ovčic do pastir- 3 ’ Težka butara sloni na duhovnikovih ramah, zakaj njegova dolžnost je. •• ...učiti svoje ovčice. dite po vsem svetu in učite vse nar de!” Tako je naročil Jezus. Mnog 1 mrzi poslušati besedo božjo. y s . pridiga je predolga, vsak božji na predolgočasen. Nekateri verniki ^ lo svojega pastirja ne poznajo m vedo, kje je njihov dom: domača Ž u P^ e cerkev. Potem seveda tudi P as ^ ir ra more učiti svojih ovac. Prava v je le iz poslušanja. Q . Duhovnik mora svoje ovčice P znati . “Poznam svoje in moje P^ znajo mene. ” Srečen tisti duhovn | dušni pastir, ki se sme tako pohva s svojimi verniki. Kadar duh° v u povpraša, kako je temu ali 0h e V kako spolnjuje svoje verske dolŽ n ° § kako je z njegovo nedeljsko mašo 1 svetimi zakramenti, takrat slabe 1 rniku celo zamerijo. Pastir *"■' cvoie ovce poznal in 1 I .5 sva- f # v,, ;j a r svoje 'V kod hodijo ' # ved tk'mora svoje ovčice ' , ki mesijo, posvari vpn- ,.i. *0?®’e bodo drugi bali, ” pravi ' vseh’ » ..potim te pred Bogom in •> ^ Jezusom, ki bo sodil žive oznanjuj besedo, bodi pri- t^TnepriliCno; prepričuj, svari , i z vsem potrpljenjem in u- J Tak0 naroča apostol. Zato ^"mite duhovniku za hudo, če se *J Z teh Pavlovih naročil. ^Duhovnik, dobri pastir, mora svo¬ jce strahovati z dobrim in hudim; očitno, če je treba, in na sa- em V spovednici. “Postavil sem te -ačuvaja, ” pravi Gospod, “da govo¬ ri v mojem imenu in rečeš: hudob¬ než, gotovo boš umrl. Ako pa hudobne¬ ga ne boš opominjal, da bi odstopil od svoje hudobije, bo hudobni v svoji kri¬ vici umrl, njegovo kri pa bom iz tvo¬ jih rok terjal. ” Gorje dušnim pastir¬ jem, ako molčijo! Saj s tem na last¬ nih ramenih svoje ovčice v peklensko brezno nosijo. Glejte, ovčice Kristusove! To so - n: težke butare, ki jih dušni pastir- - imajo, ko za vas skrbijo. Imajo javilo, ki je za angelske rame pre¬ dobri Na; * hu j še P a J e za K vestne duhovnike, j ^orajo namesto ubog- CeT' Pasti sv °j- enkrat kozle » katere bo Ntavii 3 !? bož P i Sod nik ter jih Ak a s vojo levico obsodil. iohr ^ jl°? ete tore j biti ^t erri ezu sove ovčice, ^svL° sluš ajte ve- ponjih. "Kdor vas posluša, mene po- sluša. . . " Naj bo duhovnik kakršen bodi: ne glej na njega, temveč poslu¬ šaj in sprejemaj njegove nauke. Ubogajte svoje dušne pa¬ stirje, kakor vas učijo živeti. "Po¬ korni jim bodite, " opominja sveti Pa¬ vel, “in bodite jim podložni, ker oni čujejo kot taki, ki bodo dajali odgovor za vaše duše. ’’ Četudi ti duhovnik mo¬ goče večkrat prikrajša kakšno grešno veselje, četudi ti svet kako lažnivo in hudobno govori o duhovniku, le ne daj se motiti. Zakaj oni, ki tako go¬ vore, so tisti krivi preroki, o kate¬ rih pravi Jezus dobri Pastir;“Varuj- te se krivih prerokov!" Ne potegnite v tem oziru nikoli z goljufivim sve¬ tom, zakaj “kdor svet ljubi, ni lju¬ bezni božje v njem. Svet preide in vse njegovo poželenje, kdor pa božjo voljo spolnjuje, ostane vekomaj, ” je pisal sveti Janez. Spoštujte svoje duhovne pastir¬ je kot namestnike Kristusove, kajti “kar ni angelom dano, je njim izro¬ čeno, " pravi sveti Avguštin. Duhov¬ niki so božji namestniki in kdor ka¬ toliškega mašnika spoštuje, spoštuje Kristusa samega, ker večno zveliča¬ nje naše leži v duhovnikovih rokah. Četudi bi imel duhovnik kake slabo- *vq je pastirje, sveti ,• ''VeUtavni glas božje :Sa 3 je njih glas 'tobrega Pastirja Vafci dufini pa- Kovorljo sami Bv.Duh govori / . , ' Ui tu. 174 sti in grehe; spoštujte ga kot duhov nika in "kdor izmed vas je brez gi o ga, naj prvi vrže kamen nanj". Res ne moremo nikogar slabih del hva¬ liti, spoštujte pa vselej duhovniški vzvišeni stan in častite njegovo ob¬ last. Bog je sodbo sebi prihranil. Molite za svoje dušne pastir¬ je, zakaj molitev dobrih ovčic največ pomaga pastirjem, da lahko modro pasejo in vodijo božjo čredo. Molili so prvi kristjani z Jeruzalemu za svo¬ jega poglavarja svetega Petra, ki je bil vržen v ječo - in angel Gospodov ga je rešil. Tudi sveti Pavel se pri¬ poroča večkrat svojim vernikom v molitev. Ako je vsak človek potre¬ ben milosti božje, koliko bolj so jo potrebni dušni pastirji, ki imajo v AVE M ARi A „_ bi tako vzvišene in dra g0ce osk /jJ.'podobe božje neumrljiv« stV *le duše. "Ako dobre premislit« ve ŠKe „ praV i sveti Avguštin’ li ubi ,g r s pozAaU, v kakšni nevarnosti vsi duhovniki Gospodovi. Zakaj 6 « s0 fJodni dan že vsak od sebe težko bo na so kako bo gele z duhov, odgovor J s ^ dnik ter j a i iz njihovih ’aše duše?” Dobri dušni pastirji k £?eio kar je vašega, temvet ište- ne l5te:l .’ eio vaših duš. Zato ste ji m 3° .^Vvašo posebno ljubezen, dolžni vn istusov e ! Ne zapustite ° J nebeškega Pastirja. Ni se SV0;l< treba bati, da bi Ga zgrešili, že Tboste držali Njegovih namestnikov. Potem pridete gotovo v vežno veselje, kjer bc/en hlev in en Pastir. ©bljube SraOezusovenui posve¬ čenim družinam; ~i -h Blagoslovil bom. niše, kjer bodo izpostavili in častili sliko mojeom preš k Src a, q _l_ + Balin ohranil bom mir nji po- vjm družinam . V soboto dne 13. junija, na praznik sv. Antona Padovanskega, se do lemontski zvonovi zazibali v vsej slovesnosti; trem našim fantom v nozdrav, ki jim bo ta dan ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman podelil na ameriških Brezjah sveto mašniško posvečenje. Tako bo Marija Pomagaj darovala letos ameriškim Slovencem kar tri nove duhovnike-frančiškane, ki bodo z vso pripravljenostjo stopili med delavce Gospodovega vinogra¬ da. Iz različnih krajev doma so se našli leta 1946 v Lemontu in nato vsi trije skupno nadaljevali pot, ki jih je zdaj srečno pripeljala do oltarja. P. Mark HOCHEVAR OFM je bil rojen dne 14. februarja 1929 v Bridgeportu, Ohio ter v cerkvi sv. Antona krščen na ime Tomaža. Tu je začel obiskovati farno osnovno šolo, katero je končal v Clevelandu pri Sv. Vidu. Nato je hodil eno leto na Benedictine High, ostale tri razrede višje šole pa je končal v St. Joseph’s Seminary v Westmontu, 111. Dne ^.avgu¬ sta 1946 je v Lemontu napravil prvi korak v redovno življenje; z ostali¬ ma dvema novomašnikoma je dobil obleko sv. Frančiška ter z redovnim imenom fr. Marko začel noviciat. Naslednje leto dne 20. avgusta so vsi ri J e napravili neslovesne obljube. Nato so jih predstojniki poslali v Croghan, N. Y., kjer ima newyorška frančiškanska provincija svojo štu- dijsko hišo (St. Stephen’s Friary). Tu so začeli s filozofskimi nauki in jih naslednje leto nadaljevali v Butler, N. J. (St. Anthony’s Friary). Nato so s .^ u P n ° vrnili na ameriške Brezje, začeli v jeseni 1949 z bogoslovnim • u l jem in ga letos srečno dovršili. Dne 21. avgusta 1950 so napravili ilQ vesnp _i_• _ _ j-i: ciihHiaknnat in lansko ** isn 'Im 23. junija 1 928. V njem s .. . Vodil boš zvesto ovčice, • pasel jih z jedjo resnice, opominjal in učil, srčno prosil in svaril . Nov! mašnik/ bod' pozdravljen, od Boga si nam poslan, oče Peter Chemazar in mati Lucija roj. Demšar sta doma iz Selc nad Škofjo Loko. Oba sta dDbro znana chicaškim Slo¬ vencem. Pri Sv. Štefanu je Viljem obiskoval osnovno šolo, leta 1942 pa se je vpisal v St. Ignatius High School, kjer je 1946 graduiraL S starši in sestro Angelo je bil velikokrat na romanjih v Lemontu, zato ni čudno, da so ga zvabile ameriške Bi in 3 e sk.eml postati lemontski frančiškan. Skupno s p. Markom je bil obleten m je dobil ime fr. Blaž. Nato gredo vsa nierova leta vzoore' življenjsko potjo ostalih dveh novomaSnikov prav do posvečenja. ?'r r “ * n,30 jr, 5» Bogolin, p. Aidrei Sv.^to od ' D ^ obrat je: domači župnik p. oitske fare in p.Bazilij Valentin n newyorŠki župnik p. Edvard Gabn c - j—T, e o - -oiotudn mu bodo sobrat je: domači župnik P* . Bogolin, p. Aidrej Svete iz detroitske fare in p.Bazilij Valentin monta. Novomašni pridigar pa bo newyorŠki župnik p. Edvard Gab dne 23 '^ OM ° FM ^ doma ^ Waukegana, IH. R°if?, Viri bra^ in it! kot , na 3mlajši v številni Gromovi družini, riko U Vrhniki r \ Nj6g0V o6e Frank se je priselil Vita. Louis je ’obiskovai a sm aml i Mari i a ro j-Pan6ur pa je bil* J skoval šolo slovenske fare Matere božje, n nt 1 o°Žj e ** er ^ awr ence bo zapel novo mašo v svoji krstni cerkvi Matere 3 ki p r iu *eganu in sicer 14. junija ob enajstih. Pridigal mu bo lemont- * au kep an m ,J Sar Aleksari der Urankar OFM., Asistirali pa mu bodo: bivši žu PnijQ. p 1 žu Pnik Mons. Butala iz Jolieta ter dva sinova waukeganske rii ka r 03 p V ’ Setničar, župnik v West Allis, Wis. in Rev. Ivan J. Dob- ' 12 St. Procopius Abbey, Lisle, 111. štiri leta gojenec St. George’s High School, katero v Evan- stonu, 111. vodijo šolski bratje. Leta 1946 se je na ameriških Brezjah pridružil ostalima, s katerima zdaj po letih skupne¬ ga študija stopa pred oltar kot novoposvečeni duhovnik Go¬ spodov. za duhovnika postavljen, med pastirje zveste zbrani . . . Boš opravi jal, poln svetosti, vere milostne skrivnosti, Jezusa boš daroval, vernike očiščeval. s aikom *eUmo na pem irem frančiškanskim l . n ?^^remljal®^ job^Gospod iZr °la,; 0 božjega blagoslova. Naj nji_ službo, ki J 1 kakor bodo na 'h hi zvesto izvrševali pasti in p 0 lm Ljrn oltarjem ko da bi ostali vedno ^^^ntskim ^"zvestobo in Uvezen <:r, jko bodo klečali P re ,- a n Gospodu dnchl '7‘^nl duhovniki ter obljubljaU^ zla9ti v teh d J ** b'aj jih spremljajo naše 178 ave m ah,. / Iz Sole trpljenja/ mn rmn VI jLi Janez, zaradi svojih cudo- govornikih -ainosti rmenova^ ^ zostom - Zlato usti, |e z ' ve ' v letiu. Bil je carigrajski patriarh. Ko je nastopil svojo vzvišeno službo, s vladale v vsej državi zelo žalostne razmere t. Na carigrajskem cesarskem dvoru |e vladala skrajna pokvarjenost in propalost, ki |o |e podpirala cesarica Evdoksija samcu Po de¬ želi so povzročali nemire pristaši krivover¬ skega Škofa Arija. Ti so nastopali tako, kot danes po svetu nastopajo komunisti: divje in kruto proti vsem, ki se jim niso hoteli pridružiti. Tudi duhovščina je silno trpela zaradi te krive vere in divjanja arijancev. Mnogi, celo škofje, so pod težo razmer klonili in odpadli od prave vere. Da je to slabo vplivalo na ljudstvo, je razumljivo. Sveti Janez je z žalostjo gledal, kam svet drvi. Kot patriarh je čutil dolžnost , da začne neizprosni boj in skuša rešiti, kar se rešiti da. Vedel je sicer, da mu bo to povzročilo veliko preganjanja in trpljenja, vendar je šel neustrašeno na delo. V svojih pridigah je javno bičal grdo življenje dvora in velikašev. Nastopil je proti slabi duhovščini in tudi slabim ško¬ fom, ki so spadali pod njegov patriarhat Vse je poskusil, da bi vso duhovščino zdru¬ žil za^ seboj v odločni boj proti pokvarje¬ nost, časa in proti krivoverskim arijancem Delal |e med ljudstvom za krščansko živ- .ji 6 i . n zvestobo Bogu. Vsako nedeljo j e pridigal v car.grcmki stolnici ter svaril rot.l vse, na, vendar poslušajo njegove oče tovske nauke. Trdovratne duhov n? L. • ^ stavijal Iz služb, na n|!h m.« ^ |e . od nove In dobre. Veliko se "k ° 6 In goreče delalo s svoHm 'l,- meljito obnovo vse dežele lar ^ om za te- Janez Krizostom nakopal hudo sovraJtvo iL S Svo i im delom tarskega dvora, z,0,,?^™^^; in da hfv^-u v ®*'. ka *ev. Zamerili so mu, Svarjeno ž/Jl• pr ! d, 9° k i Q vno bičal njih po- duhovnib • ,e * Nameril se je tudi oni* slediti Tnl m * in ^ ko ^ om / ki mu niso hoteli $ talno naras v ča , |n^ eZad - 0V0l,n0St prof ' ZaIi vedno k i- m na l v '*\' ^cgi so muka- goreči dusn- ° 1 . SOVr ažno lice. Vendar se dosledno do' F>aS . t ' r n ' dal ostrašiti in je & S^d E? ' Vo l J Poti. da bo patrinri 6 sk * en 'l Q cesarica EvdoksijOt Napravila i ° Sprav ^ a 2 njegovega mesto- 5 5ose dnii m l! Pr . av ° 2 aroto . Zvezala se l e v Patriarhom Teofilom, zelop 0 ' letnim in , i # ri , L, ,arnom 'eornom, — le bil j an ^ Shhle P n fm človekom, katere0 Z n i e govim °j S y e t n iski zgled trn v p« fl * ^ of |e in duhov n -L. 0 y? n i em so nezado^l\° U "‘“’ ' • n,k ' klicali zunaj mesta c«^ , - ■ p-vjinjvriiKi SK..VS.SS —i . ,1.0 . kveni shod, obsodili na njem patri 0 ' ^.^li neza in ga odstavili .. Krivično so m° 0 ]lm hudobije: da ne živi, kakor ' V |5n . ha spodobi, da je brezsrčen in Človečkih slabosti, da nepo- ! f V 9fVa n ia škofe in duhovnike, da de- ^rski rodbini in še mnogo druge- cC c • obsodbo so prišli k cesarici in ' S sV M | 0 d a cesar z vojaško silo prežene :3ntCV °skega patriarha s sedeža in dežele. ki je bila sama za vsem tem gi- -esa rica ' r g S dosegla, da je cesar izdal ^'^'izaona. Toda tri dni ni upal poslati ^ bi njegov ukaz izvršili. Ljudstvo ^ mreč za cesarjevo namero izvedelo ! e Negovo palačo zastražilo. Po treh dneh in Jjjj|j v upanju, da se cesar ne bo drznil J° zvr jiti obsodbe nepostavnega cerkvenega Zb °Toda sveti Janez je videl, da je vsak odpor brez pomena, četudi ima za seboj judstvo. Zato se je sam izročil vojakom, do so ga skrivaj odpeljali iz mesta. Moral Je z njimi čez Helespont v Perzijo. V istem času pa je nastal hud potres, ki je prestra¬ šil ves Carigrad in tudi cesarski dvor. So¬ dili so, da je to kazen božja in cesar je bil prisiljen izgnanega patriarha poklicati r azaj. Mesto ga je sprejelo z nepopisnim slavjem, ki pa ni trajalo dolgo. Cesarica je dala na trgu blizu stolnice Postaviti svoj srebrni kip. Ob priliki od- 'jtjaje priredila na trgu divje in razuzda- ?!P Se li c ®* Tedaj je sveti Janez zopet 'hT P , rižnico ' n grajal njeno početje. :!nJ° '' a , da P ,e? e, da bi dobila Janezovo 'hbro ^ ^ je jasno povedal, da divia i .°.i i e cesar icin namen. Res je ku d 0S g | S 'l? ne kaj dni po tem dogod- v pren^ a ' da So Janeza znova odpeljali ^'/ki so QnS * tV j‘/ 0t l e trajala sedemdeset trpljenja ^'^4* Patriarhu-trpinu mnogo re di visokih gora onstran Črnega m Or jo SO qq nniitl! 179 moral pozimi strafei m,"® 90 ' | Pr , < l n<,Jm . i 1» vročino. ' P° e * ! pa silno vedelo S kil e ie 0 izn ri9 ™ iSke ? ?—»vu iz¬ da I Lfpos U 1 1 1 'od*b K razmeram - e tudi veliko pisal na vse strani, da ie ta¬ ko s p,srni trpeče tolažil in malodane nav¬ duševal, ko ni mogel več govoriti s prižni¬ ce . To pa ni slo v račune njegovim nasprot¬ nikom, zlasti ne cesarici. Dosegli so pri omahljivem cesarju, da je Janezu poslal dva izmed najbolj surovih vojakov s po¬ sebnim naročilom. Odpeljala sta ga še da - Ije med divja ljudstva in spotoma z njim posebno grdo ravnala z vidnim namenom , da bi omagal in umrl. V naslabšem vre - menu je moral hoditi peš, za hrano sta mu dajala plesnive skorje kruha z usmrajeno vodo in pustila sta mu prav malo počitka. Res je ubogi trpin začel slabeti, dokler se ni smrtno utrujen in bolan zgrudil sredi po¬ ta. Prenesla sta ga do bližnje cerkve, kjer je umrl z besedami:"Čast in hvala Bogu za vse, amen ! ... "- Sveti Janez bi si bil vse to trpljenje in strašno preganjanje prihranil, ako bi bil mirno pustil razmere v državi in bi kot pa¬ triarh ne čutil dolžnosti, da svari in biča razuzdanosti in krivice. Delal je za srečo ljudstva in ni ga ostrašilo vse sovraštvo dvo¬ ra, velikašev in arijancev. Zato je raje vse prestal, kakor pa bi zanemaril svojo nadpastirsko službo. Sveti Janez Krizostom je tako prelep za led zlasti vsem predstojnikom, da k gre¬ hu ne molče, četudi si s tem nakoplje,© sovraštvo in trpljenje, da, celo smrt. K.Z. r- NOVOMAŠNIK POMENI. '/^ ,,n fena maša več - V«./ /H *Verinih poučenih - J bo£r;<*v preskrbljenih VeČ VeČ VeČ »stnih potolaženih - ■nrljivih duS rtSenih e božje razširjene 180 A V £ POTA BOŽJE Fortunat OFM D. luisa hoče SEBE PREPRIČATI, DA NI BOGA ne 13. februarja 1942. je začela na ukaz spovednika opisovati svoje življenje. To je bilo nekaj mesecev pred njeno smrtjo. Naj navedem ne¬ katere najbolj zanimivih dogodkov. Iz vsakega spoznavamo božjo dobroto, v kateri vodi Bog naše življenje tudi takrat, ko mislimo, da smo popolno¬ ma zapuščeni. Vsi ti dogodki so izraz božje previdnosti, kateri je Luisa prepustila vse svoje življenje. Takole začenja svoje pripovedovanje: Duhovni oče! Šestnajst let je od tega, ko sem v noči med 13. in 14. februarjem doživela zase izredno pomemben dogodek. Vse se je izvr¬ šilo brez besed, kakor bi bile samo sanje. In vendar je bila resničnost, ki je spremenila vse moje življenje. “Ni Boga! Kar ljudje govore o Njem, je le prazna bajka. Življenje ni vredno življenja. . . ” To je bil za¬ ključek, do katerega sem se hotela dokopati po dolgih in brezkoristnih žrtvah in bojih: “Ni Boga!" In prav ta zaključek me je popolnoma strl ter me pribil na posteljo, na katero sem pravkar legla. Čutila sem se zakriči "u a rJ"u e M niti zakričat 1 ali reči besede, niti na¬ rediti preproste kretnje. Moia nH jatel]ica je ugasnila luč Ni biP, P n polnoma temno kaiti’^ bll ° P °~ sneg. V sobi je'vladal molk sem vsa obupana, o, umre™’‘umret?! In tedaj, ko sem si ponavljala be¬ sede: “Ni Boga!. . . ” sem zagledala senčne obrise žene, ki je prihajala skozi okno verandinih vrat. Pribli¬ ževala se je hitro in neslišno. Usta¬ vila se je blizu vznožja moje postelje ne da bi se je dotikala. Imela je ši¬ roke rokave in njene roke so bile v njih sklenjene. Nisem mogla videti njenega obraza, kajti zdelo se mi je, da ima na glavi neke vrste pokrivalo, katerega doslej še nikoli nisem vide¬ la. Morda je sestra preprosto pote¬ gnila na obraz svoj pajčolan. Bila je visoko vzravnana in globoko je sopla, kakor bi od daleč pritekla. Od časa do časa je okrenila glavo proti oknu, sko¬ zi katerega je prišla, kot bi jo zunaj kdo pričakoval. Zdelo se mi je, daje nosila za pas preprosto vrv. Plašča ni imela. Njena obleka je padala v ravnih gubah. Mislim, da je bila te¬ mno rjava, toda lahko se motim. Vi¬ dela sem bolj obrise, kot pa posame¬ zne podrobnosti. . . ZAČETEK Prvega maja istega leta nadalj u J ( Luisa svoje pripovedovanje: . , Duhovni oče, to je zgodba mojeg‘ ubogega poklica. Svojo željo, da & pisala iskreno, posvečam preblag Devici in jo prosim, naj me ona, je bila tako molčeča uči, kako 11 bom kratka. v Ki^ na ' ki P rig I a na tak n bllžmo moje postelje, me je ze Prestrašila. Mislila sem, da je P° j) 1,S ' «mrt ki je priSla pome. >j»°® h ali privid. Bila je tlo- ■ „11» flu videla sem obračanje bi ' ) ut iia njeno dihanje. Lahko Jre 111 c ta knila, a od strahu sem -kreniti na drugo^ stran in za- .re»° Cl ’ • * i nkreiuLx -o l: da bi je ne videla. Morala § f e J« okam eneU. Samoglavo sem dVarn del noči: zaspala sem, je staU m se prebudila, se mi je zde- še tam. lo« _ _ e t sem hitro zaprla oči, da ne videla. Ničesar ni rekla, a predno izgubim vse upanje v Boga, * _dtia stvar* Slo Knm Zopet ,, ia ne vi 3 J je žarek luči posijal v mo] obup: lahk o naredim še eno stvar: šla bom samostan in tam molila. Sla bom, ko bo ‘‘mamica” umrla in me ne bo ttč potrebovala, ko bo umrl moj oče -ni mu vredno delati žalosti. . . Odločitev je bila storjena v mojih mislih in v moji volji. Odslej sem ve¬ dno hranila nekaj kosov perila na dnu kovčka in se ga nisem nikoli dotakni¬ la: dala sem ga na stran za čas, ko bom šla v samostan. Za to sem se dokončno odločila. Toda o vsem ni¬ sem nikomur rekla niti besedice. Vse, m se m naslednje jutro razodela svo- prijateljici, je bilo to, da sem vi- e ^ a °b vznožju postelje kip nune.. . LUISA NE VE VELIKO O VERSKIH RESNICAH e u ^ sa j e bila še protestantinja, ko Postal t0 dož ^ ve la in sklenila, da bo re d°vni ca 0 Pri tem ni dosti J ala > kako bo izvedla ta svoj kl^ Vi m ^ s ^b je imela redovni po- ^°8ta a ^ rŠnega go ^ e v katoliških sa- *kwj . » a kljub temu pri svojem '■< poatJll niti P°mislila, da bo mora- , ^tolifcanka, če ga bo hotela ■•bil tak prvi klic milosti, ki ’ *voj f 0 mo^an, da ga ni preslišala. in verskih dvomih se '' lla Prve rešitve, ki se ji je ; >*,' nk °vita. Božja previdnost V, y \ /rj v odi človeka iz največjih >. .^J^-pše in najbogatejše Živ- J* le človek ne zapre svoje¬ ga srca. Luisa je takni 181 odgovorila velikodušno kUc opisuje: * lak °le sama Je bil to poklic? Bil ie Kolikokrat sem IVšeleU^da^pri-' lačnosti ne bi poznala, saj me ie sta la tohko žrtev in toliko potovanj a nltf W° S f n V °l ja ' Nisem J 1 »ogla L, ker sploh nisem spoznala, da ie božja volja, kar sem iskala na poti. In brez nje bi izgubila notranji mir brez katerega ne bi mogla živeti Duhovni oče! Kako dober je Bog, kadar sklene, da bo potopil grešnico vase!.. . Lahko je izpolnjevati božjo voljo, kadar jo vidiš jasno. Zame pa je bilo težko jo spoznati. Poleg moje prijateljice Bluette ni bilo nikogar, h kateremu bi se obr¬ nila. Po naravi sem bila zelo neod¬ visna. Raje sem imela svobodo z rev¬ ščino, kakor pa da bi izgubila samo¬ stojnost in mir vesti. Da bi ohranila ta mir, sem morala slediti priprav¬ ljenosti vesti, naj že stane kar hoče. Kar tiče vere sem imela samo ljube¬ zen do staršev in ljubezen do domače družine, od katere sme bila ločena, a sem vedno mislila nanjo. Sreča do¬ mačih je bila zame nekaj bistvenega. Ničesar nisem vedela o velikih resni¬ cah. Nisem mislila, da je Kristus Bog: bil pa mi je naj več ja osebnost v zgodovini. Da bi bil naš Odrešenik? Kako more to razumeti, kdor ni v svojih rokah nikoli držal križa Nje- i?a ki je bil za nas pribit nanj; kdor ni nikoli šel v mislih po križevem potu in premišljeval dramo trpljenja? MESEČNI MIS. NAMEN: Za sredozemske misijonske dežele IS 2 Kako more to razumeti, kdor j a . koli prejel Njegovega največjega aa ru; presvete Evharistije? NIKOGAR NIMA, KI BI JO POUČIL Ob tem, kar nam Luisa pripove¬ duje v naslednjem, spoznamo žalostno dejstvo. V velemestu, ki je skoraj popolnoma katoliško, iskajoča duša ne more najti človeka, ki bi ji odgo voril na najvažnejša vprašanja in jo poučil o verskih resnicah. Koliko je tudi med nami duš, ki jih kliče božja milost. Morda je naše življenje ali naša nevednost ali celo naš strah pred ljudmi vzrok, da lučka, ki jo je zače¬ la prižigati milost božja, ne more za¬ goreti in posvetiti v njih iskanje. Pa poslušajmo Luiso samo: Nisem imela ne dela, ne denarja in ne zdravja. Moje zdravje je bilo spodkopano z resno pljučno boleznijo. Po mnenju zdravnika sem bila ozdrav¬ ljena - tako učinkovito, da sem pri najmanjšem naporu ali vznemirjanju bruhala kri. Razen prijateljice, ki zaradi po¬ manjkanja znanja ni bila praktična katoličanka, nisem poznala nobenega katoličana. Cerkev je bila še vedno zadnja vstar v mojih mislih. Tisto leto se je moja sestra Aliče poročila in se izselila v Ameriko. Ta¬ ko sem ostala sama s svojo teto - “mamico”, ki nas je vzgojila. Prav zaradi nje nisem odšla v Afriko k oče¬ tu. Ker nisem mogla dobiti delj Švici, sem pograbila prvo dano pi liko, kise mi je ponudila: post< sem varuhinja nekemu milanske] dečku. Ker je bil v šoli od osn zjutraj pa do štirih popoldne s < bila ta čas prosta. Hodila sem Milanu in obiskovala cerkve ki se mi zdele bolj privlačne kot tr^ AVE m AHi vine in muzeji. V dominikanski o ^ kvi Santa Maria delle Grazie ( tu er ' znamenita Leonardo da Vincijeva gi* ka: Zadnja večerja), so na števil* dneve imeli v stranski kapeli bla gn e slov z Najsvetejšim. Nisem vedela' zakaj gre, a vleklo me je tja. Tu sem videla veliko luči, bilo je petje i n t je klečalo vedno mnogo ljudstva. Bii a sem ravnodušna za vse. Duhovnik s e mi je zdel kot blaznež, ki kolikor se da hitro ponavlja vedno iste kretnje Mislila sem si, da so ljudje neumni’ “ker časte sveče na oltarju”. Nisem se pobrigala, da bi poizvedela, kaj so izgovarjali. Ko je množica odšla, sem še ostala in molila. Nikoli ni¬ sem mogla ostati tako dolgo, kot sem želela. Tako je minilo leto. Tisto zimo sem brala Maggy (zgodbo Margarete Lekeuz), katere pogum je naredil na¬ me silno globok vtis. Do joka me je spravila, a kar nič me ni vleklo, da bi se pridružila njeni veri. Poleg tega ni bilo prav nikogar, ki bi me poučil. Mala prijateljica, bivša katoličanka, je prestopila v se¬ kto “Christian Scientist”. Gospa, za katero sem delala, je bila sicer ka¬ toličanka, a sploh ni živela po veri. Njen mož je bil protestant in tudi ni hodil v cerkev. Nekega dne sem j° vprašala za pomen imena “Corpus Domini”, kakor so nazivali neko kar- meličansko cerkev. Začudeno me je pogledala in odgovorila, da ne ve. Ko sem prebrala Maggy, sem do- bila toliko poguma, da sem vstal a sleherno jutro in odšla v bližnjo cer¬ kev k sveti maši. Bila sem še P°' polnoma ravnodušna do vsega, kar se je dogajalo na oltarju, a začela sen 1 dan z molitvijo na svoj ubogi način- Vera sama mi ni nič pomenila, tod* nekaj Je bilo v cerkvah, kar me J* neubranljivo privlačevalo. /Da'i e / 183 Stce fauiovo oUjuMja. ... vsem svojim častilcem - obilico *l nje, zavetje pred sovražniki, srečno smrt in zvečani!*" 1 ' 0 P° sve ^- ...duhovnikom in onim, ki se trudi' S° nam tu di že tolikokrat odvzeli e ' gaino kupl^no^ai dobm za silo zdr ^k vendar smo skrivaj Uko hrane, da smo živeli si kupi živeža, mrtvaško nosilnico, ki jo je sam izdelal. 2. Svojim verni¬ kom je prepovedal vstop v komunistično stranko . 3. Ni jim dovolil branje komunističnih knjig in 4. podeljeval je zakra¬ mente brez dovoljenja oblasti. Čudni “zločini” ! ^vezni sodnik Willi- am F. Riley (lowa) je ob neki priliki izjavil; “Prepričan sem, da mo¬ rala in vzgoja ne smeta biti deljeni. Prva in bla¬ žilna vez med obema pa more biti edinole vera . Niti malo ne dvomim, da si je vera skupno z mo¬ ralno vzgojo pridobila enkrat za vselej svoje častno mesto v ameriški tradiciji. . . " Tako v napredni dr¬ žavi Ameriki - kako pa v “svobodni” Jugoslavi¬ ji ? Tam se še vedno dr Že komunističnega nauka daje “vera opij xa y ud J Tako torej: zasegli nam bodo ves misij 0nski inventar Težak udarec za našo družinico. * Tudi jaz sem bil določen med štiri, “ki go var ja j o za točen spisek” Najprej smo morali rdeče voditi na podstrešje. Vsako cunjo, vsak že- belj.. .vse so vzeli v roke, prešteli ali stehtali in seveda vse točno popisali. Sleherno knjigo so prelistali od prve do zadnje strani ter spraševali po njeni vsebini. Na spisek je prišel njen naslov, kdo jo je napisal, kdaj je izšla in celo ime založbe! Popisali so tako temeljito vsako najmanjšo stvar, da bi ti mogli naslednji dan zlahka dokazati, Če bi samo stol premaknil k drugi steni sobe. Never¬ jetno, a resnično. Koliko truda je stalo, da smo vse preobrnili. Prav do osme ure zvečer smo bili na delu, pa še končali nismo. Vojaki in štirje “za¬ stopniki” smo bili utrujeni in vsi umazani. Mi in ostali v sobi sestrske hiše pa seveda še lačni, saj se je zvečer tudi za skromno zalogo živil kot za ostale premičnine glasilo strogo povelje, “dane smemo ničesar premakniti ali spraviti na drugi kraj”. In ostati moramo v sobah. Celo nekaj klju¬ čev so odnesli s seboj ter odšli s pozdravom: “Ju* tri pa na svidenje! ” Nadaljevali bodo z nami po* pis. .. Trije iz spodnje misijonske hiše smo v pro* s oru, ki še ni prišel na zapisek, staknili nekaj jajc. Pred dvema dnevoma so nam jih vtihotapil dobri ljudje v zgodnji jutranji uri. Ocvrli smo si jm na olju, ki nam je preostalo od večne I l^ 1 * DisIir ed T? 0 i hrariiti * jutri bo Prišlo tudi to na za* nekai rin °v, e ^ t , e ^ a s Pl°h ne vemo, kje bomo 2 e ' “ekaj dneh on kaj nameravajo z nami. haH en, a J e bila hitro pripravljena in sku ni tako tekmi ^ 1 Rečl mora m, da nam nik bili tudi omm 1 I kot prav ta ^er. Radi bi po^ li prhi do ^ " e3trske Mše > toda ne bi sUff Svoboda in zaš^ite^ tU’ l. : verniki - z izjemo peščice - so vsi •‘T7.Tudi tu nas strašno zdeluj Stv °"-V Sa , a fantje se dobro držijo ]&• Borba je " a ‘*J p 0s »ton patrov je še vedno pod ključem 1 - Pet ^aj'! Z in C ... Škofu kljub prigovarjaniu W^L ln v os tali So “* Vz 8°jitel, ’ " e J ^^dine. A me rik a * v r ekow. t ga v se številkah „ lh ' Tudi v s ta tisti ki So esref - Po Sko teto Dr „ mo tan- »reče 2ah ? °™ etne ne- 24 ur . 102 s Va 6 vsa kih tev. . Sm rtnih žr- me^ a ieh Z 5 e n ° be ^ en iz * 2 £ Bodimo ved ° Se P r aW: 'Jeni. ker » e ° Pr ‘ prav - ure ne dneva! ne ' trst med nami še ni izdajalca, hvala r7_ . f^nlki - z izjemo peščice - so^si 0 s?f,V Na ' in še bolj goreči. Vsak vihar suhe ve^ 1 ZVe ~ drevesa, ostale pa postanejo še bniit P° tr ga ; 0 čne. Vesel sem Vašega poguma Vzf rl—® 1,1 dokler je mogoče I Pa četudi nas pobiiein Jaj ? 10 ' Da, da, povsod je enako. Cela Kirn'7 -ostala krvaveča ledina, ki se rahlia /" ta } ska je 5 » božjo setev. Gospod, izMraj £ &T oovih delavcev, gorečih misijonarieli r Jsko njih število v tisoče I Našim vernikomd PoveCa J' mainjih ohrani zase, zašlim in odpadlim J POgU ' « »Z.J v »v.,j. r ., nlc . sfSSS v p .°: /Dalje prih./ Bodi jim mati , Marija! Mati duhovnikov si, o Mariji na novermašnike svoje poglej svetu zavladala je hudobija, Vot do rešitve, Marija, povej . je nad nami, ugašajo zve temne, nevarne življenja so c» ,x > o Marija, srce nam odpri xn nsjv(/rruišnike varuj vse dni jih vsak dan ljubeče k o. /fuj jiogube jih v grešnem v fiati vchcU sc, z njimi žaluj / '‘fiati za duše, sc s peklom bo Ker so, Brezmadežna, tebe ljubili, so novomašniki svet zapustili; Jezusu dali življenje so v dar, s sveto radostjo odšli pred oltar. Tebe za mater so svojo izbrali, tvojemu Sinu srce darovali, vodi, Marija, jih s svojo roko, ko bodo duše vodili v nebo. Bodi jim mati, Marija, v življenju, tolaži, podpiraj jih v križu, trpljenju; tebe in tvojega Sina Sreč naj novomašniki srečni slavč! Grtgor M,til AVE 188 i JMONTfKI CP*\tVf maju smo pa že imeli mnogo obiskoval¬ cev in njih število se bo večalo iz tedna v teden. Saj je v Lemontu toliko zelenja in cvetja, da iz- gleda naš park pravcati raj. Naši študentje pra¬ vijo, da zelenje prehitro raste: komaj so grmiči pognali in je trava oze¬ lenela, že morajo striči in kositi. Tako bo prav do jeseni veliko dela. Seveda je storjeno z ve¬ seljem, saj gre za naše romarje, katerim bi ra¬ di pripravili čim lepše urice pri Mariji Poma¬ gaj. • Dne 29. aprila smo v naši cerkvici obhajali slovesnost srebrne ob¬ letnice, kar je bil naš p.gvardijan Benedikt po¬ svečen v mašnika. Zbrali so se njegovi najbližji sorodniki, njegovi slo¬ venski, ameriški in hr¬ vaški sobratje ( prišla sta tudi naš p. komisar Aleksander in hrvaški komisar p. Dominik Man¬ dič) ter svetni duhovniki iz okoliških fara,kjer po¬ magamo v dušnem pa - stirstvu. Iz Clevelanda so prispeli prevzv. škof dr. Gregorij Rožman v spremstvu Rev. Slapša- ka in novi župnik Sv. Vi¬ da, Rev. Baznik. CM slo¬ venskih duhovnikov j e bil pri nas Rev. Kuzma P. Benedikt je opravil slovesno sveto mašo, kratek nagovor v angle¬ ščini pa je imel lemont- ski župnik pri Sv. Alfon¬ zu, Rev. Reisel. Cerkvena slovesnost kakor kosilo po njej sta potekla v prijetni domač - nosti. Vsem duhovni¬ kom - gostom, ki jih je bilo okrog trideset, je bila slavnost zelo všeč. P. Benedikt pa tudi za¬ služi, da ga ob takile priliki malo povezuje¬ mo, saj že toliko let z vso vnemo skrbi za Le- mont. • To je bila le družin¬ ska slovesnost, obletni¬ ca posvečenja. Ker šte¬ vilko za junij zaključu¬ jemo že sredi maja, še ne moremo poročati o zunanji slavnosti srebr¬ ne maše, ki jo bomo dne 24. maja združili z ro¬ manjem društvenic Ma¬ rije Pomagaj K. S. K. J. iz Chicaga. • Mrs. Hoge, mati sre- brnomašnika p. Bene¬ dikta, j e po slovesnosti 49. aprila ostala kar v Romarskem domu. Prav pridno pomaga, kjer l e more, Rn l--, - x , , ° kar pri nas počakala ordinacije svo- ki 8 bo n i\ Čaka fr - Marka - kl bo 13. junija. zime “igral” f a r °všk 0 novi kuharico na naši župniji Sv. Janeza v Mil. waukeju, Wis. Zdaj pa ^ spet med nami. Dokon¬ čal je postaje križevega pota, ki sta jih lani po . stavila v parku s p. ko- misarjem Aleksandrom, Še gredice mora opleti okrog kapelic, pa bo go¬ tov in križev pot bo sa¬ mo čakal na slovesno blagoslovitev. • Dne 8. maja sta se iz Avstralije vrnila naša dva misijonarja p. Klav¬ dij Okorn in p. Beno Kor- bič. Dve leti sta z ve¬ likimi napori delova¬ la med tamkajšnjimi na¬ seljenci Slovenci in raz¬ nimi drugimi narodnost¬ mi. Malo počitka se jima bo prileglo. Obema kličemo vese¬ lo dobrodošlico! • Dne 1 7. maja so im e ' li pri nas mesečno du- hovno obnovo člani Dr u štva Naj sv. Imena f are sv. Sinforoze. Govore ] e imel p. Benedikt. Počasi postajajo am e riške Brezje znane tu drugim Amerikanceim n ‘ le Slovencem. Že i z ve strani nas prosijo, bi začeli z rednimi naj do¬ bi • Br. Akurzij j e preko hovnimi vajami. Tak (1 ^ prostorni Romarski lahko lepo izrabili tu ,j# fl -ih, ko ni romanj, v' ne bilo napak. . rlevelandu je zad¬ aste umrla naša potnica in vsakoletna l jr ica k Mariji Po- '.j ( Mrs. Angela Po- .'.Ameriške Brezje so 'bile tako pri srcu, da { po poročilu prijatelji - nekaj ur pred svo- ■ smrtjo govorila o - 1 u g« ■ - Le ■ Blago pokojnico |'- 0 ohranili v toplem Nemimi ter jo bomo \izo vključili v svoje : :litve. Tudi bralcem : priporočamo v spo- .:pred Gospodom. Žalujočim ostalim iz - ;*amo iskreno sožalje. • V torek po svoji novi maši nas je obiskal la- sallski novomašnik Rev. Bernard Horžen OSB, či¬ gar sliko smo objavili v majski številki. S kapla¬ nom slovenske fare v La Salle, 111. sta pripe¬ ljala domov p. Odila, ki je bil novomašni sloven¬ ski pridigar. Obema je bil Lemont zelo všeč. 169 stane $ 1. 25. - Drugi pa ima 222 strani, je vezan v rjavo celulozo in ima tudi zlato obrezo. Stane $ 1. 75. Žal še niso dospeli molitveniki REŠI DUŠO, ki imajo velike črke in po njih tako povprašuje¬ jo. Naročeni so pa v Go¬ rici že dolgo in tudi u- pamo, da jih bomo kma¬ lu prejeli. • Spet imamo v zalogi molitvenika Z BOGOM in KAM GREŠ. Prvi ima 256 strani, zlato obrezo in z belo celulozo pre¬ vlečene platnice. Cena je $ 1. 75. Z zlato obre¬ zo a v črno platno vezan • Upravnik Ave Marije prosi oproščenja, da ste v maju tako dolgo čakali odgovor na pismo. Vsak dan je dobil toliko pošte, da pri najboljši volji ni mogel sproti odgovarjati. Saj razumete, kajne ? Ro tedn^ pfed'L/'! lemontsl oglasila in medtem se je "■^T spremenilo. Dne 16. maja '°'ZJ smrti mojega dragega ^ Lepo je bil previden in tako ' :J očil iz tega sveta z Jezusom 7.V Tudi Vam ga priporočam v ': ;ev , saj je bil dolgo vrsto let St zastopnik Ave Marije in vseh '•venskih katoliških listov. Koliko rakov je naredil za širjenje Vaše- :• mesečnika. Vem, da mu je Mari- izdaj v nebesih vsako stopinjo sto- .::o povrnila. Ko je bil moj mož že v bolnišnici, ::in pa še jaz zbolela. Tako sem se : pogreba komaj udeležila, seveda nemštvu bolniške strežnice. Bo- me je prevarala in sem po •••* domov morala še enkrat v d dp niC °’ ^ er sem os tala prav do 5og u C ^^ ra - Zdaj pa sem, hvala ‘iz j n c r f Va se dobro počutim, ega sre * ^ ru zina se moramo iz z innr» a .y Za ^ va ^ti Mariji Poma- :zni. U v . »oji bole: kakor h mi ? 0Šil j a J te Ave Mari- kivije 0s ^ e J- Brez nje bi bilo ’; z 8° n ^ a nj ^ ta ko pusto, kakor dan ' r ‘ fj 8t na ’ . °liko lepega za srečno Je že naučila. »>ABik X,. s^ : T U( jJ M lnn - - Piše Marija s ‘Uij e • Jaz s em redna bralka V'\ *hi < z , d *j J° še ra J ši be ' nii , ol 8 čas po sinu Vin- . ' r >h y ^ v ojakom in je že Tudi on je tako }tl p r j| nneaečnik. Toli- 'itTbL ! 0f ^ dela in me je ! 'inrrm t ali je že i Frank SEKUTA, Claridge.Pa. Mary HRVAT, Lemont,Ill. Anton SKRABEC, Cleveland,Ohio Kiary MAVEC, Eveleth.Minn. Margaret MIHELICH, Butte,Montana Mary THOMAS, Pueblo.Colo. John HRASTAR, Cleveland,Ohio Frances RUPAR, Chicago,111. Stephen ZABCIC, Chicago,111. Steve KOBILLY, Ely,Minn. Angela POLIS, Cleveland,Ohio Frances STERLE, Cleveland,Ohio Mary OMERZA, Cleveland,Ohio Johana MAKOVEC, Cleveland,Ohio Anton PERKO, Pueblo,Colo. George FLAJNIK, Joliet,IU. Frank BOHINC, Cleveland,Ohio Anna MARCH, Sharon,Pa. Anna MLAKAR, Joliet,111. 3 I r.i.p. prišla Ave Marija?" Petnajst let star je moral bežati pred komunisti. Bil je dolgo časa v ječi, kjer so ga pretepali in je moral dosti prestati. Zdaj je pa spet v vojski. . . Pred od¬ hodom je obiskal Lemont in se pri¬ poročil Mariji Pomagaj, naj ga lepo varuje. Mogoče je prav zato kar ve¬ dno zadovoljen in vesel. Pred krat¬ kim mi je pisal prav zanimivo pismo o svojem prijatelju. Takole piše: “ Ravno sem prišel od misijo¬ na, kjer smo slišali lep govor. V cerkev sem vzel tudi prijatelja, ki J e Sem ga ks r o i a. _ _ povedal, da cerkve ni znot: od svojih otroških let. še ■ Cernu služi, ■kev sem - 4 katoličan, pa ni prav nič poučen " ara kar silil s sabo, saj mi je rkve ni znotraj videl ** 9 rti za rožni kaj Sele O CJ i _ svojo najboljšo volj O p Av*. » . _ _ mogel. Pravil mi je, da se Boga ne boji, ker skuša lepo živeti in tudi je dober fant. Le to ga je skrbelo, ker •’~ri poučen, da si je vedel, ni bi l 0 veri p AVfc \92 Ferkulov Vinko • ROCK SPRINGS; Wyo. . p Ciril Jenko: Da ne bo kdo mislil ie Ave Marija všeč samo ženski moški pa se zanjo ne zmeni m0( £ se Vam za redno pošiljanje li r - J 1_1 -I / n n J • ^ta Set let e m 0 j da je bil krščen kot katoličan. Ko sem ga spravil v cerkev, mu je bilo tam tako všeč, da je Fathra med pridigo kar k sebi poklical, da bi ga bolje slišal in razumel. In Fa- ther je stopil k njegovi klopi ter na¬ daljeval govor. . . Zdaj ga moram pa vedno zbuditi, da gre tudi on k maši. Upam, da bo postal prav resenin praktičen katoličan. . . ” Koliko more narediti katoliški fant med svojimi vojaškimi prijate¬ lji! Zato moramo zanje moliti, da bi ostali dobri in značajni fantje. Prilagam Vinkovo sliko, če bo v Zapečku kaj več prostora. In vse bralce prav iz srca pozdravljam! Lemontski frančiškani Vašega fanta iskreno pozdravljamo in mu želimo srečno vrnitev. Medtem naj pa le pridno misijonarji medfanti! • CLEVELAND, Ohio - Piše Mrs M. Zupančič. Naj Vas še jaz enkrat prav lepo pozdravim, saj sem stara prijateljica ameriških Brezij in tudi zvesta bralka Ave Marije. Rada bi obiskala Lemont in slišala peti Vaše nove orgle. Lepo pojo, kajne? Ta krat sem dala zanje v dar sto dolar jev v zah val °, da seje sin srečno vrnil iz Koreje, i n mi ni žal- KrtT posodi Mariji, bo dobil od ni/ Kd r njeno z bogatimi obrestmi J P ° Vr ~ S6 VcLliA i srca zahvalim. Ze nad dvaj, me vsaki mesec obiskuje in j najboljši prijatelj. Vsak katoli^j Slovenec v Ameriki bi ga moral fj tati, to je zlata resnica. Zato Pa želim Ave Mariji veliko novih j n zvestih naročnikov, ki bodo list 5 e dolgo vrsto let ohranili pri življenju in napredovanju. Bog Vas živi! ZAHVALJUJEJO SE za usliJanje Srcu Jezusovemu, Mariji Pomaga j, sv. Antonu, Frideriku Baragu: Leo A. Conrad, Frances Baraga, M.Prhne, Agnes Sintich, Frances Necemar, Alois Moonich, Mary Ostanek, Mary Knaus, Louise Yeager, Joe Pivek, 1 Katarina Stuller, Frances Križnik, Agnes Poturka, Louise Shray, Theresa C. Flora, Paul Shray, Amalija Kovačič, Mary Kur¬ nik in N .Z. ODPUSTKI ZA NOVO MAŠO Novomašnik prejme na dan svoje nove maše popolni odpustek če opravi skesano sveto spoved ' n moli po namenu svetega očeta.(S-P' Ap., 16. januarja 1886) Sorodniki novomaŠnika vštetega tretjega kolena imaj 0 P°. polni odpustek, če so pričujoči P r ve te ■i i po nam eIlU td novi maši, prejmejo isti dan s zakramente in molijo svetega očeta.(S. P Ap , 18. 1932) F Vsi verniki, ki se udel e ^ nove maše, prejmejo sedem l et J? pustka. (S. P. Ap., 18. marca 19 32 ) Kdor na dan posvečenja a 1 an nove maše poljubi dlani n°\. šnikove roke, dobi 100 dni 0 pustka. (S.P. Ap 29 dec . 1934) jj5; J.Kovačič, pu $10.50: A. , jv- j winkJer. R.Ovca, J.Petkovic, , '* l .‘ p ’ j. Žnidaršič h, M.Petelin, M. t ,f‘ W.Juns, Čebašek Fam., ’ j.perusek, J.Strohen, F. — ^ J. Trampuš, E.Ule, B,Skofic, K A-^^iko, H. Žgajnar, J. Rov it z, c. ^ tftf; /-Urar A Kr ali, A.Shega, R.Glazar, v V. i-npz J.Ponikvar, M.Ergen, M.Hoche- '1% j.Gorse, M.Kolenc, M.Mikulich, - /vireru.,_ u vpnmar: p< M.Kromar; po $7: M.Strekal, po $6: A.Komick, F.Pust, M. litja ^loTec, »tf, „ ^oV 50: ■g, P G.Urbas*,""M.Crtalic, L.Med- M.Muniza, M.Flcr, J.Papish; ■el V ‘\°Tnmc- po $5: F.Ivančič, F.Jerina, ' f' 50; . Drmi F.Maticic, M.Mernik, F.Messer, fpprsin F.Petrič, ARozman, J.Selan, .h M Stare, J.Strah, M.Zajc, M.Barbis, : 3ir *sim CD ' gizjak, ABozeglav, M.Dezelan, ' ' AKoshak, E.Loncarich, G.Malakar, 'u perusek, M.Petrič, A.Rauch, F.Star - T qare M.Struna, J.Jelencic, M.Zelko, *=• J'a Lim, K. Klaus, ABogolin, M.Pangre, I "iS™ j.Rozic, M.Zelle, J.Mihelic, F.Lukac , ■ J; 7nlk’ M.Pavlesic, A.Cirey, AGrdina, M. ¥-.521 L. Mladic, G.Hozian, J.Hocevar, J. vvec M.Makuc, F.Kasic, F.Kocjancic, V.Kureit, Vjeik K. Dol ar, G.SkorjanC, J.Tezak, L.Conrad, I i jeglič, M.Meljac, Mrs.Perko, T.Pintar, APucel, : comazic, F.Zuzek, M.Cekada, A.Habjan, M. L.Pavsek, J.Somrak, F.Shenk, A.Jeglic, 1 /.vasick, M.Sajovic, U.Tauchar, M.Tomec, J. ! » iss, F.Zajc, M.Frank, J.Simec, ! Baovec, J.Miklavcic, J.Pečnik, { LPfushek, M.Turk, F.Anzicek, ! k&steiic, M.Oblak, M.Wretschko, l-;., .VBratina, M.Murn, AOstrelich, H.Preotle, ; ;-'S.nole, F.Skubic, M.Skully, A.Setnicar, J.Visler, m “•Žagar, j.Bradach, M.Bildhauer, J.Kovac, L. ! r;f’ J-Lozar, C.Marolt, M.Narobe, AOratch, J. • J 'Bradac, A.Unetich, T.Arko, M.Bencina, G^r’ ,u? raocel ’ A.Dragar, U.Erhatic, M. 1“ M- 5 °: T.Narobe; po $4: A - Bzen ' H - Dolinar ' J.Terlep, E. V.Pozojevic, J.Gruden, M. J.Zugel, A. $4: U. po m.j-Hat&uvic, Ivanetič, M‘Namiger . P< ‘W0: M.Stimetz, P.Habjan; po $3: • ’'Margon, F.Osaben, A.Teran, J.Smith, • xy i A.Banich, A.Xeller, J.Turk, M. * M.Stiglitz, J.Rešek, F.Kostafljevec, ’ S*. F.Bresar, M.Knaus, A.Kozel, M-Laurisai, l , S be w rstar * G.Logonder, AStrnad, L-MeUin, • ; a ? ke ‘. Po $2.50: NLSvigel, M.Rahne, J*Sj etina ’ r-Zagar, F .Strauss, C.Vrasich, M.Kokal, Sr., U. Lov sin, žSTi 'Mi: c ,;1 llps ' .'•Javen £*eki J.Polanshek, P.Bukovetz, f m' u - .■ .J.Rogel, H.Podpadec, F. P*y«c, u A.Gole, M.Glivar, F.Dernovsek, rJaven ‘n ™ ek .> J.2iacnik. A.Pristov: do $2: bneiier, |, A.Plemel, m.' C.Tostovrsnlk M.Alduk. b. Kameen, F.Marolt, Mr.Plecnik, Pristovec, A.Možina, J.Pavlesic Schwab, AJSkolar, K.Tisovec, M.Spehar, F.Suscha, F.Tomsic, M.Alduk, h. Evans, L.Fon, A.Korelc, F.Klančar, M.Kovach, J.Mak se, F.Ligon, J.Pugelj, A.Plut, A£kufca, M.Tavčar, J.Velic, A.Zupancic, M.Žnidaršič, M .Bulich, F.Fink, A.Kozel, A.Prijatelj, M.Pogon, A.Rebol, M.Selak, MJSkerjanc, J.Stajerk, L. Verbič, B.Ancel, C.Barboric, J.Legan, A.Moonich, C.Mrezar, M.Oblak. m n«**—- Trost, M.Vi: —, ... _ ... F.Šušteršič, M.Matkovich, M.Patrick, Mrs.Polaj- Tro^f Z£ M , vi^ ,< ^^ a ^' M.Osterman, O.Tasner 'j' F.Sustersic^M^Matfovfct' nar, M.Hlec, L.Stepic, M.Stine' J Tolar 5? £ IaJ ‘ j'Mart aCiC ’ M ’ Koza ’e lo v"’ M.Lov r ko r, l a \.M V aieS’ J.Martinčič, M.Mutz, J.Pugel ij?»v pr«?,' P.Setnikar, F.Star, mSJaS ^ M.Usnick, F.Balkovec, A.Kuhar, MjStariha, m' Levar, F.Suhadolnik, J.Skrabec, A.Cheme' m* Draz, J.Grm, M.Holtman, J.Kerzic, B.Lakotich' J.Stampfel, J.Jaklich, M.Klep, F.Marn, A.Nemgar' J.Russ, M.Boh, C.Boyce, J.Gorjanc, M.Gerl' M. Kofal, L.Korenchan, J.Krall, T.Okoren, M Oblak, J.Pianecki, V.Sesek, L.Turk, G.Gorshin, T.Grum, A.Jersin, L.Langerholc, M.Meznarich, F.Perme, MJ3chaur March, M.Stanonik, M.Vidmar, N. J.Vraničar, P.Ziherl, T.Zortz, N.N., JJlar- borich, M.Habjan, J.Hren, F.Kamin, L.Lacijan, J.Pavlesic, F.Perovsek, A.Perse, L.Vrenk, L. Belaj, B.Chokel, J.Cankar, F.Goljevscek, Gregorich, M.Hafner, J.Mihelcic, A.Nemec, Paulin, A. Pintar, M.Prah Sr., A.Smrekar, Šuštaršič, J.Tancik, J.Zabukovec, A.Arko, Bachnik, G.Gec, K.Judnich, B.Komavli, V.Krajec, F.Krebel, M.Kresevic, A.Krulc, A.Levar, A. Možina, J.Mlakar, A.Nemgar, K.Persa; po $1.50: A.Skedel, M.Vidmar, M.Boldin, C.Homar, F.Krecic, R.Polz, F.Zaller, F.Balkovec, A.Ljubi, T.Troha, R.Verbič, M.Bojc, K.Korbar, H.Papesh, F.Bucar, M.Elesh, A.Grecar, A.Sorrrak, L. Gregorič, F. Knez, J .Kopač, J.Ribich, A.Gole, A-Suhadolnik, M.Cercek, A.Molk, M.Mencinger, K. A.Orehek * M.Vidic, M.Rosenberger, J.Hrib ar Sr., M.Hribar, J.Konchan, F Kovačič J.Lunder, U .Šušteršič, G.Ivancic, Miloitz. M.Cekuta G.Debevs F^.Hocev^ £ Hočevar, F.Mesojedec, J-P a ™ v1 ^ ’ pjeien, j.Belcic, F .Cimperman, “• Drl g5?i e znik j! R.Klemenčič, A * B f ajam k " lk, L ^far Mrsichu- Kastelic, E.Oven, A.Tanko ^L^a^, ^ $1>l5; ster, M.Urbancic, po $L25. AJ5 ^ M ^tampfel, j.Modec, po iJ; n Plu % J ^ r , K.Eppich, J. F.Zitnik, Grmovšek, F.Ambrosh, M.Strumble, F TiTrb u,2 ^ a cnik, A.Pristov; po $2: ib-'?, M.S ’ M-ZaJc, AZokan, K.Velbel, C R?nLu D,Kozina > G.Kotze, M.Prah, ^ I -HSvSh a ’o M,Cervan > M.Gorshe, K. N.L a niift’f* C,Jenko * J.Knaus, P.Kure, ' Ch - H.Marn, A.Mulich, J. ' *«.£2S?1’ P -Pirman, V^hepec, A > 4c - J * Vidm ar, A.Zakovich, ; T.OjT^^c Fam., j.sever, A.Cetinski, .^Modir ’ Tpl 08ana Fam., A.Luin, A. ■ • tulili * P*P°zlep, A.Rudman, M.Shi- ‘ ‘Znidarsich, A.Kramer, P. lv V, , ‘^bravV d ’ T M *Tfusnik, M.Benich, A. • Kj-hiJ J - p lliplc, M.Grzeta, M.Komp, A.Htepanich, K.Subic, A. ■ ‘'''litih,' A*Rrezovec, J.Cankar, A« b Sft ^Majerle A.lUuit, J.Toge 1 , ’i*ir. M. VoJkur, K.Bartol, A. - J.Terlep, /\ •AL/UliJM« , ..._^ Jagodnik, T.Derchar, J.Dremelj, A.Kutnar, L. Tratnik, B.Zelko, F.Beribak, D.Blatnik, J.Dedek, M.Gersich, J.Kavčič, AMalensek, J.Penne, L. - M^Suder. A. o - Simončič, J.Smolich, J.Skerjanc, Trepal, R.Tofart, J.Tutin, Mirtič Fam., F.VIrant, M.Ferkul, M.Gostic, M.Karsnick, M.Mernik, F. Orazem, P.Stimac, A.Varsek, A.Zaletel, m. Korošec, A.Krizanec, A.Lesca, M.Markovlch, ° F^nyder, J.Tursich, T. Thomas, s.Gerdin, M.Fe Korošec, A»iu -- Podgornik, FJSnyder, j.Tursicn, -- Žagar, M.Bizjak, M.Coprich, S.Gerdin, M.Fear, A.l ,a.mbert, K.Modrian, J.Novak, J.Povlrk, M. — *-*• v n.. P.Chemazar, A.Meke, * Kf.ru- F.Smer< M. Fink, Hribernik, K.Jekovec, j.Kal |in Madic, H.Osaben, C. Pobega, j.p. ator _ t Pozes, M .Zbačnik, A.Berce, M.DarovIc pT? 1 - J F. J.Limoni, A.Macek, J.Mandell, A.Martaya, Muren, E.Pakiz, J.Puhek, Mijmsa, T.TerseUcn J.Topli kar, F.Tomsha, T.Urbiha, M-Zickar ,, a. Hozian, A.AntoUch, J.Bregar, .J-Buchar, E.Csa nadi, J.Kral, MJlorjance, A.Gornick, M.Gr _g rash, S.Malaker, K.Mauser, A .Novak, l.Shraj, MJSodac, F.Stanoruk, M.^ariha, M^aric, AJStimetz, F.Vidmar, T.Zlogar, Mr-Mrs^rol , M.Gross, M.Plese, J.Toplak, M.Anzick. M.Bosa natz, N.Debevc, M.Dejak, M.Ferkul,. L.Hren, A.Jancigaj, R.Kocevar, I.Kuhel, M.Ko klich, U.Lovko, J.Menart, F.Menart, G.MisjaK, j.Franetič, i.Jevnikar, J.Krumberger, J.LenceK, A.Martincic, M.Pogachar, R.Simenc, M.Vidmar, A .Zajc, M.Zeitz, M.Hočevar, F.Kocjanik, J. Korencic, N.Kucler, U.Lovsin, M.Marincic, Millarich, M.Pristov, A.Rovan, H.Somrak, Strumble, A.Wolfe, T.Zupancic, M.Bukovec, Femec, M.Golich, A.Kaplan, M.Mickelinc, Novak, A.Novak, H.Pellich, M.Perusek, A.Savnik, F.Videmsek, Mrs.Elenich, M.Nose, K.Kucic, M.Malovrh, J.Repar, M.Ipavec, L.Krall, M.Krance, K. Novak, A.Petric, D.Petrcol, L.Sapuder, J. Skorjanec, MJ5lanovich, L.Simcic, A.Sprincic, F.Urh, U.Ambrose, M.Baudek, A.Bucar, A.Jerina, L. Kosnik, I.Levstek, V.Mavko, M.Rangus, C. Smrekar, P.Vrecar, A.Zadnik, JJSporar, M.Zelle, FJ3ittenc, J.Mohar, S.Vidmar, L.Elovar, F.Kasti- gar, R.Krall, MJsluga, Mrs.Turšič, M.Bulic, P. Loknar, A.Rauch, S.Stefancic, M.Ferkul, A. Glatz, M.Habjan, M.Hocevar, M.Leskovec, M. j.Champa, M.Koprivec, Poje, J.Sustarsich, m.uurovic p rT' J C .Drobni ck, M.Kalister ' j.Kocin, F.Markun, J. Mihe lic ch -' J«, A .Hodnik, G.Luzar, M.MernT^"'^. j.Patrick, A.Pelcic, a d«/ M. A.Primozic, M.Prhne, u «^ 7 r Uo, F.Vončina, K.Crkovnik, J.Habtn° Vic ' MPnmnare. B.Kramer, J.Oberši P ‘ A. R. J. U. M.Ferkul, Mesesnel, M.Prince, T.Sekuta, Kochevar, .'t.uoersu. F .Perme, E.Porukvar, S.Ribich, F.Sardoch . Sintich, VjSmolej, J.Vidmar, F.Vidmar, m/J' F.Drenik, V.Dolinar, F.Drazumovich; p 0 7 ^: F. Tomšič; po .50$: T.Grum, M.Cekada, M.Kajfp, K. Kolar, F.Kovacic, J.Papez, A-Strlekar, A.kraii' M.Martich, M.Strubel, M.Lokosek, F. Arh, j Br od nik, A.Jerman, A.Lekan, J.Mismas, M.Klun o Cetinski, R.Lukez, M.Leskovitz, M.Mestek’ a Š kerl, J.Urbančič, M.Jasner, J.Kuznik, F.Petric’ L. Pylick, Androjna Fam., A.Bezek, F.Kerhin’ m t A/i Tnlor T. Vn7nh D . 1 M.Kovačič, M.Tolar, L.Kozuh, P.jamnik, a! Tomažič, M.Gorisek, A.Skala, I. Vogrič, R.Zotler J. Adamič, J.Bokar, F.Jericijo, P.Golobic, - J. Kadunc, M.S lak, V.Bitenc, J.Brlan, Mrs.Planinšek,' T.Luzar, I.Medved, M.Hudolin, J.Kmet, J.Kozel’, M.Retel, F.Gabrenja, R.Jerina, F.Laurich, j. Petrovsky, J.Potocnik, R.Skiff, F.Turk, A.Van- cas, M.Humar, M.Guštin, L.Lauric, D.Marsic, R.Stimec, M.Hegler, M.Planinsek, M.Vilar, T. Besenicar, M.Zupancic, J.Srsen, M.Sopcich, M. Zelich, M.Hosta; po .40<£: I.Vrhovec; po .25<: M.Line; po .20$: A.Funtek, M.Gorshe, L.Oresnik; po .10