LETO VI ŠTEVILKA 11 iuvi aicviLrvA l l 14. SEPTEMBER 1985 občina kriko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE gjjjjijjigjjjjg MH+OPMATMBHO TJIACM/IO OJlUiTMHE EAJMHA BABTTA OBČINSKI PRAZNIK Bajina Bašta, občina, ki je pobratena z občino Krško, slavi 12. septembra svoj praznik. To je dan, ko so enote narodnoosvobodilne vojske leta 1941 prvič osvobodile Bajino Bašto izpod oblasti okupatorjev in domačih izdajalcev. Prireditve v počastitev praznika, ki ga prijateljska občina slavi že od vojne sem, bodo trajale od 7. — 14. septembra. Osrednji dogotek bo seveda 12. septembra, ko bo slovesna seja občinske skupščine, na kateri bo zbranim spregovoril njen predsednik Stojan TUTIČ. Sledila bo podelitev „Dvanajstoseptem-berskih priznanj" (plaket, diplom in nagrad) ter polaganje vencev pred spominska obeležja žrtvam fašizma. V slovesni program so delovni ljudje in občani Bajine Bašte uvrstili tudi nekaj delovnih zmag: otvoritev novozgrajenega trga in veleblogovnice trgovske hiše Beograd, otvoritev razširjenega ribnika na Peručcu (kjer gojijo kalifornijske postrvi), ter obrata prevzemnega centra za odkup zdravilnega rastlinja. V občini Bajina Bašta se je namreč krepko razvilo ne le nabiranje, temveč tudi domača vzgoja valeriane (baldri-jan) mete in kamilic. Vsled obilice kulturnih in športnih srečanj naj naštejemo le še sprejema za štipendiste Titovega sklada in Vukovce ter za starše padlih borcev pri občinskem družbenem in političnem vodstvu. PA ŠE TO! Ob svojem občinskem prazniku in ob deseti obletnici podpisa dokumenta o pobratenju med našima prijateljskima občinama pripravljajo v Bajini Bašti slovesno izdajo občinskega glasila in v njej prispevek o občini Krško. VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM POBRATENE OBČINE BAJINA BAŠTA ISKRENO ČESTITAMO OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN ŽELIMO ŠE VELIKO NOVIH DELOVNIH ZMAG! Družbeno-politično vodstvo in delovni ljudje občine Krško UVELJAVITI SODOBNO ORGANIZACIJO DELA Zvone Dragan z delegacijo CK ZKS v »Djuro Salaju« Kako izkoristiti notranje rezerve in s tem oplemenititi proces dolgoročne ekonomske stabilizacije — to je bila osnovna tema razgovora družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev v tovarni »Djuro Salaj« z delegacijo CK ZKS, ki jo je vodil Zvone Dragan. Izhodišča in ugotovitve s te razprave bodo, tako kot z mnogo drugih podobnih razgovorov, uporabljena za pripravo jesenske seje CK ZKS o izkoriščanju notranjih rezerv v našem gospodarstvu. Problematika, ki tare največji posavski kolektiv, je sicer znana, o njej smo že velikokrat poročali, tokrat pa so predstavniki tega kolektiva izpostavili še nekatere dodatne zadeve. NAŠ GLAS 11 2 Predvsem je treba poudariti dejstvo, da izkoriščanje notranjih rezerv za »Djuro Salaj« ne pomeni kaj bistveno novega. Proizvodne zmogljivosti so izkoriščene s skoraj najvišjim možnim izkoristkom, tako daje tudi delovno gradivo CK ZKS, ki je bilo osnova razgovora, potrdilo dosedanje obnašanje in delovanje v »Djuro Salaju«. Tudi nadomeščanje uvoženih surovin in repro-materialov z domačimi se deloma že izvaja, nekatere novosti pa je čutiti tudi pri posodabljanju proizvodnje z računalništvom. Zato ima, kar se izkoriščanja notranjih rezerv tiče, »Djuro Salaj« tu že solidno osnovo, ki jo mora sedaj še dograditi. Predvsem je tu važen konstruktiven pristop k izkoriščanju notranjih rezerv . NfAS GLAS otoSrakrtto SKUPNI DfUGATJKE INFORMACIJI — kjer je še dovolj možnosti. Kot prvo je dosledno uveljavljanje proizvodnje in poslovanja na osnovi ustvarjanja dohodka in iskanja notranjih rezerv tam, kjer so in bodo dohodkovni učinki najustreznejši. To je osnovno izhodišče tudi za orientacijo v stabilizacijskih prizadevanjih. Seveda pa je tu, kot je poudaril Zvone Dragan, najprej potrebno uveljaviti korenit prehod od preveč prisotne zaprtosti in avtarktične filozofije k odpiranju v svet in k lastni preobrazbi. Pri tem nas sicer bremeni problematičnost nerešenih preteklih hipotek širšega družbenega značaja, zato je izhod v doslednem izpolnjevanju dogovorjenega in upoštevanju delitve dela. Osnovno izhodišče za vse te spremembe pa je — kar je bilo v razpravi večkrat poudarjeno — uveljavitev dolgoročne in razvojne kadrovske politike ter ustreznega nagrajevanja produktivnega dela, na osnovi znanja in sposobnosti. Največje notranje rezerve v našem združenem delu so predvsem v uvajanju racionalne in sodobne organizacije dela in v tržno zasnovanih proizvodnih programih. Obisk delovne skupine CK ZKS v »Djuro Salaju« je bil hkrati tudi pomemben impulz nadaljnjemu iskanju in izkoriščanju notranjih rezerv v tem kol-ektivu, dogovorili pa so se tudi za razpravo na omenjeni seji CK ZKS, kjer bodo zraven že naštetih problemov še posebej izpostavili nevarnost vedno večjega širjenja administriranja ter etatizma in vprašljivo strukturo delitve dohodka in prelivanja presežne vrednosti. MILAN JAZBEC OPOZORILO PRAŠIČJEREJCEM PREPREČITI MORAMO VDOR KUGE PRIŠIČeV V začetku avgusta 1985 se je v občinah Novo mesto in Samobor pojavila kuga prašičev. Bolezen povzroča strogo specializiran virus, ki sicer ljudi ne napada, ga pa lahko z uživanjem mesa obolelih in okuženih živali preko pomij in kot pre-našalci (na čevljih, rokah in obleki) širijo naprej. Tako lahko nevede povzročijo hudo gospodarsko škodo v lastnih in drugih prašičjih hlevih. Zaradi nevarnosti, ki jo povzroča virus prašičje kuge smo veterinarske strokovnjake iz Medobčinskega inšpektorata Krško poprosili za kratek opis znakov te neozdravljive bolezni in načinu njenega zatiranja. Bolezen povzroča virus, ki je precej odporen na zunanje vplive. Tako ostane živ v svežem mesu, pri temperaturi 0CC, do 4 mesece, v prekajenem mesu pa 6 — 12 tednov. Blato in voda obolelih prašičev sta kužna 6 do 10 djji. Virus uničujejo nekatera razkužila: 2% natrijev lug (lužni kamen), 2% Tego, 2% Forma-lin, alkohol. Uničuje ga tudi vročina, zato je treba vse pomije prekuhati preden jih damo prašičem. Prenos bolezni na zdrave prašiče je najpogostejši pri stiku bolanih prašičev in prašičev v inkubaciji (že okužene živali pa še ne kažejo znakov bolezni) z zdravimi. Da bi to možnost prenosa bolezni preprečili.so začasno zaprti vsi sejmi v okuženih in ogroženih občinah (Samobor, Novo mesto, Brežice in Sevnica). Na večje razdalje se bolezen lahko prenaša z okuženim mesom, mesnimi izdelki in pomijami. Virus pa lahko prenesejo v zdravo čredo prašičev tudi ljudje na obutvi in obleki, druge domače živali in vozila. Prvi_znaki bolezni se pojavijo 3 — 6 dni (včasih 22 dni) po okužbi. Bolezen se vedno začne s povečano telesno temperaturo 41,5CC (normalna je 38 — 40 pri starih svinjah), živali nimajo teka, so žalostne, se opotekajo, iz oči se jim cedi sluzav in gnojen izcedek. Včasih so živali nekaj časa zaprte potem pa lahko dobijo drisko. Večkrat lahko opazimo pljučnico s kašljem in izcedkom iz nosu. Bolezen se navadno smrtno konča v nekaj dneh do enega tedna, pri kronični obliki pa živali močno shujšajo in poginejo zaradi splošne oslabelosti po nekaj tednih. Bolezen dokončno ugotovimo z raztelesbo in laboratorijsko preiskavo poginulih ali ubitih živali. Prašičje kuge ne zdravimo. Bolezen zatiramo po zakonu, ki predpisuje uničenje vseh bolnih in sumljivih živali, cepljenje ogroženih prašičev in temeljito razkužbo okuženih hlevov. V naši občini se ta bolezen še ni pojavila. Ker je ugotovljena v dveh sosednjih občinah so veterinarji Posavskega veterinarskega zavoda preventivno cepili prašiče na najbolj ogroženem območju, prašiče na minifarmah in pri tistih rejcih, kateri krmijo prašiče s pomijami. Dokler ta bolezen preti morajo rejci prašičev skrbno spremljati zdravstveno stanje živali in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Vsako obolenje prašičev, ki ga spremlja povečana temperatura^morajo takoj javiti veterinarski službi. Bolne živali morajo rejci ločiti od zdravih, novonabavljene pa osamiti v posebnem svinjaku vsaj za tri tedne (karantena) in jih skrbno opazovati. Vsi, ki krmijo prašiče s pomijami morajo te pred pokladanjem prekuhati, isto velja za ostanke in odpadke mesa. To je treba upoštevati, saj je bilo ugotovljeno, da se je kuga na območju Šentjerneja prenesla z neprekuhanimi pomijami iz novomeške bolnice. Ker virus lahko prenesejo ljudje in domače živali v neokužen hlev je treba v vseh svinjakih in na dvoriščih, kjer so svinjaki preprečiti sprehajanje tujih ljudi, vozil in domačih živali. Pred večje hleve je treba namestiti raz-kuževalne preproge (dezinfekcije ba-riere) natopljene z enim od omenjenih razkužil. Seveda si morajo vsi pred vstopom v hlev razkužiti obuvalo na raz-kuževalni preprogi. Poleg naštetih ukrepov je prepovedano klanje bolnih ali sumljivih prašičev. Opozarjamo rejce, da je nevarnost vnosa bolezen v hleve velika, naj izvajajo vse ukrepe za preprečevanje širjenja prašičje kuga in naj ne ovirajo veterinarjev pri izvajanju preventivnega cepljenja prašičev in drugih ukrepov. Morda je potrebno zapisati, da rejcu, ki ni izvrševal vseh ukrepov, v slučaju izbruha bolezni v njegovem hlevu, ne pripada odškodnina za uničene živali. Normalno prašičjerejcu za uničene (ubite in v kafileriji zažgane) prašiče pripada odškodnina, ki jo določi občinska cenilna komisija. VETERINARSKI INŠPEKTOR mag. MIKELN MIROSLAV, dipl. vet. NAŠ GLAS 11 3 ISTAS* GLAS obana krsto SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv NOVE CENE KUMUNALNIH STORITEV V OBČINI KRŠKO _ Na podlagi 8. odstavka S. točke 2. poglavja Resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) in 204. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-12/82) je Izvršni svet SO Krško na seji dne 19. avgusta 1985 sprejel ODREDBO o določitvi cen za komunalne storitve — vodarina, kanalščina in odvoz smeti v občini Krško 1. člen S to odredbo se določijo cene za komunalne storitve, vodarina, kanalščina in odvoz smeti v občini Krško. 2. člen I. Cena za vodo iz vodovoda a) črpalni sistem za: — organizacije združenega dela in zasebne obrti 47,50 din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 26,00 din/m' gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodo po članu gospodinjstva mesečno 260,00 din — razen navedenega, plačujejo gospodinjstva po glavi živine (konji in govedo) mesečno 86,00 din b) na gravitacijski sistem za: — organizacije združenega dela in zasebne obrti 43,50 din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 24,50 din/m' gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodo po členu gospodinjstva mesečno 244,50 din — razen navedenega, plačujejo gospodarstva po glavi živine (konji in goveda) mesečno 86,00 din II. Cena za kanalščino od m5 porabljene vode: — organizacije združenega dela in zasebne obrti 26,00 din/m3 — gospodinjstva, družbene in politične organizacije ter društva 14,50 din/m3 gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino po članu gospodinjstva mesečno 145,00 din/m3 III. Cena za odvoz in deponiranje smeti se zaračunava in plačuje mesečno od m2 koristne stanovanjske in poslovne površine: — organizacije združenega dela in ostali 7,00 din/m3 — za gospodinjstva 4,90 din/m3 3. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o določitvi cen za komunalne storitve — vodarina, kanalščina in odvoz smeti ter o povečanju stanarin v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 51-3/85). 4. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik izvršnega sveta IGOR DOBROVNIK Obrazložitev glede na izvajanje politike cen komunalnih storitev za leto 1985: V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ, v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) je v 8. odstavku 5. točke 2. poglavja opredeljeno, da bodo stanarine, cene komunalnih storitev (voda, kanalščina in odvoz smeti) in mestnega prometa, določili pristojni republiški, pokrajinski in občinski organi. V SR Sloveniji so glede na razdelitev pristojnosti za določitev teh cen pristojni izvršni sveti skupščin občin. Z resolucijo o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) je v 4. odstavku točke 1.9.III. poglavju določeno, da bodo pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti v januarju 1985 sprejeli Dogovor o skupnih izhodiščih za spremembe cen osnovnih komunalnih storitev in stanarin z namenom, da zagotovimo skladnejše spremembe cen v SR Sloveniji in s tem postopen prehod na nivo cen, ki bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo. Na podlagi navedenega so vsi izvršni sveti občin SR Slovenije sprejeli Dogovor o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85). Z dogovorom je predvideno, da se bodo stanarine in cene komunalnih storitev v SRS povečale, v tem letu dvakrat in sicer 1. februarja in drugič predvidoma 1. 7. 1985. Prvo povečanje cen komunalnih storitev je IS sprejel 23. 1. 1985 (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/85). Ker se za prvo povečanje cen komunalnih storitev (s 1.2. 1985) v SR Sloveniji ni razpolagalo s potrebnimi podatki za pripravo predlogov za diferencirane spremembe cen po vrstah storitev in občinah, je bilo z Dogovorom določeno, da se opravi prve spremembe cen komunalnih storitev linearno po občinah. Zato se je prva sprememba cen komunalnih storitev opravila linearno po občinah tako, da se je lahko v vsaki posamezni občini cena vode, kanalščine in odvoza smeti skupno povečala v povprečju največ za 38%. V tem okviru je bilo prepuščeno izvršnim svetom skupščin občin, da sami določijo višino možne rasti cen posameznih sto- NASGLAS 11 4 ritev s tem, da upoštevajo poleg skupne poprečne rasti tudi obveznost iz Dogo- vora, da se posamične storitve ne smejo podražiti za več kot 50%. Ocenjena struktura potrošnikov vode gospodinjstev: vodomer brezvodome. skupaj Krško 2.600 250 2.850 Senovo — Brestanica 1.020 180 1.200 Kostanjevica 980 23 1.003 Podbočje 4.778 465 5.243 Poprečni izdatki za vodarino Po stari ceni Po novi ceni Popreč./gosp. 13,70 m3 x 13,20/din 13,70 m3 x 26,00 (vključeni pav- mVmes. = 180 din/mes. din/m3/mes. = 356 din/mes šalisti) Popreč./gosp. 11,34 m3 x 13,20 din 11,34 m3x 26,00 din/m3/m. (brez pavšala) mVmes. = 149,50 din/m. = 294 din/mes Popreč./gosp. 10 m3 x 13,20 10 m3 x 26,00 din/m3/mes. pavšal 132 din/mes./gosp. = 260 din/mes./os Poprečni pavšal ti 36 m3 x 13,20 36 m3 x 26,00 din/m3/m. 3,6 oseb = 475 din/mes./gosp. = 936 din/mes./gospod. V VASEH SI MORAJO TELEFONE NAKOPATI Posnetki so nastali med prostovoljno delovno akcijo prebivalcev Starega grada, Dolenje vasi, Pesjega — Spodnje Pohance, v KS Dolenja vas, ki polagajo kable za napeljavo telefonskega omrežja. Krajevni skupnosti Dolenja vas in Zdolesta vključeni v skupno akcijo krajevnih skupnosti s področja treh občin (Krško, Brežice, Šmarje pri Jelšah), ki bo v to mejno področje pripeljala 530 telefonskih priključkov. Samoupravni sporazum o gradnji telefonskega omrežja — avtomatske telefonske centrale v Zgornji Pohanci, so s PTT podpisali že leta 1983 — doslej imajo položenega že 80% kabla, medtem ko akcijo želijo zaključiti do konca leta. Vrednost prostovoljnih delovnih ur pri izkopu, gradbenih delih za ATC, polaganju kabla, postavljanju telegrafskih drogov, oddanega materiala (drogovi) in vplačane akontacije bi pri vsakem naročniku morale znašati doslej že 100.000,— dinarjev. V to vsoto sodi tudi del, ki so ga krajani Dolenje vasi, Zdol, Arnovih sel, Sromelj, Pečic — Osredka namenili kot 5-letno posojilo PTT-ju za nakup ATC v Zgornji Pohanci. Jasno je, da v pogojih današnjega okleščenega standarda gospodinjstva včasih težko odštejejo dogovorjene vsote — da nekateri raje svoj delež prispevajo v delovnih urah, strojih... Jasno je tudi, da so taki naročniki, ki bi se najraje ognili obojemu paše napeljavi telefona — dvojčka se ogibajo. K sreči pa celotna akcija, pod vodstvom Zdravka Petana, aktivnih članov gradbenih odborov po krajevnih skupnostih in v sodelovanju s PTT ter Elektrodistribucijo Krško kljub težavam vztrajno napreduje. Telefonski priključek, ki ga stanovalci v mestih samo poiščejo v svojih stanovanjih, si bodo prebivalci omenjenih KS sami nakopali in položili kable ter s tem še za drobec zmanjšali razliko, ki deli mesto od vasi. Poprečna udeležba pavšalistov je 8,9%. Poprečna mesečna poraba za gospodinjstvo (brez Podbočja): (830.856 m3 : 5.053 : 12) = 13,70 m3/mes./gosp. Letna poraba brez vodomerov — 465 gosp. x 3,6 člana/gosp. x pavšal 10 m3 x 12 mesecev = 200.880 m3 Razlika (830.856 m3 — 200.880 m3) = 625.976 :4.600:12 = 11,34 m3/mes/gosp. Komentar: ob predpostavki, da je v gospodinjstvu v poprečju udeleženih 3,6 članov, plača gospodinjstvo pavšalist 3,17 x več kot gospodinjstvo, ki uporablja števec. Kanalščino plačuje z vodarino v Krškem in na Senovem, Brestanici cca 80% gospodinjstev. V poprečju znaša kanalščina v 1. polletju leta 1985 65,15% vodarine, kar lahko uporabimo za izračun obremenjenosti gospodinjstev, v drugem polletju pa bo cena kanalščine predstavljala 55,76% vodarine. Poprečne stanovanjske površine 60 m2: Krško 135.550 m2 mesečno : 60 m2 = 2.260 gospodinjstev Senovo — Brestanica 46.660 m2 mesečno : 60 m2 = 777 gospodinjstev Kostanjevica 10.220 m2 mesečno : 60 m2 = 170 gospodinjstev SKUPAJ: 192.430 m2 mesečno : 60 m2 = 3.207 gospodinjstev Poprečna mesečna cena/gospodinjstvo (60 m2) pri veljavnih cenah = 60 m2 x 2,77 din/m2 = 166,20 din/mes./gospodinjstvo Predvidena mesečna obremenitev po predloženih novih cenah 60 m2 x 4,90 din/m2 = 294,00 din/mes./gospodinjstvo. Udarniki iz Dolenje vasi in Spodnje Pohance v jarkih - za telefonske kable NAŠ GLAS 11 5 Med udarniško delo sodijo tudi t. i. „traktoralne ure" - pri prevozu kablov, telegrafskih drogov, gradbenega materiala Zaključek: družina s 60 m2 stanovanjske površine ima v poprečju za komunalno dejavnost mesečno naslednje obremenitve: din vodarina 149,50 kanalščina 91,50 odvoz smeti 166,00 števnina 36,00 SKUPAJ: 443,00 in po predvidenih novih cenah: vodarina kanalščina odvoz smeti SKUPAJ: din 294,00 164,00 294,00 752,00 Na podlagi navedenega so se v občini Krško cene komunalnih storitev povečale za 37,5%. Osnova za Aneks za drugo spremembo cen komunalnih storitev bi bila Analiza stanja na področju komunalnih dejavnosti, katero bi morala napraviti Zveza komunalnih skupnosti Slovenije. Zveza komunalnih skupnosti navaja za opravičilo, da ni pravočasno dobila potrebnih podatkov od komunalnih organizacij, kot to določa januarski dogovor (do konca februarja). Zato Aneks k Dogovoru za povišanje cen komunalnih storitev še ni bil sprejet. Glede na kritično stanje v komunalnem gospodarstvu je v Sloveniji skoraj polovica občin že izvršila drugo povečanje cen komunalnih storitev v tem letu. Delovna organizacija KOSTAK je pripravila podrobne analize in obrazložitve k povečanju cen komunalnih storitev in oceno porabe odnosno izdatkov za komunalne storitve v občini Krško, na temelju katerih se ugotavlja, da zaradi različnih vzrokov cene komunalnih storitev v DO KOSTAK že nekaj let niso primerno oblikovane in urejene. Predvsem zaradi neustreznih cen komunalnih storitev je DO KOSTAK ob koncu leta 1984 imela izgubo na dejavnosti oskrbe z vodo v višini 3.552.404 din in odvoza smeti 475.670 din in bi zaključila poslovno leto z izgubo, če ji ne bi skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti omogočila zadržati sredstva razširjene reprodukcije v višini 1.793.209 din v DO KOSTAK. Poleg že omenjene izgube na komunalnih segmentih delavci DO KOSTAK, predvsem tudi zaradi neustreznih cen, niso uspeli oblikovati z zakonom predpisanih skladov, niti za regres za letni dopust v letu 1985. Edini možni prihranek zaradi neustrezne cene so relativno nizki osebni dohodki delavcev v DO KOSTAK. Ne nazadnje so tudi ta dejstva razlog, da se je v DO KOSTAK uvedel ukrep družbenega varstva, saj so kršene in omejene samoupravne pravice. Poprečna letna poraba vode v občini Krško (gospodinjstva) v zadnjih treh letih (1983 — 1985) znaša 830.856 m3 letno. Poprečna podražitev komunalnih storitev predstavlja 69,7%, a po oceni (po podražitvi) bo znašala manj kot 2% povprečnega osebnega dohodka v občini Krško. Da inkaso komunalnih storitev v višini cca 1,5% poprečnega čistega mesečnega dohodka ne bo naenkrat preveč obremenil gospodinjstva, bo DO KOSTAK uvedel mesečni in ne več trimesečni inkaso. O predlogu KOSTAK-a Krško o določitvi novih cen za komunalne storitve je na svoji seji razpravljal tudi občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva in med drugim ugotovil naslednje: 1. Cene komunalnih storitev v občini Krško so v zaostajanju napram cenam teh storitev v drugih občinah, zato je tudi opaziti padec kvalitete komunalnih storitev. S povečanjem cen bi dosegli poprečne cene komunalnih storitev v SR Sloveniji. 2. Zaradi pokrivanja povečanih mater rialnih (električne energije itd.) in drugih stroškov v prvem polletju 1985. KOSTAK Krško ni bil v stanju odvajati del dogovorjenih sredstev samoupravni komunalni interesni skupnosti za izvajanje planskih nalog na področju komunale. 3. S povečano ceno bodo pokriti materialni in drugi stroški, 30% od cene bo KOSTAK odvede/ SKIS-u. V ceni vode so upoštevani tudi stroški, ki bodo nastali v zvezi s prevzemom vaških vodovodov v letu 1985. Del sredstev bo porabljen tudi za oblikovanje predpisanih skladov za leto 1986, ker le-ti za leto 1985 niso bili oblikovani (sklad skupne porabe itd). 4. Povečanje cen komunalnih storitev bi pomenilo povečanje stroškov na gospodinjstvo za cca 309,00 din Odpadlo bo tudi plačevanje nadomestila za periodične preglede in zamenjavo vodomerov, ki bo sedaj vključeno v ceno. S tem se povečanje cene vode zniža za cca 11%. Sedanje povečanje cen komunalnih storitev znaša poprečno cca 70%. Ker bodo nove cene veljaleod 1. 9. oziroma 1. 10. 1985 (glede na tromesečni obračun) dalje, je to na celo leto minimalno povečanje. 5. Komite predlaga izvršnemu svetu, da v mesecu decembru ponovno razpravlja o cenah za komunalne storitve, glede na odvajanje sredstev SKIS-u. 6. Komiteje bil seznanjen s stališči Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, vendar smatra, da glede na stanje v komunalnem gospodarstvu v občini Krško ni mogoče čakati s povečanjem cen, saj bi to pomenilo dodatni izpad sredstev za izvajanje planskih nalog na področju komunalnega gospodarstva. Obenem ugotavljamo, da je skoraj polovica občin v juliju in avgustu že povečalo cene nekaterih komunalnih storitev. Začasni poslovodni organ DO KOSTAK NAS GLAS 11 6 L IZVRŠNI SVET Za sredo, 4. septembra je bila sklicana seja Izvršnega sveta SO Krško. Člani so med drugim obravnavali: - Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec -Gmajna - Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 - Predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Lokvan-skega potoka v delu k. o. Stolovnik in k. o. Armeško - Predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Lokvan- skega potoka v delu k. o. Stolovnik in k. o. Armeško — Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 — Predlog družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse — Poročilo o pripravljenosti in organiziranosti civilne zaščite in drugih struktur,ki se vključujejo v zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah — Informacija o rešitvi prostorske problematike Centra za socialno delo — Poročilo o rekonstrukciji ceste v vasi Gornja Prekopa in vloga za finančno pokritje le-te odborov skupščine OIS Krško. Če želite na naši seji delegacije oziroma konference delegacij prisotnost strokovnega delavca ali člana predsedstva, prosimo, da nas čimprej obvestite (tel. 71-794). OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SKLIC SKUPŠČINE Občinska izobraževalna skupnost je za četrtek, 12.. septembra sklicala skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Razen običajnih, proceduralnih točk smo na vabilu našli še naslednji dnevni red: Pregled poslovanja Občinske izobraževalne skupnosti Krško in izvajalcev programa Občinske izobraževalne skupnosti Krško od 1. 1. 1985 — 30. 6. 1985, Rebalans finančnega načrta OIS Krško za leto 1985, Osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1986 — 1990, Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986 — 1990. Osnutek enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizob-raževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vzgojnoizobraževalnih storitev v SR S Problematika in razvojne usmeritve Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1986 — 1990, Informacija o izbiri računalniške opreme za osnovne in srednje šole s predlogom sklepa in Predlog sklepa o delegiranju delegata v zbor delavcev Delavske univerze m knjižnice Krško v razširjeni sestavi, Dnevnemu redu sledi še opozorilo sklicateljev: Predsednike delegacij prosimo, da gradivo v delegacijah predelajo, izoblikujejo stališča in zagotovijo delegate na sejo skupščine. Prilagamo gradivo za vse točke dnevnega reda. V kolikor potrebujete pri obrav- IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Dosledno bomo uveljavljali pravilo, da odločitve, s katerimi se konstituirajo materialne obveznosti uporabnikov, sprejemajo delavci v svojih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Dosledno bomo uveljavili prakso, da skupščine izobraževalnih skupnosti ne bodo odločale o vprašanjih, s katerifni lahko odločajo le delavci v svojih organizacijah združenega dela. Da bi bilo omogočeno delovanje samoupravne delavske kontrole v izobraževalnih skupnostih, se zavzemamo za ureditev strokovnega nadzora nad izvajanjem programov storitev po obsegu in kakovosti ter nad izpolnjevanjem standardov in normativov. Predlagamo, da se za to nalogo usposobi Zavod SRS za šolstvo. Iz zapisnika 12. seje skupščine OIS pa smo izbrali naslednje besedilo: Delegati so z vabilom za sklic prejeli na podlagi sprejetega programa OIS Krško za leto 1985 izdelan predlog finančnega načrta skupaj z obrazložitvijo ter opis problematike vrednotenja programov osnovnih šol, zaradi katere ni bilo navi gradiv dodatne obrazložitve, so vam na voljo strokovna služba Občinske izobraževalne skupnosti, člani predsedstva in IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne men-njave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Svobodna menjava dela v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih mora zajeti dogovorjeni minimalni program ter omogočiti vsem udeležencem izobraževanja čimbolj izenačene možnosti izobraževanja, prosvetnim delavcev pa ustrezen materialni položaj v primerjavi z delavci v materialni proizvodnji. Za uresničevanje tega načela je nujno potrebno v osnovnem izobraževanju razvijati in izvajati solidarnost med delavci in občani v vseh občinah, da bi preprečili prevelike razlike v njihovi obveznosti za osnovno izobraževanje, ohranili pa odgovornost občin za osnovno šolstvo in razvoj osnovnega izobraževanja na celotnem območju SR Slovenije. V usmerjenem izobraževanju pa moramo izoblikovati sistem celovite skrbi za celotno kadrovsko reprodukcijo ter na tej osnovi zagotavljanje sredstev za programe usmerjenega izobraževanja na vseh smereh. možno — glede na razprave na zborih izvajalcev, pripraviti merila o pogojih in krieterijih svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci programa OIS Krško za leto 1985. Zaradi nepoenotenih zahtev posameznih izvajalcev programa OIS predvsem izvajalcev zajamčenega programa, je strokovna služba pripravila izračun sredstev po enakih merilih kot za leto 1984 in ga dala v obravnavo na odbor skupščine OIS za osnovno izobraževanje (9. 5. 1985) predsedstvo skupščine OIS Krško (11. 4. 1985 in 28. 5. 1985) ter zbor izvajalcev skupščine OIS (4. 3. 1985,29.31.1985,23.4.1985,24.5. 1985, in 19. 6. 1985). V gradivu za 1. sklic 12. seje skupščine OIS Krško 30. 5. 1985 ni bilo predloga razporeditve sredstev za programe posameznih OŠ zaradi prej navedenih vzrokov. NAS GLAS 11 7 Aktivnosti organov skupščine OIS Krško po zasedanju nesklepčne 12. seje so se nadaljevale v smislu poenotenja stališč posameznikov in izvajalcev programa OIS in v smislu razprave posameznih delegatov v zboru uporabnikov na nesklepčni seji. Na osnovi razprave in izoblikovanih predlogov na seji skupščine z dne 30. 5. 1985, ki sicer formalno ni bila sklepčna v zboru uporabnikov, so se po daljši razpravi, glede notranjih in zunanjih problemov pri financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Krško, izoblikovali v zboru izvajalcev nekateri predlogi in sklepi. V razpravi so sodelovale delegacije iz zbora uporabnikov (konferenca delegacij Tovarne Djuro Salaj in konferenca delegacij s področja elektrogospodarstva), ki so v svojih stališčih izpostavile zahtevek po izenačitvi vrednotenja programov (finaciranja) poldnevnih in celodnevnih osnovnih šol v občini Krško. Na osnovi predhodnih razprav je dalo predsedstvo OIS Krško delegacijam izvajalcev v razpravo nekatere predloge, in sicer: IZ UGOTOVITEV, STAiTŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Delavci v organizacijah uporabnikov in občani v krajevnih skupnostih formalno sicer odločajo o višini svojih prispevkov za vzgojo in izobraževanje, vendar pri tem dejansko nimajo izbire, saj splošne, z resolucijami družbenopolitičnih skupnosti opredeljene bilance limitirajo zneske, ki jih je mogoče v ta namen izločiti. Delavci v vzgojnoizohraževalnih organizacijah pa si v utvari, da jim bo le obsežnejši program omogočil večji dohodek, prizadevajo širiti svoje programe storitev in doseči ugodnejše standarde in normative, kar vse pa v končni posledici le znižuje ceno njihovega dela. saj so razpoložljiva sredstva omejena. Merila za vrednotenje programov storitev v izobraževalnih skupnostih sicer temeljijo na skupno sprejetih oz. z zakonom določenih standardih in normativih, vendar se oprav/jene storitve vrednotijo le po kazalcih zahtevnosti in obsega opravljenega dela. Ni pa še meril za vrednotenje kakovosti opravljenega dela. kar vsekakor ne spodbuja prizadevanj k večji intenzivnosti dela. temveč še pospešuje ekstenzivni razvoj. I. Letne resolucije o izvajanju družbenega plana občine Krško v letih 1982. 1983 in 1984 so vgrajevale odsotna zaostajanja osebnih dohodkov s področja negospodarstva za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Istočasno je bila ukinjena metoda ugotavljanja osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca in namesto tega uvedena primerjava poprečnih osebnih dohodkov, kar zamegljuje realnost podatkov, ker ne upošteva V avgustu so v pionirskem naselju, ki deluje v okviru Počitniškega naselja Krško v Nerezinah na Lošinju, letovali mladi iz Obrigheima, mesta oziroma občine, ki je pobratena z našo. Neposredni gostitelji 21 mladih iz Obrigheima ter njihovih štirih spremljevalcev — vzgojiteljev so bili leskovška osemletka oziroma njeni učenci (tisti čas, ko so pač bivali v naši občini), sicer pa je bila uradna gostiteljica Občinska zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju s komisijo za mednarodne odnose pri OK ZKS Krško. Na izletu Da bi popestrili bivanje mladih nemških gostov v naši deželi, je OZPM organizirala zanje in njihove gostitelje izlet dan potem, ko so prispeli z avtobusom v Leskovec. Pot je izletnike vodila skozi spominski park Trebče in Kumrovec, popoldne pa še v pleterski samostan in Kostanjevico. V spominskem parku Trebče so se srečali z Ano Kostanjšek, Titovo sorod-nico, s katero so malce poklepetali. Kajpak ji je pri tem moral pomagati prevajalec Olaf Lovrenčič, ki je tudi sicer mladim Obrigheimcem v njihovem maternem jeziku pojasnjeval sproti vse, karsemu je zdelo potrebno, da naj bi izvedeli. Ko so Ano Kostanjškovo (z njo je srečanje »uredil« njen dobri znanec kvalifikacijskih struktur v posameznih organizacijah združenega dela. Grobe ocene kažejo na precejšnji razkorak v osebnih dohodkih med delavci v materialni in nematerialni proizvodnji v občini Krško, zato bomo do jeseni izdelali Slavko Kunej) vprašali, če je našega pokojnega voditelja Tita dobro poznala, jim je odgovorila kar v nemščini: »Bila sem vendar njegova sestrična!« To je bil za mlade obiskovalce dovolj jedrnat odgovor, kar so pokazali z vzklikom presenečenja: »A, ja!« S Titovo sestrično Ano so se izletniki slikali, nato pa so krenili proti Kumrov-cu. V Titovem rojstnem kraju so si z zanimanjem ogledovali vse, kar je bilo v rojstni in drugih hišah prikazano o življenju in delu Josipa Broza—Tita. Pred njegovim spomenikom ob rojstni hiši so se za slovo postavili še pred kamero za spominski posnetek, ki so ga prejeli ob prihodu z obmorskega letovanja. Soparen dan je seveda izletnikom izvabil iz denarnic in žepov kup denarja za zelo t okusen kumrovški sladoled. j Po kosilu, ki so ga udeležencem izleta i pripravili v kuhinji osnovne šole v Leskovcu, in krajšem počitku, je mlade i Obrigheimce in njihove vrstnike vodila pot še v samostan Pleterje pri Šentjerne-e ju, kjer so si ogledali »film« (niz dia posnetkov) o življenju v tem mirnem kotičku ob vznožju Gorjancev, in si nakupili spominkov v bogato založeni samos-i tanski »spominkarni«. Skozi »Dolenjske t Benetke« oziroma Kostanjevico na Krki e so se vrnili prenočit v Leskovec, odkoder jih je naslednje jutro zarana popeljal e avtobus proti daljnjim Nerezinam, kjer c so preživeli 13 sončnih in prijetnih dni. Mladi iz Obrigheima s svojimi gostitelji, učenci leskovške osemletke, pred Titovim spomenikom v njegovem rodnem kraju Kumrovcu. (Tekst in foto: Niko Keše) MLADI IZ POBRATENE OBČINE PRI NAS NAS GLAS 11 8 analizo osebnih dohodkov pri vseh izvajalcih družbenih dejavnosti v občini Krško po isti metodi, ob sodelovanju službe SDK. Na osnovi ugotovljene analize bomo opravili prvi del sanacije osebnih dohodkov s področja negospodarstva že v letu 1985. 2. Glede na nujnost, da se ponudijo nekatere takojšnje rešitve, so bile dane v razpravo in kot predlog v sprejem konkretne usmeritve pri sprejemanju fi- IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Odločno izražamo zahtevo po hitrejšem izenačevanju družbenoekonomskega položaja delavcev na področju vzgoje in izobraževanja z družbenoekonomskim položajem delavcev v materialni proizvodnji in po takšnem vrednotenju vzgojnoizob-raževalnih storitev, ki bo delavcem vzgojn-oizobraževalnih organizacij ob racionalni organizaciji dela, smotrni izrabi materialnih zmogljviosti in zadovoljivi kakovosti opravljenih programov storitev omogočila približno enake osebne dohodke kot jih za primerljivo delo in primerljive rezultate dela dosegajo delavci v materialni proizvodnji in sredstva za sprotno posodabljanje materialne osnove vzgojnoizob-raževalnega dela. V ta ok vir sodi tudi program vzajemnosti v osnovnem šolstvu, ki gaje treba ohraniti kot obliko izenačevanja izobraževalnih možnosti za mladino na vseh območjih SR Slovenije. Podpirali in vspodbujali bomo vse oblike medsebojnega programskega, strokovnega in drugega sodelovanja vzgojn-oizobraževalnih organizacij, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe istih ali sorodnih usmeritev. Posebej se bomo zavzeli tudi za sporazumevanje med vzgojnoizobraževalnimi organizacijami o skupnem gospodarjenju s sredstvi amortizacije. nančnega plana OIS za leto 1985. Usmeritve so prejeli vsi izvajalci programa OIS Krško, zboru uporabnikov so bile pa podane na sami seji skupščine. Do usmeritve z dne 3. 6. 1985 se izvajalci niso popolnoma poenotili do postavljenega roka (10. 6. 1985), zato je prišlo do ponovnih razprav na skupnem sestanku aktiva komunistov delavcev v vzgoji in izobraževanju ter odbora sindikata in predlogov sklepov, ki so bili izoblikovani na 5. seji zbora izvajalcev skupščine OIS Krško. Dodatno gradivo, ki so ga delegati prejeli za ponoven sklic 12. seje skupščine 27. 6. 1985 je poenoteno z razliko do še nekaterih predlogov sprememb me- ril, ki jih je sprejel zbor izvajalcev in gaje dal delegatom v skupščini OIS ponovno v razpravo in sprejem. Predlog sprememb meril in stališča k predlogu finančnega plana OIS za leto 1985 je podala predsednica zbora izvajalcev skupščine OIS tov. Kežman Mihaela. V gradivu za sklic 5. seje zbora izvajalcev so delegati prejeli prilogo k predlogu, in sicer, izračun potrebnih sredstev za programe osnovnih šol 1985. Izračun je bil pripravljen na podlagi dopolnjenih in spremenjenih meril o pogojih in kriterijih SMD v OIS za 1. 1985. Osnova za izračun sredstev so bili na svetu šol sprejeti programi dela. V ceni storitve (oddelek) je obračunana enotna obveznost učitelja v oddelku osnovne šole in celodnevne osnovne šole, in sicer 22 ur tedensko neposrednega dela z učenci. Iz analize, ki je bila izdelana na podlagi prikazov obremenitev učiteljev in so jo posredovale posamezne šole po sklepu aktiva ravnateljev (razen OŠ dr. M. Rostoharin COŠ Brestanica) je razvidno, da se je obseg dela v OŠ povečal za poprečno 10% ali v oddelku za 14%. To pomeni, da se pri nespremenjenem normativu učitelja na oddelek (1,42) za leto 1985 v merilih izhaja iz za 10% večje IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Za hitrejše in učinkovitejše povezovanje vzgojnoizobraževa/nega in znanstveno raziskovalnega dela je treba pripraviti konkretne programe povezav med izobraževalnimi in raziskovalnimi skupnostmi. Podobno je treba razreševati mnenja vprašanj med izobraževalnimi skupnostmi in SIS drugih družbenih dejavnosti. obremenitve učitelja, toje22uriedensko neposrednega dela z učenci. V skladu s sprejetimi programi dela v COŠ pri enaki obremenitvi kot v OŠ 22 ur neposrednega dela z učenci (v starih normativih 24 ur) se je normativ za ceno storitve (oddelek) povečal od 1,95 na 2,12 učiteljev COŠ (v poprečju). Zbor izvajalcev je na 5. seji 19. 6. 1985 poleg teh sprememb in dopolnitev sprejel še naslednje zahteve in sklepe: V merilih o pogojih in kriterijih SMD vOIS Krškose v bodoče ne priznavajo več pavšalni dodatki oziroma z odstotkom določeni dodatki ne glede na dosežke dela in delovne razmere, kakor so se priznavali doslej. Za leto 1985 se v merilih poleg obsega dela začasno priznajo 5% pavšalni dodatki na težje pogoje dela učiteljev v COŠ in POŠ, v pripravi meril za nalscdnje obdobje, pa je nujno uveljaviti merila, ki bodo omogočila vrednotenje programa dela vseh osnovnih šol glede na dosežke dela, to naj bi omogočalo diferencirano nagrajevanje delavcev v vseh osnovnih šolah, COŠ in osnovni šoli s prilagojenim programom. Vrednotenje dela posameznega učitelja pa je v pristojnosti posamezne šole in ga mora vsaka šola urejati s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o razporeditvi in delitvi osebnih dohodkov. Zaradi povečanega obsega dela učitelja v osnovnih šolah, ki v starih kriterijih ni bil priznan, ni bilo možno realno vrednotiti programe osnovnih šol, ne da bi kršili resolucijska izhodišča. Strokovna služba OIS je pripravila izračun potrebnih sredstev za osebne dohodke izvajalcev programa (osnovnih šol) na dopolnjenih merilih in ugotovila dejansko zaostajanje vrednotenja programov v prejšnjih letih. IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Enotne osnove standardov in normativov, ki se določajo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, naj ne presežejo predpisanih minimalnih standardov in normativov. Specifične standarde, normative ter merila naj odločajo sporazumno uporabniki in izvajalci v občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu s skupnimi in svojimi potrebami in možnostmi. Standarde in normative ter merila za vrednotenje programov bomo izpolnjevali tako, da bodo dosledno izražali družbeno potrebno delo za izvajanje posameznega tipa programov storitev. Ob strokovnih institucij na področju vzgoje in izobraževanja pa terjamo, naj pohite z izdelavo strokovnih podlag za oblikovanje meril na vrednotenje kakovosti opravljenih storitev. Dejanske obremenitve učiteljev pri izvajanju programov osnovnih šol so istovetne s sprejetimi programi osnovnih šol. Predsedstvo OIS Krško je v iskanju rešitev zahtev posameznih šol predlagalo postopno sanacijo s selektivnim pristopom, v kateri naj bi najprej povečali ceno enote storitve zaradi povečanega obsega dela učitelja v oddelku osnovne šole (specifičnost samo za OŠ oz. večji realiziran program OŠ od doslej priznanega), v drugi fazi pa po opravljeni celoviti analizi v občini Krško, postopno sanirali osebne dohodke vseh zaposlenih delavcev v vzgoji in izobraževanju (istočasno kot ostalim izvajalcem družbenih dejavnosti). Osnovne šole so zahtevale takojšnjo sanacijo, v smislu povečanih osnov OD NAŠ GLAS 11 9 zaposlenih za 15%. Strokovna služba OIS je pripravila vse potrebne izračune in ugotovila razliko med potrebami in razpoložljivimi sredstvi. Izračuni so podlaga za dogovarjanje na ravni Komiteja za družbene dejavnosti SO Krško in Izvršnega sveta SO Krško in iz tega korekcij prispevnih stopenj. Po razpravi glede pripravljalnega predloga finančnega načrta OIS Krško za leto 1985 so bili sprejeti sklepi: — sanacija OD izvajalcem programa v višini 15% povečanih osnov osebnih dohodkov, — pavšalni dodatki pri izračunu vrednosti programov se ne priznavajo s predlogom finančnega načrta za leto 1985. COŠ M. K. Leskovec, COŠ A. B. Brestanica ter OŠ dr. M. Rostohar Krško se prizna 5% višja osnova OD učiteljem za težje pogoje dela pri enaki obremenitvi neposrednega dela z učenci. Učitelju v IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Na podlagi družbenih ocen vzgoje in izobraževanja kol kvalitativnega dejavnika družbenega razvoja je nujno s plani družbenopolitičnih skupnosti in dolgoročnim planom vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji opredeljevati ne le družbene usmeritve in cilje vzgoje in izobraževanja, ampak tudi ustrezen delež te dejavnosti v družbenem proizvodu. Na takšni podlagi bi lahko v izobraževalnih skupnostih usmerjali prestrukturiranje dejavnosti v smislu večje učinkovitosti, boljše kvalitete in nižjih stroškov. V ta namen pa je treba tudi okrepiti potrebno strokovno delo. oddelku za delovno usposabljanje se prizna 10% višja osnova OD za težje pogoje dela pri enaki obremenitvi — 22 ur tedensko neposrednega dela z učenci. Prvi in drugi sklep se realizirata tako, da se pri učitelju v osnovnih šolah poveča osnova od 590 na 680 točk, ter učitelju v COŠ in POŠ na 714 točk ter učitelju ODU na 748 točk. Sklepi zbora izvajalcev z dne 19. 6. 1985 glede programa investicij OIS Krško, ki so sestavni del finančnega plana OIS Krško za leto 1985: Sredstva za investicije se v finančnem planu OIS Krško za leto 1985 ne zagotavljajo iz sredstev za program redne dejavnosti. Investicijska sredstva se planirajo v višini združenih sredstev amortizacije nepremičnin izvajalcev programa (osnovnih šol in Glasbene šole) to je v višini 12.236.339. Zbor izvajalcev je na podlagi pripravljenega gradiva za sklic 12. seje skupščine OIS ugotovil, da so vsa razpoložljiva združena sredstva amortizacije nepremičnin, ki bodo združena v letu 1985,že razporejena v finančnem planu OIS za leto 1985, in sicer: odplačilo anuitet v višini 7.42.000 dinarjev, prehod na lastno ogrevanje na osnovni šoli v Brestanici v višini 4.620.000 dinarjev ter prestavitev barake NEK k osnovni šoli Leskovec za reševanje prostorskih problemov (izvajanje pouka) v višini 2.150.000 dinarjev, kar skupaj znaša 14.190.000 ali 1.953.661 dinarjev več kot je razpoložljivih združenih sredstev amortizacije nepremičnin v letu 1985. Investicijski program obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostohar zbor izvajalcev ne sprejme v predlagani vsebini. Zbor izvajalcev skupščine OIS Krško zahteva,'da OŠ dr. M. Rostohar Krško in gradbeni odbor pripravita investicijski program, v katerem bo finančno ovrednotena in vsebinsko obračunana celotna finančna konstrukcija, navedeni viri financiranja in program odplačevanja anuitet za najete kredite, katerih vir bo dejansko združena amortizacija nepremičnin izvajalcev, ki ostajajo nerazporejena po programu odplačevanja anuitet za že končane investicije v osnovno-šolskem prostoru v naslednjem srednjeročnem obdobju. V razpravi k predlogu finančnega načrta OIS Krško za leto 1985 so po posredovanih sklepih in stališčih zbora izvajalcev skupščine OIS Krško sodelovali: tov. Kastelic Branka, predsednica skupščine je podala dodatno obrazložitev k stališčem predsedstva skupščine OIS Krško k predlogu finančnega plana OIS za letoJ985, tov. Božič Kristina, delegatka OŠ dr. M. Rostohar Krško je postavila vprašanje glede pavšalnih do- IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): V skupščinah občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti bomo razvijali bolj samostojno vlogo zborov. Zbori uporabnikov naj bi bolj poglobljeno obravnavali zlasti opredeljevanje izobraževalnih potreb in njihov prednostni red ter sredstvi za njihovo zadovoljevanje, sistem solidarnosti in vzajemnosti ipd. Zbor izvajalcev pa naj bi se bolj posvetil vprašanjem vrst in obsega storitev, standardov in normativov za opremljanje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti, samoupravne in tehnološke organiziranosti izvajalcev, metod vzgojnoizobraževalnega dela ipd. datkov POS in OD ter pravilnosti odločitve zbora izvajalcev glede spremembe meril za leto 1985, tov. Božič Hilda, rav- nateljica OŠ dr. M. Rostohar je razpravljala glede dodatka POŠ ter investicijskega programa obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostohar. Tov. Božič Hilda je IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPV nalizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Družbenoekonomski položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju se le počasi približuje družbenoekonomskemu položaju delavca v materialni proizvodnji. Dosežen je sicer določen napredek glede pravic, obveznosti in odgovornosti pri samoupravnem odločanju o razporejanju dohodka in čistega dohodka, amortizacije in podobno. Možnosti za uveljavljanje enakopravnega položaja pri sporazumevanju o pogojih svobodne menjave dela pa so iz že navedenih vzrokov, ki ohranjajo proračunsko miselnost, bistveno omejene. V zadnjih letih so se razmere na področju vzgoje in izobraževanja toliko poslabšale, da so osebni dohodki delavcev na tem področju zelo zaostali za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Hkrati pa so se povečale tudi razlike med občinami. V cenah storitev v svobodni menjavi dela ni vračunanih nobenih sredstev za razširjeno reprodukcijo, zato tudi ni možnosti za nujno posodabljanje opreme, posebej še, ker se že več let priznava amortizacija le v polovični višini. povedala, da je OŠ dr. M. R. edina šola v SRS, ki seji ne bo več priznaval pavšalni dodatek, tov. Učakar Marjan delegat OŠ J. Dalmatin Krško, glede obrazložitve spejetih sklepov in stališč zbora izvajalcev, ki obvezujejo vse delegate v zboru izvajalcev, tov. Ciril Plut, ravnatelj COŠ Leskovec in član Komiteja za družbene dejavnosti, je obrazložil stališča Komiteja za družbene dejavnosti SO Krško, glede izvedbe programa OIS v letu 1985 ter program obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostohar skupaj z viri pokrivanja začrtane investicije, tov. Zupančič Vlas-ta, analitik in planer strokovne službe Komiteja za družbene dejavnosti je podala oceno rasti dohodka in oceno rasti sredstev za program družbenih dejavnosti ter stališča in sklepe IS v zvezi z informacijo o stanju na področju družbenih dejavnosti v letu 1985, tov. Zorko Vili, predsednik zbora uporabnikov skupščine OIS, glede obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostoharja. V razpravi so posredovali svoja stališča tudi Božič Jelka (COŠ Leskovec), Blaževič Majda (Svet za vzgojo in izobraževanje OK SZDL), Jazbec Cirila (Zavod za šolstvo), NAS G LAS 11 10 Ojsteršek Boža (OŠ Senovo) in Unetič Minka (OZPM). V razpravi je bil predlagan in sprejet sklep o ločenem glasovanju o sprejemu IZ UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV ob analizi o uresničevanju svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih v SR Sloveniji (ESA — 561): Delegatski sistem je v izobraževalnih skupnostih izredno razvejan, čeprav ne tudi dovolj učinkovit. Delegacije za skupščine občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti delavci obvezno oblikujejo na ravni TOZD in delovnih skupnosti. S tem je otežkočeno oblikovanje in uveljavljanje skupnih vzgojnoizobraževalnih interesov in potreb v delovnih organizacijah in širših oblikah združevanja dela in sredstev, celo v primerih, ko se TOZD v sestavi iste delovne organizacije vključujejo v isto PIS. Skupščine izobraževalnih skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Vendar se zdi, da je dvodomnost skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije bolj formalna, saj v njej praktično ne prihaja do dialoga med uporabniki in izvajalci, temveč se v njej usklajujejo interesi med občinskimi in med posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, včasih tudi med regijami. Te interese izražajo delegati na podlagi stališč, ki so po navadi usklajena med uporabniki in izvajalci že v občinski oz. posebni izobraževalni skupnosti. Funkcija samoupravne delavske kontrole se v izobraževalnih skupnostih še ni razvila, prav tako tudi ne nadzor nad opravljenimi storitvami. Ta nadzor bi lahko opravljal Zavod SRS za šolstvo, vendar je sedanja njegova dejavnost omejena zgolj na pedagoški nadzor v osnovnih in srednih šolah in le delno zajema vprašanja, ki so predmet odnosov svobodne menjave dela (izpolnjevanje standardov in normativov, obseg in kakovost opravljenega dela ipd.). finančnega načrta OIS in glasovanju o sprejemu programa obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostohar Krško. 1. Za sprejem finančnega plana OIS za leto 1985 ter spremembe in dopolnitve meril o pogojih in kriterijih SMD v OIS Krško za leto 1985 po sklepih, ki jih je sprejel zbor izvajalcev je glasovalo 38 delegatov zbora izvajalcev in zbora uporabnikov, zbranih na 12. seji skupščine OIS. Istočasno je bil sprejet sklep, po katerem skupščina OIS Krško pooblašča predsedstvo skupščine OIS, da do naslednje seje za družbene dejavnosti in strokovno službo OIS predlog rebalansa finančnega načrta OIS za leto 1985 na podlagi predlogov navodil, stališč in sklepov IS SO Krško v zvezi z informa- cijo o stanju na področju družbenih dejavnosti v letu 1985, ki so podlaga za valorizacijo sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb za leto 1985. Za sprejem programa obnove in dograditve OŠ dr. M. Rostoharja je glasovalo 26 delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine OIS Krško, kar je več kot 50% prisotnih delegatov, zbranih na 12. seji skupščine OIS. Delegati, zbrani na 12. seji skupščine, so se ob sprejemu finančnega načrta OIS opredelili tudi za selektiven pristop sanacije osebnih dohodkov vseh delavcev zaposlenih na osnovnih šolah in Glasbeni šoli v smislu podanih začrtanih usmeritev predsedstva skupščine OIS Krško, ki naj bodo realizirane po opravljeni analizi osebnih dohodkov pri vseh izvajalcih družbenih dejavnosti v občini Krško po isti metodi, ob sodelovanju SDK. VABILO K JAVNI RAZPRAVI Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije je na skupni seji zborov dne 25. julija 1985 dala v javno obravnavo: 1. Osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov izobraževalne skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990. 3. Osnutek enotnih osnov standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti ter meril za usklajevanje vrednosti programov vzgojnoizobraževalnih storitev. Osnutki so bili posredovani vsem organizacijam uporabnikov in izvajalcev vzgojnoizobraževalnih storitev, skupaj z vabilom vsem temeljnim delegacijam, organom upravljanja in konferencam delegacij, da priložene osnutke obravnavajo ter zavzamejo do njih stališča. Stališča, mnenja in pripombe k navedenim osnutkom naj bi delegacije oziroma konference delegacij uskladile v skupščinah občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti v mesecu septembru 1985 tako, da bi bila javna obravnava končana do 30. septembra 1985. Krška vas /o ovgus/a: Veslaški mnogoboj, srečanje veslačev, ki so morali pokazati ne le veslaške spretnosti, ampak tudi tiste pri metanju bombe v tarčo, „veslaški alki" (z veslom skozi obroč, medtem ko čoln sam plava po reki navzgo^,strelske in rokostrelskesposobnosti . . . Neverjetno je, kako so najmlajši veslači spretni na vodi, a težka proga jih je zelo izčrpala, saj je bila voda nekoliko višja in hitrejša kot so pričakovali. Naša kamera je seveda skušala ujeti v objektiv tekmovalce, člane Kajak — Kanu — Kluba Krško. NAS GLAS 11 11 Občinske in Posebne izobraževalne skupnosti so posebej vabljene, naj k obravnavi pritegnejo tudi družbenopolitične organizacije, posebne izobraževalne skupnosti pa tudi ustrezna splošna združenja oz. samoupravne interesne skupnosti ter svoje strokovne svete. Občinska izobraževalna skupnost Krško bo zaključila javno razpravo o planskih dokumentih I zobraže-valne skupnosti Slovenije na 13. seji skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško 12. septembra 1985. Istočasno bo skupščina na tej seji dala v javno razpravo Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Krško za obdobje 1986 — 1990. Javna razprava bo potekala do naslednje seje skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Kr- ško v mesecu oktobru. Občinska izobraževalna skupnost Krško zato poziva vse temeljne delegacije, organe upravljanja in konference delegacij naj osnutke planskih dokumentov Izobraževalne skupnosti Slovenije in Občinske izobraževalne skupnosti Krško obravnavajo ter zavzamejo do njih stališča. Vse te dokumente je Občinska izobraževalna skupnost posredovala v vse sredine skupaj z vabilom za sklic 13. seje skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Krško. V času do 12. septembra 1985 pa vsak udeleženec javne razprave lahko svoja stališča, mnenja in pripombe sporoči na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Krško, Cesta krških žrtev 63. DAN PROSVETNIH DELAVCEV Odbor za pripravo dneva delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju nam je posredoval naslednjo informacijo. 2. srečanje delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v občini Krško, bo zadnjo soboto v septembru na Senovem. Organizator srečanja bo odbor delavcev vzgoje in izobraževanja v sodelovanju z Občinsko izobraževalno skupnostjo Krško in Skupnostjo otroškega varstva Krško, ki bosta zagotovili tudi sredstva za izvedbo srečanja. Delavci, zaposleni v vzgoji in izobraževanju se enkrat letno srečujejo z namenom, da predstavijo svoje delo, izmenjajo izkušnje, krepijo tovarištvo, ohranjajo tudi cilje šolstva iz NOB, vključujejo mlade v vzgojnoizo-braževalno delo, podelijo priznanja za 20- in 30 - letno delo v vzgoji in izobraževanju, svečano beležijo začetek šolskega leta ter da se zahvalijo kolegom oziroma kolegicam, ki odhajajo v pokoj. Želja odbora za pripravo srečanja je, da bi tudi letos pripravili ob srečanju posebno izdajo glasila z utrinki iz dela in življenja vzgojiteljev in učiteljev v naši občini. Gostitelj letošnjega srečanja bo Osnovna šola XIV. divizije Senovo, ki se bo prav gotovo potrudila skupaj s Senovčani, ne le delavci z njihove osemletke, da se bo srečanje izteklo v zadovoljstvo vseh udeležencev. Odbor vabi k sodelovanju vse, ki lahko kakorkoli prispevajo k čimboljši izvedbi srečanja delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v občini Krško. Vida Ban VLADKINE PLASTIKE V KRŠKI GALERIJI Krška galerija je v zadnjih letih sicer zmanjšala število razstav zaradi finančne stiske, pri sestavi letnih programov pašo člani njenega sveta, ki mu že vrsto let predseduje Živko Šebek, dajali prednost predvsem avtorjem, ki so na tak ali drugačen način povezani z domačo občino. Tako so se v letošnjem letu v galeriji predstavili akademski slikar JOŽE MA-RINC iz Kostanjevice na Krki, dipl. ing. arch. VALENTIN SCAGNETTI, ki sicer živi v Ljubljani, rojen pa je bil v Krškem in ob njem še kitajska slikarka HOUQlN WANG, v jesenskem delu pa bo gost galerije akademska kiparka VLADKA STOVIČEK iz Leskovca. Vladka Stoviček, ki svoje kiparske stvaritve podpisuje z »Vlastov«. je imela svojo prvo samostojno razstavo ravno v krški galeriji, pred petnajstimi leti. Ob tej priliki je kustodinja Pokrajinskega muzeja iz Celja Milena Moškonova, ob predstavitvi umetnice in njenega dela. dejala: »Kako malo je pri nas takih krajev, ki bi se lahko ponašali podobno kot Leskovec. da se pri njih nadaljuje kiparska umetnost po familiarni tradiciji! Se manj pa takih rodov, kjer bi na težaško ustvarjalno pot popeljal oče — kipar (akademski kipar Vladimir Stoviček, op. ur.) svojo nadarjeno hčerko in poskrbel, da je svoje podedovane likovne sposobnosti povečala z znanjem, delovno zbranostjo, voljo in odkritosrčnostjo...« Iz. njenega življenjepisa razberemo, da se je šolala v Ljubljani, akademsko znanje pa je pridobila na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, kjer je 1958. leta diplomirala pri prof. Kršiniču, ki je poleg očeta — bistveno vplival na njeno celotno ustvarjalnost. Zdaj živi in ustvarja v Leskovcu, kjer tudi poučuje likovni pouk na Osnovni šoli heroja Milke Kerin. Vladka Stoviček si je kot ena izmed redkih slovenskih kipark našla svoje delovno področje v modeliranju plastik in plaket, pri plastikah predvsem ženskih figur, ki jih oblikuje z izrazito tenk-očutnostjo, plastično, s psihološko pretehtano noto in, kot pravi umetnostni kritik Mirko Juteršek, »s prefinjeno žensko sensibilnostjo«. Podedovano kiparsko poslanstvo se kaže predvsem pri medaljerstvu, vendar umetnica potrtretom zna vnesti svoje poznavanje karakternih in psiholoških značilnosti posameznika, kar daje plaketam in medaljam posebno vrednost. Razstavo plastik in plaket akademske kiparke Vladke Stoviček bodo odprli v Galeriji Krško v petek, 27. septembra 1985 ob 18. uri. Njeno delo bo predstavil umetnostni zgodovinar, dr. Mirko Jutršek, v glasbenem sporedu po otvoritvi bo sodeloval Leskovški oktet, Razstavo si boste lahko ogledali do 11. oktobra, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 14. do 18. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. Vabljeni! LJUDMILA ŠRIBAR NAS GLAS 11 12 VRTEC V DOLENJI VASI BO_____________________ Gradbena dela pri obnovi stavbe vzgojnovarstvenega zavoda v Dolenji vasi se bližajo zaključku. Po prekinitvi, ki jo je povzročilo (med drugim) pomanjkanje finančnih sredstev, so gradnjo ponovno prevzeli delavci KOSTAK-a. Opravili so že vertikalne gradbene posege (drenaža, izolacija, protipotresno ojačanje zgradbe...) sedaj pa urejajo samo zgradbo in okolico. Z deli naj bi zaključili v drugi polovici septembra in delovišče prepustili rokam mojstrov iz obrtne zadruge Resa. Vrtec bo v podobi in obsegu, ki ga bo s to prenovo dobil, zadostoval za potrebe varstva otrok iz krajevne skupnosti Dolenja vas tja do leta 2000. Več ali manj je to odvisno od prirastka, t. j. populacijske politike krajanov. Obsegal bo 2 igralnici — eno v pritkličju in 1 veliko v nadstropju — razdelilno kuhinjo, sanitarije za otroke in osebje, garderobe in pedagoški prostor... V okviru vrtca bo tudi pripadajoči del dvorišča, namenjen igralom, (ki so že kupljena) in bo skupaj s stavbo in dovozom ter parkiriščem pred njo tvoril celoto. Celotna investicija naj bi terjala okrog stare milijarde dinarjev, ki so združeni iz samoprispevka krajanov, amortizacije vzgojnovarstvenih zavodov in namenskih sredstev občinske skupnosti otroškega varstva. Pri delu je odločilna tudi intenzivna pomoč krajanov — veliko prostovoljnega dela — brez katere adaptacija ne bi bila možna. Tudi gospodarski del v ozadju stavbe bo slej ali prej podrt in bo . prostor uporabljen v skladu s potrebami in možnostmi. V vrtcu bodo skupine otrok mešane, ker jih je premalo za oblikovanje starostno čistih vzgojnih skupin. Jaslice bodo še naprej ostale v okviru VVZ Krško, tudi za otroke iz KS Dolenja vas. Naj povemo še, da so si prebivalci KS Dolenja vas pomagali do prostorov za prepotrebno varstvo otrok najprej z najemom in nato z odkupom zasebne stavbe in gospodarskih poslopij na nekdanji Cerjakovi domačiji. Ob pomoči skupnosti otroškega varstva Krško, sredstev, ki jih je zagotovil Izvršni svet in samoprispevka so zmogli tako velik zalogaj. Po zaključku gradbenih in ostalih del se bodo malčki iz sicer gostoljubnega varstva v (drugi) zasebni hiši vrnili v SVOJ vrtec. VOZNIKI Začelo se je šolsko leto. Z njim se je na ulicah pojavila truma razigranih in razposajenih otrok. Oni sicer vedo, kako se je treba v prometu obnašati, a včasih na to pozabijo. Med njimi bodo tudi prvošolčki in vrtičkarji. Oni še niso bili v prometni šoli in na tek-movanjih „Kaj veš o prometu?" NA MESTO NJIH MORATE BITI PREVIDNI VI! ZARADI MIRU NJIHOVIH STARŠEV IN SVOJE VESTI! HVALA! Tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom — otroci so na tej stopnji že spret-nejši, previdnejši, izurjeni. .. vsekakor bolj kot prvošolčki in vrtičkarji NAS GLAS 11 13 ObGnmkl komam 2KB K/Bn TCP: DELOVNI RAZGOVOR S ČLANI CKZKS Jože HABINC, sekretar P OK ZKS in Zdenko PICELJ, direktor TOZD Celuloza in koordinator vseh 00 ZK v TCP, ki je vodil srečanje Silvo GORENC, generalni direktor TCP: »NEKAJ SMO VENDARLE NAPRAVILI« »Položaj — težave, s katerimi se srečuje TCP Djuro Salaj Krško so več ali manj že znane. Vsi poznamo tudi okoliščine in pogoje, v katerih je naša tovarna bila prisiljena gospodariti. Zato v uvodnem poročilu ni možno navesti ne vem kako pomembnih rezultatov, nekaj smo pa vendarle napravili. Veliko je že narejenega na področju dohodkovnih odnosov s kupci in dobavitelji. Kljub velikim naporom in upiranju prizadetih, smo presegli kupoprodajne odnose tako pri nabavi surovin kot pri prodaji naših izdelkov. Tako so lani sklenjeni samoupravni sporazumi na področju dobave roto papirja rešili organizacijo katastrofalne izgube. Prebili smo tudi republiško zaprtost tržišč lesa. saj nismo le tovarna na republiški ravni! Seveda so še problemi, a jih skušamo za sproti in čim bolj učinkovito reševati preko bilateralnega samoupravnega dogovorajanja. Korak naprej smo dosegli tudi s tem, da smo si do neke mere devizno uravnali dotok in odtok deviz, .le še nekaj primanjkljaja deviz, a če bo Zvezni izvršni svet obljubo držal, bo naš saldo v 1985. sprejemljiv. Problem pa ni le v pomanjkanju deviz. Zavzemamo se za neki trajni sistem, v katerem bo jasno, koliko papirja mora TCP Djuro Salaj v petih letih zagotoviti domačim potrošnikom (seveda ob smiselno racionalni porabi!) in koliko lahko izvozi. Mislim, da se naš dohodkovni položaj ni bistveno izboljšal, a kljub temu začenjamo ponovno razmišljati o razširjeni reprodukciji. Osebni dohodki pri nas ne zaostajajo bistveno za tistimi v ostalih slovenskih papirnicah. Vemo tudi, kje nam izteka substanca in kje so ozka grla v tehnologiji, kje je poraba surovin še visoka. Za nami je 10-letni zastoj v obnavljanju opreme. Sedaj še odpravljamo proizvodne težave, ki iz tega izvirajo, a prevladali smo miselnost o proizvodnji za vsako ceno. Moramo kalkulirati in proizvajati ekonomično, počasi se je spremenil tudi odnos do kakovosti — t. j. odpravili smo 2 vrsti kakovosti, za domači in tuji trg. To ni bilo lahko, saj se nam kakovost surovin (premog, les...) slabša, mi moramo pa kakovost povečati... Izboljšali smo tudi odnos do kadrovske politike — hočemo izboljšati strukturo. Imamo 280 štipendistov in samo na visokih in višjih šolah jih je več. kot trenutno v tovarni zaposlenih kadrov z. visoko izobrazbo. Pred nami so še nekatere temeljne naloge: 1. Modernizirati moramo tisto, kar je bilo 10 let v zaostanku, zamenjati iztrošeno opremo... 2. Nobena naša investicija doslej ni bila popolna (komplementarna). Samo za sproti smo reševali probleme, sedaj pa je treba to opremo kompletirati in novim napravam zagotoviti pogoje, da bodo delovale maksimalno. 3. Naš celotni energetski ustroj je iztrošen, treba ga bo zamenjati. Jože HABINC, sekretar Predsedstva OK ZKS Krško: »Zelo je pomembno to, koliko je partijska organizacija angažirana v lastnem okolju. Med drugim se to pozna tudi v tem, koliko je pripravljena motivirati okolje za dosledno izvajanje skupno sprejetega programa gospodarske stabilizacije. Ne bi smeli dovoliti neproduk-tivnost kadrov tam, kjer jih je dovolj. Seveda pa so pogostejši primeri, ko strokovni teami niso popolni. Tu, pri uresničevanju zastavljenih delovnih nalog — z osebnim zgledom — se moramo komunisti uveljaviti. Brez popolnitve osnovnih organizacij z mladimi ne bo šlo in pri tem se mi ne zdi toliko pomembna številčnost, ampak udarnost pri delu, učinkovitost!« Z odpravo ozkih grl bomb povečali (do leta 2000) proizvodnjo celuloze še za 10.000 ton, za večjo proizvodnjo pa nimamo niti surovinske osnove. Pogumno tudi načrtujemo spremembe na področju papirja. Pri roto papirju smo razočarano ugotovili, da je v Družbenem planu SFRJ le omenjen. Naš papirni stroj II se že preusmerja v proizvodnjo za izvoz. V letih 1988-89 bo proizvajal 40.000 ton satiniranega papirja za izvgz. Povečali bomo tudi proizvodnjo valovite lepenke in embalaže, ki jo iz nje izdelujemo. Z novim papirnim strojem pa bomo prešli na proizvodnjo novih, visoko kakovostnih papirjev! Prepričan sem, da tako prestrukturiranje proizvodnje edino lahko bistveno prispeva k povečanju našega izvoza.« DOHODKOVNI POLOŽAJ TCP DJURO SALAJ________________________ Delovna organizacija je v dobi 1976— 1984, torej v zadnjih devetih letih, ustvarila skupno 356 milijonov din neto poslovnega sklada, kije ostal delovni organizaciji oziroma vsem temeljnim organizacijam skupno za financiranje razširjene reprodukcije in za financiranje povečanja zalog. Zaloge pa so se v tej dobi že zaradi prisotne inflacije povečale za NAS G LAS 11 14 najmanj 400%. V nekaterih temeljnih organizacijah je bila izguba prisotna v letih 1977, 1978 in 1979. Kljub temu, da zadnjih nekaj let ni bilo v temeljnih organizacijah izkazanih izgub, je ostanek čistega dohodka zelo majhen in niti najmanj ni adekvaten vloženemu živemu in minulemu delu. Ostanek čistega dohodka skupno z amortizacijo ni zadosten, da bi se dolgoročneje ohranil sedanji obseg proizvodnje. Zato so že vrsto let prisotni napori, da se izkoristijo vse možne notranje rezerve, tako na področju stroškov kot na področju čim večjega izkoriščanja kapacitet. Toda rezerve so minimalne glede na dejstvo, da proizvodnja celuloze in papirja poteka vseh 365 dni v letu že več kot 20 let. Prostih sobot, prostih nedelj in prostih praznikov v proizvodnih obratih ni več. Darko KOLŠEK — tehnični direktor TCP Djuro Salaj »Marsikdaj lahko najdemo vzrok za naše kritično stanje v birokratskem odnosu do deleža (ostanka) deviz, ki smo jih sami ustvarili in ki nam pripada! Delavec v TCP žal ne more sam razpolagati s temi devizami, medtem ko na drugi strani problematična in slaba proizvodnja uživa polno zaščito. Ta kritika leti na Gospodarsko zbornico in pristojni resor pri Zveznem izvršnem svetu. V 10-letih ni mogla TCP za svoje krvavo zaslužene devize uvoziti niti enega prepotrebnega stroja. Vsi naši načrti so pogojeni s »če bomo dobili uvozno dovoljenje!« seveda pa nam je jasno, da bo v vsakem primeru postopek trajal 7 — 8 mesecev. Letno pretovorimo na milione kubičnih metrov lesa a za to ne moremo nabaviti ustrezne opreme. Vozijo nam les privatniki, ki si opremo lahko brez problema uvozijo...« Slab ekonomski položaj je glede na ekonomsko logiko povsem nerazumljiv. Proizvodne kapacitete so izkoriščene maksimalno, poraba surovin je v mejah porabe ostalih evropskih tovarn celuloze in papirja, obenem pa je celuloze in časopisnega papirja premalo za domači trg in se cca 15.000 ton časopisnega papirja in preko 200.000 ton celuloze uvaža v glavnem iz konvertibilnega tržišča. Ker sta v Jugoslaviji samo dve tovarni, ki proizvajata in prodajata celulozo in časopisni papir. (Krško in Sremska Mitrovica), bi bila logična posledica takega »monopolističnega« stanja visoke prodajne cene celuloze in časopisnega papirja in izredno visok ostanek čistega dohodka v teh dveh tovarnah. Dejansko pa jeMatr-oz v Sremski Mitrovici v stalni izgubi, Djuro Salaj pa v poprečju zadnjih 10 let na meji med izgubo in pozitivnim rezultatom. Kljub tem problemom si kolektiv te delovne organizacije prizadeva za povečanje proizvodnih in poslovnih rezultatov. Krško, 21. 8. 1985 EKONOMSKO-FINANČNA SLUŽBA Zvone DRAGAN, član CK ZKJ: »Na CK-ju nismo odkrili nove teme s tem, ko opravljamo te razgovore o opiranju na lastne sile. Zato vam je tudi ne hodimo predstavljati in razlagati. Opiranje na lastne sile je najostreje prišlo do izraza jeseni 1982, ko je trg bil praktično izropan, domače (potencialne) rezerve neučinkovite, naftna kriza v razmahu, dolgovi so prišli do skrajnih meja, notranja zadolženost in inflacija pa sta se razgalili v polnem obsegu. Takrat smo ugotovili, da imamo doma kup rezerv, treba pa se je organizirati, racionalno pristopiti k večjemu odpiranju ekonomije do razvitega sveta in biti konkurenčen v svetu, ki je sam v globoki krizi. Ta velika šola jugoslovanske ekonomske krize nas je marsičesa naučila, čeprav včasih zelo drago. Pred 15. leti je CK ZKS že imel sejo, na kateri je obravnaval problem odnosa samoupravljanje — učinkovita organiziranost dela. Takrat so nas obdolžili poskusa uvažanja managerstva. Danes so ta in še druge teme, ki so bile nekoč tabu, postale samoumevno potrebne. Še tako sodobna oprema in uvožena tehnologija brez učinkovite organizacije in trdne delovne discipline ne bo dala rezultatov. Tako tudi je nujna dolgoročna kadrovska politika in nagrajevanje najuspešnejših, nad-poprečno sposobnih delavcev — od skromnih inovatorjev do znanstvenikov. Sedanji inflacijski sendvič je kot nalašč za to, da kreira uravnilovko. Pogojujejo strah pred socialno ogroženostjo neposrednih proletarcev — tistih, ki nimajo dodatnih virov dohodka (zemlja, popoldansko delo...) in se preživljajo samo z lastnim delom. Ta strah je upravičeno velik. Zato se ne kaže lotevati velikih eksperimentov, ki bi cel sistem osebnih dohodkov in nagrajevanja po rezultatih dela postavili na glavo. Žal imamo zelo mali maneverski prostor — poseči bi morali v dodatno maso sredstev. Zato bomo težko opravili ostre reze na tem področju. Ugotavljamo tudi, da je praviloma visoka stopnja korelacije med dobrimi rezultati gospodarjenja in stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov. Torej ni samoupravljanje zavora gospodarskemu napredku, ampak neplodno in neracionalno čvekaštvo, parolaštvo zavirata tako učinkovito, produktivnost kot samoupravljanje. Zato tudi problemi nesklepčnosti, ki se pogosto pojavljajo. Ljudje — tudi komunisti so se naveličali jalovega razpravljanja o istih stvareh večkrat in na večih mestih, ko se sprejeti dogovori ne uresničujejo.« Ivanka PETAN, predsednica centralnega delavskega sveta, je podatke iz uvoda še ilustrirala: »Naša količinska proizvodnja je za 2,4% manjša od planirane. Samo na račun težav v energetiki je bilo v prvem polletju za preko 1000 ton izpada proizvodnje. Zlasti na račun uvedbe tretje delovne izmene pri proizvodnji valovite lepenke in embalaže smo povečali število zaposlenih za 3%. Odprli smo računalniški oddelek in,kot je že omenjeno.pripravljamo proizvodnjo satiniranega papirja. Nov papirni stroj bo izdeloval letno 20.0001 premaznih, brezle-snih in metali/ iranih papirjev, to pa so vsi proizvodi z visoko akumulacijo!« NAŠ GLAS 11 15 ZRVS: VOLITVE 85 Izvedba rednih volilnih konferenc ZRVS v letu 1985/86. Da bi vse krajevne organizacije ZRVS občine Krško pravočasno in uspešno izvedle redne volilne konference v svojih organizacijah po krajevnih skupnostih, je občinska konferenca ZRVS, oziroma njeno predsedstvo in komisija za kadrovske in splošne zadeve pripravila gradivo: SKLEP IN NAVODILO o sklicu in izvedbi rednih volilnih konferenc v krajevni organizaciji ZRVS v skladu s Pravili organizacije in statutarnimi sklepi za izvedbo volitev. V skladu s stališči RK ZRVS Slovenije o volitvah delegatov in organov ZRVS Slovenije v letih 1985/86, naj vse krajevne organizacije ZRVS takoj začnejo s pripravami na volitve in sklice konferenc svojih organizacij ZRVS. Predsedstva krajevnih organizacij morajo takoj začeti z evidentiranjem možnih kandidatov za vodilne funkcije v KO ZRVS in za vodilne in odgovorne funkcije v OK ZRVS. Predlogi in obravnava za vse odgovorne funicije v KO ZRVS in OK ZRVS naj se obravnavajo v bazi tj. v krajevni organizaciji ZRVS. Predsedstvo OK ZRVS Krško opozarja vodstva krajevnih organizacij, da naj z vso odgovornostjo izvrše evidentiranje možnih kandidatov za delegate ter za posamezne dolžnosti in funkcije v krajevnih konferencah, predsedstvih in delovnih telesih krajevnih in občinskih organizaciji ZRVS. Pri evidentiranju in predlaganju možnih kandidatov za prevzem odgovornih dolžnosti v ZRVS je treba upoštevati usmeritve na področju kadrovske politike v celotni družbi, kot so bile sprejete na 7. seji CK ZK Slovenije ter načela in merila Socialistične zveze delovnega ljudstva o kadrovski politiki in pripravah na volitve. Kadre je treba izbrati glede na njihovo politično in moralno kvaliteto in mobili-zacijsko-operativno sposobnost, za delovna telesa pa še zlasti glede na njihove strokovne ter delovne sposobnosti. Pri predlaganju kandidatov za predsednika in druga telesa je treba izbirati mlajše starešine. Posebno pozornost je treba posvetiti evidentiranju in izbiri predsednikov krajevnih organizacij ZRVS. Za te vodilne funkcije je treba izbrati sposobne mlajše starešine, ki bodo pripravljeni delati na odgovornih dolžnostih in nalogah, ki so pred organizacijo zveze rezervnih vojaških starešin v splošni ljudski obrambni vojni, zlasti pa. ko govorimo o podružbljanju splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, kjer RVS imajo veliko vlogo in odgovornost. Volitve v krajevnih organizacijah naj se izvedejo v skladu s Statutom ZRVS Slovenije ter s Pravili in statutarnimi sklepi, oziroma drugimi akti organizacije in sicer: V krajevnih organizacijah do 30. decembra 1985. V občinski organizaciji ZRVS do 16. aprila 1986. Roki za izvedbo volilnih konferenc se ne morejo spremeniti, ker so pred organizacijo ZRVS še druge obveznosti in naloge. Pri evidentiranju možnih kandidatov za nova vodstva in funkcije v krajevnih organizacijah in občinski organizaciji, je zaželjeno in se predlaga, oziroma priporoča zamenjava dosedanjega kadra do 50% v predsedstvu in konferenci. Kandidature za predsednika, podpredsednika in sekretarja KO ZRVS morajo biti usklajene v Predsedstvu krajevne konference SZDL. Prosimo vsa vodstva in odgovorne v krajevni organizaciji, da usmerijo vse sile v sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, zlasti s krajevno konfernenco SZDL, ki je glavni nosilec volilnih konferenc na ravni krajevne skupnosti in občine. Pred nami je zelo velika politična akcija, ki jo moramo pravočasno in uspešno izvesti, poleg drugih obveznosti in nalog, ki so pred nami. Vodenju kadrovske politike je potrebno posvetiti v Zvezi rezervnih vojaških starešin večjo skrb, saj predstavlja del Socialistične zveze, ki združuje kader za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Srečujemo se s primeri, da so predsedstva aktivna samo na sejah in njihove dejavnosti ni čutiti med člani. Veliko je organizacij ZRVS, ki v svoja delovna telesa niso vključila mlajše rezervne vojaške starešine in ženske. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: ljjo izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Zato je treba v pripravah na volitve temeljito pretresti in oceniti pripravljenost in sposobnost članov vseh vodstvenih in delovnih teles ZRVS za opravljanje njihovih dolžnosti in nalog ter z ustreznimi spremembami in kadrovskimi rešitvami v sestavi organov zagotoviti njihovo učinkovito delo. Sekretar Dušan Vladič, st. GANDHI ZA FILMSKI KOTIČEK Poletna vročina se umika in hlad ob jesenskih večerih bo naš vsakdanji gost. Morda bomo pogosteje kol doslej pomislili na filmski spored domačega kina! V ta namen vas tokrat opozarjam na film, o katerem ste prav gotovo kaj slišali ali brali. Gre za angleško zgodovinsko dramo GANDHI. ki si jo boste lahko ogledali v soboto, 14. septembra 1985 in v nedeljo naslednjega dne — obakrat ob 18. uri. To je film o velikem politiku in človeku^ Gandhiju. ki traja kar debeli dve uri, a kljub temu izredno pritegne gledalca s svojo lepoto in poštenostjo. Predvsem nas osvoji lik človeka, ki je postal vzor za strpnost, ljubezen in nenasilje med ljudmi. Mahatma Gandhi ni bil niti vojskovodja niti ni maral biti državnik. Indija se izpod britanskega imperija ni osvobodila niti s kakšno veliko vojno niti z revolucijo — Gandhi jo je ravno preprečil. V filmu je prikazan kot nosilec ideje in končno kol telo, ki zaradi svoje ideje prejema udarce ali je zanjo pripravljeno shirati. Film je režiral Richard Attenborough, ki je v to delo vložil dvajset let priprav in razmišljanj. Lik Gandhijaje izjemno upodobil Ben KINGLSEY. Delo, ki propagira nenasilje, je dobilo vsa mogoča priznanja morda tudi zato, ker se realna zgodovina požvižga na sporočilo o strpnosti in nenasilju. IVAN MIRT KRŠKI KINO: sobota, 7.9. POLICIJSKA AKADEMIJA, komedija, ameriški 18.00 in 19.30 nedelja 8.9. MANAOS - BEG IZ PEKLA DŽUNGLE, akcij, drama, ital. 18.00 torek, 10.9. MISTER MONTENEGRO, drama, švedsko-angleški 19.30 sreda, 11.9. ENOROKI BOKSAR, karate, Hong Kong 18.00 petek, 13.9. NOSTRAOAMUS - ČLOVEK KI JE VIDEL BODOČNOST igrano-dokumentarni, ameriški 19.30 nedelja,15.9. GANDHI, zgodovinska drama, angleški 18.00 torek, 17.9. SALON ZA MASAŽO, erotični, nemški 19.30 sreda, 18.9. SEDEM GLADIATORJEV, zgodovinski spektakl, ital. 18.00 nedelja, 22. 9. JEZUS KRISTUS SUPER-STAR, glasbeni, ameriški 18.00 torek, 24. 9. NATALIEv erotični, grški 19.30 sreda, 25.9. PIRATI 20. STOLETJA, pustolovski, ruski 18.00 nedelja, 29.9. OSTATI ŽIV, glasbeni ameriški 18.00 NAS GLAS 11 16 SDK — podružnica Krško: GOSPODARSTVO REZULTATI.GOSPODARJENJA OZD S PODROČJA GOSPODARSTVA V POSAVJU V PRVEM POLLETJU 1985 Informacija o rezultatih gospodarjenja OZD s področja gospodarstva Posavja v I. polletju 1985 temelji na podatkih periodičnih obračunov OZD, podatkih zavoda za statistiko o gibanju cen in fizičnega obsega proizvodnje ter podatkih Narodne banke SRS o zunanjetrgovinski menjavi. Periodične obračune za prvo polletje 1985 je predložilo: 41 UDS s področja gospodarstva občine Brežice, 54 UDS s področja gospodarstva občine Krško in 35 UDS s področja gospodarstva občine Sevnica. Od tega je 13 delovnih skupnosti, 6 računov združenih sredstev in 4 OZD v ustanavljanju (Invalidska delavnica Brežice, Rudnik nekovin Blanca, Tovarna tanina in furfurala, Inplet Sevnica), kateri podatki v obdelavi niso zajeti. V informaciji še vedno spremljamo rezultate poslovanja gospodarstva občine Krško oz. regije z Nuklearko in brez nje. Delno je to zaradi velikega vpliva te OZD na dosežene rezultate oz. njihova gibanja, saj ustvarja 37% celotnega prihodka gospodarstva občine oz. 23,4% celotnega prihodka gospodarstva regije, delno pa zaradi značaja proizvodnje (triletni cikel). V letošnjem letu nam poleg visoke inflacije, ki je že dosedaj zmanjševala primerljivost finančnih rezultatov, primerjavo oz. oceno uresničevanja planskih usmeritev otežkočajo še spremembe v obračunskem sistemu. S 1. 1. 1985 je začel veljati nov zakon o ugotavljanju in razpolaganju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka in nekateri temeljni predpisi, ki dopolnjujejo sistem ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka, ki je prinesel v finančni obračun poslovanja veliko novosti. Posledica je ne-primerljivost osnovnih kategorij finančnih obračunov. Namen sprememb je bil zmanjšati fiktivne vire dohodka in s tem ugotoviti realnejši dohodek predvsem kot osnovo za obračun obveznosti. Z resolucijo tako republiško kot občinskimi smo si za leto 1985 zadali naloge, ki se kot usmeritev v planih razvoja ponavljajo že nekaj let: — povečati konvertibilni izvoz in devizni priliv, — povečati proizvodnjo, — uvajanje nove tehnologije, — prilagoditi vse oblike porabe do-hodkovnim možnostim, — umiritev rasti cen. Na področju zunanjetrgovinske menjave se zastavljeni cilji v letu 1985 ne uresničujejo v skladu s planom. Izvoz na konvertibilno področje seje v primerjavi s polletjem lani zmanjšal v vseh treh občinah, izvoz na klirinško področje se je sicer v Brežicah in Krškem povečal, vendar predstavlja le desetino konvertibilnega izvoza. OZD iz Posavja so v polletju izvozile na konvertibilni trg za 3 milijarde 174 milijonov din blaga in storitev, na klirinški trg pa za 322 milijonov din. Uvoz s konvertibilnega trga je zmanjšal 2 milijardi 984 milijonov din in s klirinškega 575 milijonov din. Skoraj za polovico višji uvoz s konvertibilnega trga v občini Krško (ki podobno kot v izvozu na konvertibilni trg zavzema čez 80 odstotni delež v regiji) je poslabšal pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem trgu. Vendar izvoz še vedno za 10% presega uvoz. V SRS so bili v polletju doseženi ugodne- 3. Obremenitev gospodarstva Obremenitev gospodarstva z izplačili za skupno, splošno in drugo porabo je tudi v gospodarstvu občine Krško bistveno nad ravnijo leta 1984. Podobno kot v občini Brežice so tudi v Krškem izplačila za skupno, splošno in drugo porabo izredno porastla v mesecih februarju in predvsem marcu (izplačila osebnih dohodkov in poračun obveznosti po zaključnem računu). V naslednjih mesecih so se izplačila sicer zmanjšala, vendar kumulativno v obdobju januar — junij še vedno za 132% presegajo izplačila v enakem obdobju lani. Vzrok je tako v višjih osnovah (visoke nominalne rasti osebnih dohodkov in dohodka) kot v višjih obveznostih. Slednje so v pretežni meri posledica pričakovanega znižanja osnov kot posledice sprememb v obračunskem sistemu. Plačila obresti, zavarovanja ipd., ki pa letos delno obremenjujejo celotni prihodek, dosegajo še višjo rast. Tako so plačila obresti in zavarovanja (gre predvsem za obresti NEK), ki znašajo v obdobju januar —junij 2.440 milijonov din porastla za 163%. Izredno visoka plačila za te namene beležimo v mesecu aprilu, ko so več kot štirikrat presegla plačila v mesecu marcu. Ker se velik del teh plačil nanaša na obresti, in sicer na obresti za kredite in obratna sredstva, ki se obračunavajo v breme celotnega prihodka, bo takšna rast vplivala tako na rezporeditev dohodka kot na višino doseženega dohodka. Informacija SDK dobje januar — o tekočih gospo-------junij 85 dagibanjih v obči- AVGUSTA 85 ni Krško za ob- IRENA ČARGO jši rezultati. Skupen izvoz je porastel za 11,1%, od tega konvertibilni za 10,4% in uvoz za 7,6% oz. konvertibilni za 8,6%. Doseženo je približno enako pokritje uvoza z izvozom kot v posavski regiji. S področja fizične proizvodnje so nam znani podatki le za občino Krško. Fizični obseg industrijske proizvodnje je sicer še vedno nižji kot v enakem obdobju lani (v industriji z NEK), vendar je polletni plan izpolnjen. V ostalih OZD s področja industrije (brez NEK) pa je fizični obseg za 4,7% višji kot v polletju lani (v trimesečju je še za 1,9% zaostajal za enakim obdobjem leta 1984). Kljub resolucijskim usmeritvam dosegajo cene v letu 1985 izredno visoko rast. Dosežene rasti cen v primerjavi z enakim obdobjem lani: I—VI. 85 — cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcu 89,5 — cene na drobno 77,8 — cene življenjskih potrebščin 75,8 Takšna rast cen se odraža tudi na gibanju osnovnih finančnih kategorij poslovnega uspeha OZD. 16.385 zaposlenih v gospodarstvu Posavja (2,5% več kot v polletju lani) je v polletju letos ustvarilo 72,1 milijarde din celotnega prihodka (oz. 84% več kot v enakem obdobju lani). Porabljena sredstva so znašala 55,6 milijarde din in doseženi dohodek 16,4 milijarde din. Vsi podatki vključujejo rezultate NEK. P Vladka Stoviček: ..Stoječi akt" NAS G LAS 11 17 Osnovne kategorije poslovnega uspeha OZD iz gospodarstva posameznih občin in njihova gibanja: vrednost v mio din Brežice Krško z NEKKrško brez NEK Sevnica Elementi vred. ind. vred. ind. vred. ind. vred. ind. l 2 3 4 5 6 7 8 9 Celotni prihodek 16.922 216 45.527 177 28.701 183 9.609 172 Porabljena sredstva 14.069 226 34.508 191 22.361 190 7.092 184 Amortizacija* 344 176 7.760 188 1.932 179 370 187 Dohodek 2.853 176 11.082 144 6.357 164 2.517 145 Bruto OD 1.323 188 3.377 183 3.068 183 1.279 182 Skupna poraba delavcev 129 195 311 236 286 234 115 121 Akumulacija 650 185 1.408 229 1.219 209 473 165 Izguba** 35 46 139 81 139 81 114 — Število zaposlenih 4.396 103 9.511 103 8.786 .166 4.166 102 * Amortizacija obsega v obeh letih amortizacijo po predpisanih stopnjah in nad njimi. ** Izguba v občini Sevnica brez izgube Rudnika nekovin v ustanavljanju Blanca, ki znaša 2,7 milijona din. Kot smo že omenili, zaradi sprememb v obračunu osnovne kategorije (predvsem porabljena sredstva in dohodek) niso primerljive. Lahko pa rečemo, da kljub spremembam, katerih namen je bil zmanjšati inflacijske vire dohodka, dohodek dosega sorazmerno visoke stopnje rasti. Rast doseženega dohodka je najvišja v gospodarstvu občine Brežice, kijev precejšnji meri posledica statusnih sprememb pri Petrol—TOZD Trgovina na drobno (priključitev treh skladišč in treh bencinskih črpalk). Kljub slabim rezultatom na področju zunanjetrgovinske menjave pa so prihodki OZD doseženi na tujem trgu rastli hitreje kot ostale oblike prihodkov. Tako je delež prihodkov na tujem trgu v celotnem prihodku v Posavju poraste! od 9,6% na 10,0%. Ta delež je najnižji v gospodarstvu občine Brežice, kjer znaša 7,9% (lani 6,3%), v gospodarstvu občine Sevnica je 10,6% (lani 12,6%) in v gospodarstvu občine Krško 10,7% (lani 9,9%) Tudi v polletju dosegajo zelo visoko rast neplačani prihodki. Ti so v regiji v primerjavi s polletjem lani več kot štirikrat porastli in sicer zaradi visoke rasti v občini Krško (Nuklearna elektrarna, Djuro Salaj). Neplačani prihodki znašajo 5,1 milijarde din in predstavljajo 6,6% fakturirane realizacije. Višja rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka tokrat ni le posledica višje rasti vhodnih in izhodnih cen, temveč tudi sprememb v obračunu, ko na njihovo rast vplivajo novi elementi v stroških, predvsem obresti za kredite. Rast materialnih stroškov zaostaja za rastjo celotnega prihodka in porabljenih sredstev v celoti. Pozitivno lahko ocenimo rast amortizacije, ki se v letošnjem letu v celoti (tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami) obračunava v breme celotnega prihodka. Rast amortizacije presega rast celotnega prihodka in cen v enakem obdobju tako v regiji kot občinah Krško in Sevnica. oz. brez NEK kar 17,1%. Doseženi dohodek in akumulacija v nekaterih večjih OZD v Posavju in njihovi deleži v regiji: zneski v mio din, deleži v % dohodek akumulacija OZD vred. ind. delež vred. ind. delež Nuklearna elektrarna Krško 4.724 Tovarna celuloze in papirja Krško 2.474 Lisca Sevnica 681 SOP Krško 551 Jutranjka Sevnica 524 Kovinarska Krško 411 Slovin Bizeljsko Brežice 341 Petrol—TOZD Trgovina Brežice 332 * ...indeks čez tisoč 123 28,7 189 568 7,4 177 15,0 674 280 26,6 190 4,1 121 221 4,7 147 3,3 93 99 3,6 137 3.1 126 172 4,9 169 2.4 35 139 1.3 215 2,0 98 * 3,8 476 2.0 147 5.8 Izplačila za čiste osebne dohodke v OZD s področja gospodarstva so po visokiTasti v februarju in marcu (izplačila po zaključnem računu) sicer v aprilu nekoliko upadla, vendar so v maju in juniju znova porastla. Tako so izplačila čistih osebnih dohodkov v obdobju januar — junij za 84% višja kot v enakem obdobju lani. Izplačila dosegajo za odstotno točko višjo rast kot v gospodarstvu občine Brežice in precej višjo rast (za 9 odstotnih točk) kot v gospodarstvu občine Sevnica. Ob rasti življenjskih potrebščin za 75,8% ne moremo več govoriti o padanju realnih osebnih dohodkov. V istem obdobju lani so izplačila osebnih dohodkov dosegla 47% rast, seveda ob nižji rasti finančnih rezultatov in nižji rasti cen. Po posameznih področjih gospodarstva so izplačila osebnih dohodkov najbolj porastla na področju tehničnih in poslovnih storitev, gozdarstva in prometa, najmanj pa v gostinstvu, gradbeništvu in trgovini. Tako se še poglablja razlika v ravni osebnih dohodkov na delavca med posameznimi področji oz. OZD. Višjo rast kot v gospodarstvu so podobno kot v obeh ostalih občinah v Posavju dosegli izplačani čisti osebni dohodki v OZD in delovnih skupnostih s področja negospodarstva. To je v precejšnji meri posledica tega, da OZD in DS s področja negospodarstva pri odločanju o oblikovanju sredstev za osebne dohodke upoštevajo podatke o povečanju sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu ustrezne družbenopolitične skupnost in zato dokončno oblikujejo sredstva za osebne dohodke za posamezno leto šele po zaključnem računu potemJcoso znani podatki iz zaključnih računov o rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. Informacija SDK Krško za obdobje o tekočih gospo- januar—junij 85 darsko-finančnih AVGUSTA 85 gibanjih v občini IRENA ČARGO O izgubah smo že kratko informirali. Povejmo le, da je izgubo v polletju izkazalo šest OZD in ena OZD v ustanavljanju. Tako se je število izgub v primerjavi s trimesečjem zmanjšalo za 14 in v primerjavi s polletjem lani za 5. Skupna izguba znaša 290 milijonov 948 tisoč din oz. 15% več kot v polletju lani, kar je v primerjavi z rastjo obsega poslovanja nizka rast. Najvišjo izgubo sta izkazala Stilles, TOZD Stilno pohištvo in Pionir, TOZD Togrel. Oba izkazujeta izgubo na substanci. Od osmih OZD, ki so izkazale izgubo po zaključnem računu za leto 1984, so štiri poslovale pozitivno (IMV, TOZD TAP Brežice, M-Agrokombinat, TOZD Vinogradništvo — kleti, Novoles — TOZD Lipa in Inplet Sevnica). NAS GLAS 11 18 Ko je bila izročena namenuJi je marsikdo prerokoval slabe čase. Zaradi tega je bilo tudi veliko nasprotnikov njene gradnje. Sedaj pa je krška tržnica zaživela in postala ne le mesto prodaje in oskrbe, ampak tudi neke vrste sobotni dopoldanski družabni center — kraj za srečanje s prijatelji, neobvezen klepet ob kavici. ..Zatočišče" za može, ki neradi nakupujejo, a še kako prav pride njihova pomoč pri prenašanju polnih cekrov in vrečk do doma, so seveda gostinski lokali in ob lepem vremenu zlasti terase pred njimi. NAS G LAS 11 19 OZD z izgubo v višini izgube: 1. Trimo, TOZD JK Dobova 2. Rudnik rjavega premoga Senovo 3. Elektro, TOZD Elektrodistribucija Krško 4. Pionir, TOZD Togrel Leskovec 5. Novoles, TOZD Bor Krško 6. Stilles, TOZD Stilno pohištvo Sevnica 7. Blanca-rudnik nekovin v ustanavljanju Z resolucijo in družbenim dogovorom začrtana usmeritev v razporejanju dohodka v letu 1985^jeohraniti realni obseg akumulacije gospodarstva na lanski ravni oz. doseči vsaj enak delež akumulacije v dohodku kot v letu 1984. Razporeditev dohodka v regiji: Razporejeni dohodek —t obvez, za skupne družbene potrebe — obvez, za splošno družbeno porabo — obresti — druge obvez, iz dohodka — bruto osebni dohodki — skupna poraba delavcev — akumulacija * ni primerljivosti med obema obdobjema 34.762 tisoč din 36.214 tisoč din 860 tisoč din 66.193 tisoč din 36.097 tisoč din 114.034 tisoč din 2.788 tisoč din Razporejeni dohodek znaša 16,7 milijarde din in je za znesek izgube zaradi nedoseženega dohodka in čistega dohodka višji od doseženega dohodka. Indeks 16.706 mio din 148 2.908 mio din 205 258 mio din 228 3.196 mio din __* 1.276 mio din — 5.980 mio din 184 556 mio din 189 2.532 mio din 202 Če smo še v letu 1984 ocenjevali, daje bilo na področju razbremenitve gospodarstva storjenega največ ravno pri omejevanju skupne in splošne družbene porabe, pa tega ne moremo trditi za leto 1985. Obveznosti OZD za zadovoljevanje skupne in splošne porabe dosegajo zelo visoko rast v vseh treh občinah — razen v Brežicah (statusne spremembe) precej višjo rast od rasti obsega poslovanja izraženega s celotnim prihodkom. Obresti se v letošnjem letu obračunavajo delno iz celotnega prihodka, delno iz dohodka. Dohodek obremenjujejo le obresti za kredite za osnovna sredstva. Te predstavljajo 64,5% vseh plačanih obresti. Pretežno (2.763 milijonov din oz. 86,4%) se nanašajo na Nuklearno elektrarno. V celoti so plačane obresti (4.956 milijonov din) porastle za 23%. Brez upoštevanja Nuklearne elektrarne je njihova rast bistveno višja — 101 odstotna. Bruto osebni dohodki so porastli manj kot obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo in dosegajo med vsemi elementi razporeditve najnižjo rast. Izplačani čisti osebni dohodki mesečno na zaposlenega: Gospodarstvo občine din indeks Brežice 36.306 183 Krško 43.279 178 Sevnica 37.390 179 Ob 75,8 odstotni rasti cen življenjskih potrebščin so v primerjavi s polletjem lani osebni dohodki realno porastli v vseh treh občinah. 4. Investicijska poraba Služba družbenega knjigovodstva je z letošnjim letom uvedla računalniško vodeno evidenco podatkov o investicijskih objektih v gradnji. Prednost novega projekta je v tem, da spremlja finančne podatke o investicijah le Služba družbenega knjigovodstva, ki vodi popolno evidenco o investiciji oz. spremlja celotna investicijska vlaganja. Podatki te evidence še niso v celoti dosegljivi, zato objavljamo le nekaj podatkov o investicijskih objektih v gradnji po stanju konec junija 1985 in objektih, ki so se začeli graditi v letošnjem letu. Po stanju konec junija je bilo v Posavju prijavljenih 137 investicij investitorjev s sedežem v vseh treh posavskih občinah. 121 investicij je gospodarskih in 16 negospodarskih. Od tega je v občini Krško prijavljenih 100 investicijskih objektov od tega se 16 investicijskih objektov gradi v Brežicah in Sevnici in 14 izven Posavja (To so predvsem manjše investicije v področje elektrogospodarstva investitorja Elektro, TOZD Elektrodistribucija Krško). Od skupno 100 investicijskih objektov (48 objektov se nanaša na Elektro, TOZD Elektrodistribucija Krško v skupni predračunski vrednosti 236.386 tisoč din) je 91 gospodarskih in 9 negospodarskih. Po namenu so investicijski objekti uvrščeni v industrijo 62 (od tega 49 v elektrogospodarstvo), v kmetijstvo 8, stanovanjsko-komunalno dejavnost 10, promet 4, po 2 v gradbeništvo in obrt in po eno v gozdarstvo, gostinstvo in finančno-tehnične storitve. Predračunska vrednost investicij je 3.579.680 tisoč din (3.447.791 tisoč din gospodarske investicije in 131.889 tisoč din negospodarski investicijski objekti). Večji investicijski objekti v gradnji so: predračunska vred. tisoč din — naložba v odpiranje zalog premoga Senovo 957.790 — izgradnja prašičje farme v pristavi 503.185 — razširitev proizvodnih prostorov v SOP - TOZD Oprema 202.000 — razširitev stikališča v TE Brestanica 255.932 — stanovanjska soseska Koresov breg Krško 169.700 V letu 1985 so v občini na novo začeli graditi 24 investicijskih objektov s skupno predračunsko vrednostjo 307.771 tisoč din. Od tega je 17 investicijskih objektov s področja elektrogospodarstva v skupni predračunski vrednosti 53.020 tisoč din. Od ostalih investicijskih objektov so največji na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti: — stanovanjski objekt Konzum na Senovem 72.140 tisoč din — stanovanjski objekt B 4 Krško 96.395 tisoč din — stanovanjski blok v Kostanjevici 42.127 tisoč din Na novo ni prijavljena nobena večja investicija v industriji, kmetijstvu ali drugih proizvodnih dejavnostih. Informacijo sestavila Irena Čargo Informacija SDK o tekočih gospodarsko-finančnih gibanjih v občini Krško za obdobje januar—junij 85 AVGUSTA 85 IRENA ČARGO Delež akumulacije v dohodku in čistem dohodku je v regiji v primerjavi s polletjem lani porastel in sicer na račun visoke rasti akumulacije v gospodarstvu občine Krško. V gospodarstvih občin Brežice in Sevnica, kjer akumulacija tudi dosega sorazmerno visoko rast, pa kljub temu zaostaja za rastjo čistega dohodka in bruto osebnih dohodkov. Še nekaj podatkov o stanju sredstev in virov: — podatki o stanju denarnih sredstev nam kažejo na izboljšanje likvidnosti OZD v primerjavi s polletjem lani ne pa tudi v primerjavi s trimesečjem letos. Denarna sredstva na žiro računih so v regiji za 142% višja kot konec junija lani, vendar nekoliko nižja kot kpnec marca letos. Razen v občini Brežice, kjer so doseglale 18% rast, je rast denarnih sredstev presegla rast obsega poslovanja. Visoko rast (razen v Brežicah) dosegajo tudi sredstva na deviznih računih OZD, NAS G LAS 11 20 — rast terjatev od kupcev v regiji znatno presega rast obveznosti do dobaviteljev, vendar je to le posledica visoke rasti terjatev v Nuklearni elektrarni. V ostalih OZD s področja gospodarstva občine Krško (brez NEK) kot tudi v gospodarstvih občin Brežice in Sevnica je rast terjatev nižja od rasti obveznosti, — zaloge so zaradi obvezne revalorizacije v letošnjem letu neprimerljive z lanskimi. Med zalogami so najbolj po- rastle zaloge gotovih proizvodov, — ob koncu polletja so imele OZD v Posavju za 29% več kreditov kot pred enim letom. Rast torej znatno zaostaja za rastjo obsega poslovanja. Med krediti dosegajo visoko rast le dolgoročni krediti za obratna sredstva (116%), ki predstavljajo desetino vseh kreditov OZD. Informacijo sestavila: IRENA ČARGO Krško, 16. 8. 1985 ZAČETEK POUKA V SREDNJI SOLI KRŠKO: VPIŠITE SE V RUDARSKI KR02EK Ko začenjamo novo šolsko leto, uvajamo v življenje in delo srednje šole v Krškem nekatere novosti. Zelo pomembna pridobitev je eno-izmenski pouk. Druga novost je rudarska usmeritev, ki jo prvič ponujamo učencem, ki so uspešno končali osmi razred osnovne šole. Takoj naj poudarimo, da imamo v tej usmeritvi še vedno dovolj prostora. Vabimo vse učence, ki so uspešno končali osnovno šolo, da izkoristijo to možnost. (Pogoj je tudi ocena iz tujega jezika.) Posebej naj izpostavimo naslednje ugodnosti rudarske usmeritve: - zagotovljena štipendija Rudnika Senovo, — zagotovljeno delovno mesto rudarja (triletno šolanje), možnost izobrazbe za rudarskega tehnika po preusmeritvi (štiriletno šolanje), - bližina šole oz. ugodne prometne zveze ali bivanje v prenovljenem domu za učence. Uvajanje rudarske usmeritve pomeni odziv šole za potrebe, ki jih kaže domače združeno delo. Znano je namreč, da pospešeno potekajo dela v Globokem in že v nekaj letih bodo potrebovali primerno delovno silo. Možnost zaposlitve pa bodo tudi na Senovem in v Krmelju. Vsi tisti, ki se iz različnih razlogov doslej še niste vpisali v prvi letnik srednjega izobraževanja to priložnost. Obiščite nas ali pa nas pokličite po telefonu (71-233)! Nekaj prostih mest je za učence še na kovinarski usmeritvi ter v programu energetike in elektronike. Polno zaseden je edino oddelek papirniške usmeritve. Morda še nekaj besed o uvedbi enoizmenskega pouka, ki smo ga omenili že uvodoma. Ni potrebno poudarjati pomena te pridobitve, saj je dvoizmenski pouk zelo oviral delo na različnih nivojih (redni pouk, interesne dejavnosti, strokovno izpopolnjevanje, družbenopolitično aktivnost, problemi s prevozi itd.) To višjo kvaliteto bomo lahko dosegli, ker smo pridobili deset učilnic z adaptacijo doma učencev Milke Kerin v Krškem. Tam bodo poslej učenci kovinarstva in strojništva ter papirništva v matični stavbi pa bodo vsi prvi letniki ter oddelki energetike in elektronike. Res je, da bo dvojna lokacija šole posebno v začetku povzročala neka- tere težave, vendar prednosti enoizmenskega pouka to odtehtajo. Že na tem mestu naj omenimo veliko razumevanje in pomoč domačih OZD in družbenopolitične skupnosti, o čemer bomo ob naslednji priložnosti posredovali obširnejše sporočilo. Ob začetku šolskega leta naj izrečemo samo še željo, da bi uspešno sodelovali tudi s starši, z DPO in z združenim delom. Ivan MIRT Taborniški odred Sivega dima ZDRUŽILI PRIJETNO S KORISTNIM Kot je bilo na kratko objavljeno že v prejšnji številki Našega glasa, taborniki lansko leto ustanovljenega Taborniškega odreda Sivega dima iz Krškega tudi v poletnem času ne počivajo. Po udeležbi na 10. zletu tabornikov Slovenije v Mariboru so se v juliju obvezali, da bodo do 25. avgusta zalepili 43.000 vrečk za Tovarno celuloze in papirja, TOZD Papirkonfek-cija Krško. Z delom so pričeli 19. julija, zaključili pa so ga 20. avgusta. Sodelovalo je 22 članov in sicer skoraj vsi tabomiki-vodniki, nekaj članov Kluba tabornikov, najmlajši udeleženec »udarniške akcije« odreda pa je bil Tomaž Kerin, star 11 let iz voda medvedkov in čebelic iz Spodnjega Griča. Skupaj so taborniki opravili več kot 1100 ur prostovoljnega dela, s katerim so »zaslužili« 135.520,00 din. Najboljša med vsemi je bila Damjana Zalokar, vodnica voda Murnov iz Spodnjega Griča, ki je pri delu sodelovala več kot 100 ur in tako prislužila odredu več kot 15.000,00 din. Še pred pričetkom dela so se taborniki dogovorili, da bodo večji del združenih sredstev namenili za nakup opreme. Želijo kupiti nekaj šotorov in šotorskih kril, pa lokostrelsko opremo, kompase in druge „Doma na polici" — Vladka - „On in jaz" NAS GLAS 11 21 IŠČEMO REJNISKE DRUŽINE pripomočke, s katerimi bi v jeseni izpopolnili delo z mlajšimi. Čeprav so aktivnosti odreda po 10 vodih tekle skozi vse leto, od ustanovitve odreda decembra 1984, je bil največji problem ravno v pomanjkanju opreme, s katero bi članom vodniki lahko posredovali taborniška znanja in veščine. Kljub pridnemu delu članov med počitnicami pa bo zaslužek le premajhen, da bi lahko nabavili vsaj najnujnejše, zato bodo dobro premislili kaj nabaviti. Želje in možnosti so tudi v taborništvu daleč vsaksebi. Za konec pa še to. Starši so v večini primerov zelo podprli odločitev tabornikov, da si z lastnim delom v prostem času omogočijo izvajanje programov organizacije. Spodbujali so jih k delu, pa tudi razbremenili nekaterih nalog, ki so sicer obveza teh fantov in deklet med počitnicami. Bilo pa je tudi nekaj pomislekov, da Dom mladih, kjer so taborniki opravljali delo, ni najprimernejši kraj, nekateri so bili tudi zaskrbljeni, da bi bili otroci v počitnicah zaradi tega dela preobremenjeni oziroma, da so pi delu prepuščeni sami sebi. Vendar pa tisti taborniki, ki so prispevali k realizaciji naloge zatrjujejo, da jih delo ni posebno obremenilo, da so tudi v delu našli zadovoljstvo in tako tudi v družbi vrstnikov in ob pomoči in nadzoru združili prijetno s koristnim. Za nagrado se je nekaj tabornikov pridružilo vrstnikom iz odreda Tihe Krke iz Kostanjevice na njihovem taboru na Krki od 23. 8. do 27. 8. 1985. Najbolj pridni so si pridobili bronasto zvezdo taborniške organizacije in tudi praktične nagrade — osebno taborniško opremo. Zavzetost in odgovornost teh mladih članov odreda Sivega dima v Krškem pri izvedbi te naloge in tudi drugih akcij nakazuje, da bo taborništvo v Krškem postalo ena izmed množičnih in priljubljenih aktivnosti mladih. STANE DVORŠEK Mogoče kdo med vami ne ve vsega o rejništvu, obliki družbenega varstva otrok in mladostnikov in zato bi vam rada o tem povedala nekaj več. Rejništvo je zamišljeno ¦ kot oblika družbenega varstva otrok in mladostnikov, ki se uresničuje z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tujih družinah, to je pri osebah, ki niso otrokovi starši. V rejništvo lahko oddajo otroka ali mladostnika starši ali organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki delo rejnika tudi nadzoruje. Rejnik za svoje delo prejema rejnino. Rejnik opravlja tiste naloge, ki bi jih sicer opravljali starši — poskrbi za otrokovo varstvo, nego, vzgojo, skratka za zdrav telesni in duševni razvoj otroka. V občini Krško imamo vsako leto v rejniških družinah več kot 30 otrok, letos jih je 35. Več otrok pa je začasno v rejniških družinah, ki so jih poiskali njihovi starši sami, ker trenutno niso mogli sami skrbeti za otroke, vendar točno število teh ni evidentirano. Vseeno pa še živi veliko otrok v naši občini v zelo slabih socialnih razmerah, kjer nimajo pogojev za skladen osebnostni razvoj in da bi se razvili v odgovorne in ustvarjalne člane naše družbe. Zato bi nujno potrebovali toplo okolje rejniške družine, ki bi jih sprejela in jim nu- Foto: Marjan GARBAJS dila varnost, razumevanje, domačnost, skratka nadomesten dom. Otroci, ki živijo v slabih socialnih razmerah potrebujejo poleg hrane, obleke, tople postelje... tudi občutek, da pripadajo neki družini, da jih nekdo usmerja v skladu z njihovimi sposobnostmi k delu, ki je koristno za vso družino. S preprostimi besedami lahko usmerjanje otrok k delu razložim kot pridobivanje otrokovih izkušenj o tem, da mora vsakdo glede na svoje možnosti prispevati svoj delež dela v skupno dobro, ne bi pa smeli s tem otroka enostransko izkoriščati. Zelo primerne rejniške družine so tiste, v katerih se družinski člani razumejo med seboj in s sosedi družine, ki že imajo svoje otroke ali pa tudi ne. Zakon pa tudi določa, da morajo biti rejniki vsaj 18 let starejši od otroka in ne starejši od 60 let. Center za socialno delo rejnikom vsak mesec nakazuje rejnino, ki sedaj znaša 15500,00 din do 18000,00 din. Ta vsota je predvidena za kritje otrokovih potreb in kot nagrada rejniku. Če otrok hodi v šolo, socialno skrbstvo plačuje zanj tudi prehrano v šoli, lahko pa tudi letovanje na morju. Rejnik ali rejnica lahko to svoje delo opravlja tudi kot samostojen poklic, če ima v rejništvu tri otroke ali dva otroka z Omerzel prepričljivo prvi v Krškem KRŠKO - Na štadionu Matije Gubca je bila pred 4000 gledalci 4. dirka za državno prvenstvo v specd-wayu za posameznike. Domačin Omerzel je zmagal v vseh petih vožnjah s prepričljivo prednostjo Organizacija je bila odlična, pokrovitelj tekmovanja pa 1GMP Sava Krško. Rezultati: 1. Omerzel (Krško) 15. 2. Pavlic (Prclog) 13, 3. Kocmut (G. Radgona) 13, 4. Lazar (Lendava) 12, S. Gerjevič 11.6. Žibcrt (oba Krško) 10.7. Žagar (Ljubljana) 8. K. Horvat (Lendava), Z. Tominac (Osijek) Kalin (Ljubljana) 7.11. Gorjup (Krško), D. Tominac (Osijek), 5, 13. Simonka (Lendava) 3. 14. Pintar 2, 15. Pcterca (oba Ljubljana), Bosanac (Osijek) 1. 17. Matjašec (Lendava) O točk. Vrstni red po štirih dirkah: Onier-zelk 57, Pavlic in Žibcrt po 4". Gerjevič 45, Kocmut 43, Horvat 40. Žagar 37, Lazar 34. NAS G LAS 11 22 motnjami v telesnem in duševnem razvoju ali enega otroka, če je stopnja motenosti večja. S tem pa rejnik oz. rejni-ca pridobi tudi pravico do zdravstvenega ter pokojninskega zavarovanja. Mogoče bo kdo med vami, ko bo prebral te vrstice, želel izvedeti še kakšno dodatno informacijo — oglasite se pri nas na Cent- ru za socialno delo Krško, Cesta krških žrtev 12 / poleg knjižnice. Lahko pa nam tudi pišete in oglasili se bomo pri vas doma. Veseli bomo vsakega sodelovanja! Gordana Stopar, dipl. psih. Center za socialno delo Krško Čebelarski raziskovalni tabor Gora 85: KOSTANJEV RAK IN PELODNA ANALIZA Že v prejšnji številki Našega glasa smo pisali o Čebelarskem raziskovalnem taboru Gora 85. Ker pa se nam zdita temi o kostanjevem raku in o pelodni analizi vendarle pomembni in zanimivi tudi za širšo javnost (in ne le za čebelarje), smo podatke o tem poiskali delno pri Janku BOŽIČU, vodji ČRT Gora 85, delno pa iz zapisov delovnih skupin, ki sta se na taboru (21. — 28. julija) ukvarjali s tema dvema problemoma. Cilj tabora namreč ni bila akcija, čeprav bi to udeležencem bilo verjetno enostavneje. Lotili so se raje zahtevnega raziskovanja — študija ter tako skušali prispevati vsaj kanček h razvoju čebelarstva ter pridobiti čim več strokovnih kadrov. Zato so se tudi poglobili v delo, ki sicer ni strogo čebelarsko. Opravljajo ga biologi (pelodna analiza) in gozdarji (kostanjev rak), je pa dobro, če so s problemi seznanjeni tudi čebelarji in vsi ostali, ki lahko pripomorejo k rešitvi problema. PELODNA ANALIZA — je kočljivo delo, ki se ga je lotila ena izmed delovnih skupin na ČRT Gora 85. Gre v bistvu za kontrolo porekla in kakovosti medu. Metodo na zahodu uporabljajo že dolgo, medtem ko jo je Medex uveljavljal samo pri medu dvomljive kakovosti, torej v spornih primerih. Dejstvo je, da če hoče med dobiti neko ime, mora obstajati dokaz, da je resnično nabran na ustreznih medonosnih rastlinah. Njegov izvor zato potrjuje pelodna analiza. Letos je pri nas izšel pravilnik, ki določa kriterije kakovosti medu in drugih čebeljih pridelkov. Pravilnik zahteva, da mora biti vir medu potrjen s pclodno analizo. Kako to deluje?! Čebele ob prihodu s paše pri-našašajo v panj nektar (medičino) in cvetni prah, ki ga spravljajo posebej. Del tega prahu pa vendarle primešajo v med. Ta del je treba iz medu izločiti ter mu določiti poreklo — seveda preko primerjave vzorcev. Zato je ena izmed delovnih skupin izdelala 58 trajnih preparatov — vzorcev cvetnega prahu različnih medonosnih rastlin, ki bodo služili za kompa racijo. KOSTANJEV RAK se je kot delovna tema ene izmed skupin uvrstil v program zaradi svoje problematičnosti. Znaki obolelosti kostanjevega drevesa za rakom so: v krošnji ali na deblu se na lubju pojavi rdeča, svetla lisa. lubje je rahlo ugrcznjeno, na starejšem deblu razpoka, pojavijo se dodatni (adventiv-ni) poganjki, ki zrastejo iz zdravega lesa pod rano. Posanv-zne veje v krošnji se sušijo, listje rumeni a ne odpade. Ko rakasto obolenje sklene obroč okrog debla se drevo v kratkem posuši. Ta proces lahko traja tudi 2 leti. Problem se še poveča, ko pride rak do štora in preko njega okuži tudi mlade poganjke. Starejša debla so na rak odpornejša, zato lahko svoj delež v borbi proti raku prispevajo tudi vinogradniki, ki mlade kostanje radi sekajo za kolje v trsnih nasadih. Ti bi se pač morali preusmeriti na drugačen les, n. pr. robinijo, ki ji po domače rečemo akcija, kar sploh ni pravi naziv za to rastlino. Dejstvo je, da v čebelarstvu zamenjave za kostanj med drevesi ni, saj druga ne cvetejo niti istočasno niti tako bogato kot kostanj. Edina možna nadomestna rastlina bi bila sončnica, žal pa v naših krajih nasadov sončnic ni. Znanje o kostanjevem raku je še skromno (med ljudmi) in zato je treba povedati, da so še drevesa, ki jih lahko rešimo in jih zato nikakor ne smemo posekati. Znanstveniki vidijo zdravilo v t. i. hipovirolenci:greza okužbo, ki se prime rakastih celic in jih Opazovalni panj: učni pripomoček za vzgojo mladih čebelarjev in za nadziranje ter študij čebel. (Foto: Zdenko PEREČ) 9h ':->. ,;S. .......Ji" Čebelica je sicer sinonim za pridnost a v razgovoru z Jankom BOŽIČEM, vodjem „CRT Gora '85" smo lahko razbrali, da so tudi med njimi bolj ali manj pridne. Tiste, z bolj razvitim pustolovskim duhom se podajajo na iskanje paše, pravijo jim „skauti" in ko najdejo travnik ali drevo s cvetočim medonos-nim rastlinjem, pridejo poročat družini, ki čaka (lenari) v panju, o najdišču hrane. V ta namen služi t. i. ,,čebelji ples", ko „skauj." na nekaj mestih v panju z lego zadka, glede na sonce in smer paše, njegovim gibanjem in preko (sprednjih) okončin prenese ostalim informacijo o kraju, oddaljenosti in vrsti paše, ki jo je odkril. (Foto: Janko Božič) NAS GLAS 11 23 uničuje ter s tem zdrvi samo obolelo kostanjevo drevo. Doslej so ta proces opazovali v naravi — tudi skupina za proučevanje kostanjevega raka na Gori — treba pa bi očitno bilo najti čim več hipo-virolentnih rakov in jih razširiti. Tako vsaj lahko sklepamo iz poročila te delovne skupine. Njeni člani so se lotili tudi opazovanja t. i. kitajskega kostanja — pritlikave sorte, ki je pokazala imunost na kostanjev rak. Je medono-sna, ima plodove slajše in drobnejše od normalnega kostanja. Velika pomanjkljivost kitajskega kostanja, katerega poskusni nasad je v sevniški občini, paje, da raste sila počasi in porabi za rast iz grma do debeline, potrebne za (n. pr.) vinogradniško okolje 25 let in te rasti nikoli ne preseže. Za enako rast potrebuje domači kostanj le 7 let. Zato je več kot očitno, da je kitajski kostanjev grm primeren predvsem za domačo, vrtičkarsko vzgojo, da paje edino upanje čebelarjev v rešitvi naše domače sorte kostanja. Naš izbor: INFORMACIJE M-Agrokombinata Krško 1. VREME KLESTI LETINO Do sobote, 10. avgusta so kmetje prodali 850ton pšenice, kar je 15% manj, kot smo načrtovali. Hujši izpad pridelka pa je pričakovati pri kumaricah, saj so jih pridelovalci doslej prodali le 155 ton, čeprav so pričakovali pridelek okrog 1.100 ton. Po podatkih iz DE Kooperacija je za manjši pridelek krivo izredno neugodno vreme. Najprej je bila majska suša, potem hladen in deževen junij, za tem pa še hitra nihanja temperatur. Ponekod je padla še toča in že tako prizadete rastline napada še plesen. 2. NA FARMI JE ŽE 4.400 PRAŠIČEV Kljub temu, da prašičja farma na Pristavi še ni dokompletirana, je v njej že 600 pitancev lastne vzreje v teži od 30 — 60 kg (faza C), 2.100 pujskov v vzrejališču v teži 8 — 25 kg (faza B), 850 pujskov v prasiliščih ter 930 plemenic in 23 merjascev. Prve dopitane prašiče — bekone lahko pričakujemo že sredi oktobra (teža do 100 kg). Podatke o stanju prašičev na farmi je posredovala tovarišica Vanda Torkar — Tomljanovič dipl. ing. agronomije. 3. PRIDELKI NA DRUŽBENIH ZEMLJIŠČIH Na njivah poljedelskega posestva Zadovinek smo letos pridelali približno 550 ton pšenice, 45 ton oljne repice in redimo 110 glav govejih pitancev. NE KRŠKO SPET OBRATUJE NEK, 27. 8. 1985 — V nedeljo zvečer, 25, 8. 1985 je bila jedrska elektrarna Krško po dobra dva meseca trajajočem remontu ponovno sinhronizirana na 400 kV omrežje, zdaj pa že obratuje s 50 odstotno močjo. S testiranji na posameznih močeh bodo v kratkem privedli elektrarno do polne moči, kar pomeni, da bo proizvedla okoli 100 milijonov kWh pred. planiranim rokom za zaključek remonta — 3. septembrom 1985. V letošnjem remontu je sodelovalo neposredno 300 delavcev NE Krško in okoli 700 delavcev jugoslovanske industrije. Predvsem iz preventivnih razlogov je bilo na elektrarni tudi nekaj tujih specialistov z dolgoletnimi izkušnjami, med drugim tudi zato, ker letos 1. decembra poteka garancijski rok še zadnji opremi — uparjal-nikom. Delavci NEK so namreč poskušali v tem času napraviti kar največ, da bi elektrarna lahko zanesljivo obratovala do naslednjega leta, ko bo remont nekoliko kasneje, najverjetneje sredi avgusta. Med samimi remontnimi deli je bila opravljena vrsta izboljšav, ki naj bi poučevale učinkovitost nekaterih delov opreme in pripomogle k boljši razpoložljivosti elektrarne, ni pa manjkalo težav z zagotavljanjem rezervnih delov in potrošnega materiala iz uvoza, čeprav se v NEK na vsak remont pripravljajo že leto poprej. Tako so tudi zdaj, ko obratovalna posadka dviguje moč reaktorja iz ure v uro, misli. načrtovalcev remonta in drugih odgovornih delavcev že pri naslednjem, seveda ob upoštevanju precejšnje rutine, ki sojo na-brali doslei. S. MAVSAR Tekmovanje oračev v Podlogu. Elegantno dekle, eleganten klobuček, .. hm. Da, tudi brazdo je zorala kar elegantno .... JE Krško bo jutri obratovala s polno močjo KRŠKO, 1. septembra — Teden dni potem ko se je JE Krško po daljšem remontu znova vključila v omrežje, je postopno prešla na polovično obratovanje, danes pa dela s 75-odstotno zmogljivostjo. Tudi v teh zadnjih dneh je šlo vse po načrtih, po fizikalnih, bolj ali manj rutinskih testiranjih bodo postopno povečevali obratovalno moč, jutri pa predvidevajo obratovanje s polno zmogljivostjo. To seveda pomeni, da bomo iz Krškega vsak dan dobili po 15 milijonov kilovat-nih ur električne energije. (V. P.) V petek, 30, avgusta so se znova, za sezono 85/86, odprla vrata krške diskoteke. Že kar na začetku so pripravili bogat program, z nastopom dveh vrhunskih zvezd YU-popa: OLIVERJEM MANDIČEM in PEOO D' BOY - em. Možaka sta svojo nalogo solidno opravila, obenem pa sta bila zelo navdušena nad krško Nuklearko in publiko Na fotografiji: PEOA (levo), OLIVER (desno) in manager na skrajni desni, ki Oiivera ni dovolil fotografirati tistim brez sklenjene ustrezne pogodbe (Tekst in foto: ZDENKO PEREČ) NAS GLAS 11 24 Najbolje so orali LOVRENEC NA DRAVSKEM POLJU, 1. septembra - Tako srečno dekle, kot je bila v soboto zvečer Zdenka Pribožič, težko srecai sredi preoranih njiv. Iz Posavja je prišla na Dravsko polje dokazat, da zdaj s plugom za traktorjem v Sloveniji ni boljše od nje. Tekmovanje oračev ni le zabavna prireditev DOBRO ZORANA NJIVA BOLJE RODI Aktiv mladih zadružnikov pri M-Agrokombinatovi TOK je v nedeljo, 11. avgusta v Podlogu organiziral izbirno tekmovanje oračev. Tri članske ekipe so bile sestavljene po proizvodnih okoliših, s čimer so organizatorji želeli vnesti nekaj zdravega tekmovalnega duha v celotno delo posameznih okolišev: Brestanica — Senovo, Raka - Veliki Trn, Krško Polje in Kostanjvica -Podbočje. Po ena ekipa je pripeljala s seboj „ta najboljši" traktor, ki pa ni smel biti močnejši od 60 konjskih moči ali KS (40 kW) in vsak tekmovalec je moral zorati parcelo veliko 50 x 20 metrov. Običaj sicer je, da mora biti tekmovalec sam na parceli, pri pismenem testu in pri spretnostni vožnji. Organizatorji in žirija pa so dovolili sodelovanje vseh spremljevalcev s,,svojim" tekmovalcem. „Ne vem kaj novega jim itak ne bodo povedali, včasih koga s svojimi številnimi nasveti bolj zmede- jo, kot da bi mu koristili, gotovo pa je učinek splošno pozitiven za vse! Namesto enega se jih ob traktorju muči, razmišlja in uči pet in več in to je lahko le v skupno korist, zato tekmovalcem dovolimo tako sodelovanje. Na izbirnem regijskem tekmovanju (25. avgusta) pa se bodo itak morali zanesti samo na svoje znanje in sposobnosti'' je dejal Ivan Kozole, direktor TOK in eden izmed članov ocenjevalne žirije. Tekmovanja se je udeležilo 11 mladih zadružnikov in 5 deklet. Njihove uvrstitve: 1. Dekleta; Marina Resnik iz Lokev Alenka Sintič iz Jablane Danica Mirt iz Senovega 2. Fantje: Franc Grabner iz Ardrega Marjan Jelenič iz Globočice Ivan Bogovič iz Velikega Kamna Jože Menic iz Malega Podloga Jože Kuhar iz Mladja Janez Cerjak iz Pesjega Našteti tekmovalci in (njihove re-zervejso si proborili pravico do nasto- • Tekmovanje traktoristov ni dirka s traktorji, saj se čas ne meri, samo okvirno je določen. Največjo skrb morajo orači posvetiti lepo obrnjenim brazdam in globini. Z dvobrazdnimi plugi orjejo 20, z večbrazdnimi pa 24 centimetrov globoko. Največja težava pri tem je, da mora traktorist voziti naprej in ves čas biti obrnjen nazaj, da vidi, kako mu plug reže. Na svetovnih prvenstvih niso redki traktroji, kjer elektronika in monitorji trakto-ristvu kar v kabini natančno kažejo položaj pluga, globino in še kaj. Vse kaže, da se bodo naši orači še kar nekaj časa morali obračati nazaj. FRANC MILOŠIČ DELO pa na izbirnem regijskem tekmovanju, ki je bilo tudi v Podlogu Sedaj tudi že vemo, da si je na tem tekmovanju Alenka Sintič priborila pravico do nastopa na republiškem tekmovanju oračev v Ptuju. Objavljamo nekaj posnetkov z občinskega tekmovanja oračev. Da, kol na koncu parcele je treba pociljati že pri oranju prve brazde . Tekmovanje oračev občine Krško v Podlogu: sonce je poskrbelo, da ni bilo vroče le tekmovalcem, ampak tudi gledalcem in žiriji