Stane: Za celo leto.....K 15'— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 3-80 za 1 mesec.......1'30 Posamezna številka 40 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. ospodarski tednik. Stev. 29 Jugoslovanska demokratska stranka priredi v nedeljo, dne 12. oktobra 1919 v »Narodnem domu" velik manifestaciiski shod. Shod se vrši ob 3. uri popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma/' = Govorijo poslanci iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. == V nedeljo nas posetijo narodni predstavniki iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Poročali nam bodo o političnih dogodkih zadnjih mesecev. — Srčno pozdravljamo narodne predstavnike. — V prvi vrsti velja pozdrav seveda srbskemu in hrvatskemu zastopniku. Prepričati se morata, da sta med nami v resnici dom&, da vlada v troimenem narodu v istimi edinstvo, za katerega bomo na shodu manifestirali. Toraj srčno „dobro doSli." Po shodu v »Narodnem domu" se vrši pn Bračič-u ..vinska trgatev" od 4. ure popoldne naprej. Knnrprt se vrfii v nedeljo, dne 12. oktobra 1919 ob 1 u t ,, g urj syečer y Nap domiL„ udeleže se ga tudi naši narodni predstavniki iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. — Narodno občinstvo vabimo na polnoštevilno udeležbo. lis Br. Eozbaud. 14. septembra je bilo leto, ko je Dunavska divizija aktivno posegla v borbo zadnje, tako sijajno uspele ofenzive na solunski fronti. V 9. polku te divizije in sicer v 4. četi 1. bataljona, kjer so bili sami legijonarji, nas je bil tudi kak desetek Slovencev, ki smo takrat prvič stopali z našimi brati Srbi ..rame uz rame" v borbo proti slovanskim izdajicam Bolgarom. Ko so zagrmeli topovi aa vsej črti, smo z nervozno napetostjo zasledovalo potek borbe, zavedajoč se nje velikanskega pomena za našo bodočnost. Iz tisoč in tisoč slovanskih, po svobodi koprnečih src se je takrat dvigala vroča mo-iotiv k Pravičnemu za zmago, in tisoč in tisoč trdih slovanskih pesti je navdušeno vzdignili orožje za „pravdu i slobodu." Veličastni in nepozabni so bili ti trenutki. Iznad Kajmak-Čalana je orila zmagoslavno pesem po Balkanu, prišel je čas obračuna za naše tisočletne tlačitelje. 15. septembra je padlo „Dobro polje" in ,Sokol", najtežji bolgarski položaj, prirodna trdnjava, o katerem je sam Mackensen trdil, da je ni mogoče zavzeti. Vendar kosovskim junakom ni nič nemogoče. Pet mukepolnih stoletij je minulo od one usodepolne bitke na Kosovem polju, a Srbin ni izgubil vere v ,,pobedo", moral je zmagati, ker je veroval. 16. septembra zjutraj so bili že vsi položaji desno od nas prazni, le pred nami so še držali Bolgari in Nemci, da omogočijo, kolikor se je še dalo, reden umik. Naša četa, pod veščim vodstvom kape-pna Milisava Bojiča, rodom Črnogorca, je ¦bila. v prvem borbenem redu, v strelskih jar-Jkih prve linije. Bližal se je odločilen trenutek. jOb tretji uri popoldne je utihnila sovražna Jartilerija in malo nam je odleglo. Ob štirih le prišlo povelje za napad. Drugi vod se [vzdigne in skoči iz strelskih jarkov; mrtvaške legije zaregljajo in iz globokih, betoniranih Ltukslohov" se vsiplje svinčena toča. Vod se je moral vrniti. „Bugar„ ne d& zlahka. A naš Bojič tudi ne da, zaprosi še enkrat arti-lerije, da vsaj za pol ure obrne vse cevi na položaj pred nami. In granate padajo, da se trdi macedonski kamen krese. Na naše razburjene živce je ta muzika uplivala pomirljivo, drugače so se menda o tem trenutku počutili Bolgari in Nemci, na katere se je vpisala ta debela toča. Točno ob 7*5 uri potihnejo topovi, naš kapetan pa vzklikne : „Napred, junaci, juriš, uri" ! In četa dobro-voljcev se vzdigne kakor en mož — ur A." In strojnice spet zaregljajo, vendar to pot ni časa za premišljanje. Kadar ti Srbin vikne „napred", takrat se pač gre napred, pa kakor Bog d&. Komu kapa, komu Šaka, tako filo-zofira srbski vojnik. Drvimo naprej, svinčenke ,,gadno" si- kajo........ ,,Fantje, nič se ne bojte, korajžni bodite", tako slišim nekoga klicati v pristnem prleškem narečju. Ozrem se in vidim našega šaljivca Franca; v roki drži kakor vile dolgo francosko tromelko z nasajenim bajonetom, iz torbe pa mu gleda klarinet, njegov zvesti drug; urnih korakov jo ubira za nami. Pogledam ga začudeno in si mislim, srečen si, ko niti v tako kritičnem momentu ne zgubiš ravnotežja. Še par trenutkov in že smo v neprijateljskih strelskih jarkih. Bolgari so se sicer iz druge linije pripravljali za protinapad, vendar naš brzi in silni naskok jih je presenetil; v divjem begu so se umaknili, iz borbe. Kdor ni utegnil pobegniti, se je skril v ,,fukslohe" ; prigovarjali smo jim sicer, naj se predajo, česar pa niso hoteli storiti, mi pa tudi nismo imeli vzroka, da jim pri-zanesemo; bomb smo imeli dovolj na razpolago. Ujeli smo samo pet Bolgarov. četa se je nato razvrstila po zavzetih strelskih jarkih. Težek kamen se nam je odvalil od srca, vendar prav veseli nismo mogli biti, kajti pogrešali smo marsikaterega dragega tovariša, ki je še pred par trenutki bil zdrav in čil v naši sredini. Izgubili smo trinajst mrtvih in sedemnajst ranjenih. Iščem Franca — ni ga. Povprašejem pri tovariših, nobeden ne ve za njega. Grem nazaj, bolničarji nosijo ranjence, med ranjenci ga ni, nekam tesno mi prihaja, ogledam si še ostale, ki so tako mirno v travi ležali, in zagledam klarinet, ki moli iz torbe. H;tro se obrnem, ne smem si pokvariti tistega lepega spomina, ko je tako samozavestno zaklical : ,,Fantje, korajžni bodite !" Tisto noč nisem mogel spati, čeravno sem bil hudo utrujen. Pridružil sem se tovarišem, ki so okrog ognja sedeli in kuhali kavo. Bila je topla jesenska noč. Mesec je bledikavo osvetljeval divjeromantično mace-donsko pokrajino, globoko pod nami je šumel gorski potok, v daljavi pa je včasih švignila v temo raketa. Tiho smo sedeli okrog ognja, zatopljeni v misli. Da je bil Franc med nami, ne bili bi povešali glav, glasna in vesela bi bila naša družba, zato bi bil že on preskrbel, ki je bil duša naše družbe. Mogoče bi bil celo vzel v roke klarinet, ter zasviral Bolgarom njih ljubljenko ,,Volga, Volga mat rodnaja", kakor je prej cesto nam zasviral, kadar je bil posebno dobre volje. In kadar ga je Gjuro spremljal na harmoniko in sta zasvirala kako okroglo slovensko, takrat si čisto pozabil na svojo okolico in svoje skrbi, zdelo se ti je, da si doma tam kje v ljutomerskih goricah pri časi jeruzalemčana, tam kjer stoji Štraklov dom. Celi dve leti nam je bil Franc neločljiv drug. Navadili smo se na njegov klarinet, katerega je rešil preko avstrijske fronte v Rusijo, in na njegovo šegavo nrav, da ga nismo mogli nikjer pogrešati. In ko ni bilo ne klenka ne cvenka v žepu, kar je bilo v Rusiji na dnevnem redu, tedaj smo šli k Francu, da nas spravi v dobro voljo. Rusi, ki strastno ljubijo ,,svirko'' in ples, so ga pri vsaki priliki vabili k sebi in ga gostili, kar je včasih prišlo tudi nam v prid. Na dolgi in mučni poti preko Arhan-gelska pri Severnem ledenem in Atlantskem oceanu v Angleško in potem dalje preko Francoske, Italije in Grške na solunsko fronto nikdar ni zgubil korajže. Vedno nam je zatrjeval: ,,Le čakajte, še v Ljubljani vam zasviram." Tudi divja Macedonija je slišala njegov Gospodarstvo. Nekaj besed o siadkanju vinskega mošta. Pri vremenskih razmerah, kakoršne imamo letos, ni razvoj grozdja vedno tak, da bi pridelek zadovoljil želje pridelovalcev, od-nosno uporabnikov. Tu in tam je treba umetno zboljševati seveda v okviru Se sedaj veljavnih zakonov. Ima mošt premalo slad-kobe, tedaj se ga lahko zboljša z navadnim belim sladkorjem. Za letošnji pridelek se naj vzame po potrebi 2 do 5 kg sladkorja ua 1 hI mošta. Na ta način se bo zdatno zbolj-šala njegova kakovost; uporabljati več kakor 4 kg na 1 hI pa se ne priporoča, sicer bi prevladoval pri vrenju nastali alkohol druge snovi v vinu; posledica bi bila neprijeten okus. Prejšnje avstrijske oblasti niso sploh dovoljevale uporabiti več kakor 4 kg sladkorja na 1 hI mošta. Tudi se ne priporoča pri moštih, ki jih je treba sladkati, zviašti sladkobo nad 18%. S 5 kg sladkorja na 1 hI mošta zvišamo sladkobo za 6%, to se pravi, dodenemo n. pr. moštu, ki ima naravne sladkobe 10 stopinj na hI 5 kg sladkorja, tedaj smo mu zvišali sladkobo na 16% ali stopinj, izraženih po klosterneuburški mostni tehtnici. Za sladkanje mošta namenjeni sladkor je rastopiti v moštu in ne v vodi. Hitro se raztopi, če se ga obesi v snažni pletenjači v mošt pedenj pod površjem. 5 sladkorjem zboljšan mošt da okusnejše, močnejše in stanovitnejše vino, ki je tudi, kar se kisline tiče, milejše, kakor enak nesladkan pridelek, kajti iz sladkorja nastali alkohol povzroča močnejšo izločitev vinskega kamna, torej kisline. Oslajen pridelek pa se ne sme imenovati pristen, naraven ali na način, ki bi izključeval domnevanja, da je bil sladkan. Sladkati se sme le, ako to oblast dovoli. Letos je po naredbi poverjeništva za kmetijstvo dovoljeno oslajati mošt v celi Sloveniji. Za sladkor v ta namen pa je bilo prositi potom občinskih uradov ali kmetijskih podružnic pri slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Ker se bodo pa tudi druge potrebščine kakor: galica, žveplo, umetni gnoj, razno orodje, semena itd. oddajale le potom kmetijske družbe in njenih podružnic, se nujno priporoča, da se osnje v vsaki župniji kmetijska podružnica in da pristopijo vsi kmetovalci k tej družbi ter da čitajo družbeno glasilo „Kmetovalec." Potem bodo tudi vedeli, kam je vlagati prošnje za to in ono in bodo tudi dobili pravočasno zahtevano blago, ako bo na razpolago. Zupane. Dopisi. veseli klarinet. Celo leto (1917—1918) smo skupaj preživotarili v strelskih jarkih na solunski fronti. Kadar je bila četa v rezervi, takrat je Franc živel. Njegova francoska ču-tura z dvema litroma je bila vedno polna rdečega grškega vina ; stikal je od baterije do baterije, dokler ga ni našel. In takrat je svi-ral klarinet in pela harmonika, kakor da se ženi kak macedonski beg; mlajši tovariši so zaplesali kolo, ostali da smo se divili idilični sliki ter za trenutke pozabljali, da smo na fronti. Tudi pri častnikih je bil Franc zaradi svoje šegavosti zelo priljubljen. Včasih jim je moral po cele noči svirati, in ko se je zjutraj vračal, mu je bila šajkača okrašena s francoskimi petaki. Tako nam je naš vedno veseli in še-gavi France pripravil marsikatero veselo urico, ter nam preganjal težke skrbi. Danes pa, ko smo razbili železna vrata, ter si napravili prosto pot k ljubim svojcem, danes, ko smo tako blizu — cilja, danes Franca — ni več. Padel je kot žrtva za tiste svete ideale, za katere se je prelilo v tej gigantski borbi toliko slovanske krvi, padel je kot žrtva za „pravdu i slobodu" svojega toli teptanega in zaničevanega plemena. V bližini opustošenega macedonskega sela Budimirce, pod visoko sivo skalo, ki nosi podobo sv. Mihaela, naslikano od ruskih vojakov, ki so se na solunski fronti borili za „Slavjanstvo" počivajo njegovi zemeljski ostanki. Bodi Ti lahka žemljica slovanska, dragi Franc! Vas pa, dragi roditelji in sorodniki Francetovi, naj tolaži dejstvo, da ste tudi vi položili svojo žrtev domu na oltar. Iz seje mestnega sosveta dne 8. oktobra 1919. Odobri so zapisnik zadnje seje. Vzame se na znanje poročilo, da je vlada odobrila obvezo mestne občine glede prispevkov za deško meščansko šolo ter za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo za dobo 2 let. Vladnemu komisarju se da pooblastilo, da imenuje v zdravstveni sosvet poleg mestnega zdravnika še enega zdravnika in po enega zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov. Dovoli se podpore 100 K za akcijo za pobijanje prostitucije in veneričnih bolezni ter 3()00 K za tehniški visokošolski fond. Mestnim uslužbencem se dovoli draginjska doklada v dosedanji izmeri do nadaljne ureditve. Za mestni urad se sklene nerazdeljena uradna doba od 8. do 14. ure, stranke se sprejemajo samo od 9. do 11. ure. Prošnja pekovskih mojstrov za zvišanje cen kruha in peciva se odkloni s povdarkom, da ptujski peki nimajo večjih stroškov nego n. p. mariborski, ki izhajajo z dosedanjimi cenami. Istotako se odkloni prošnja mesarjev. Zahteva se ostra kontrola, da se te cene res tudi držijo, ter strogo kazen zoper oderuha. Ako n. pr. mesar kupi vola po 5 K za kg žive teže in proda kožo po 30 K, tako da za samo kožo dobi že tretjino volove cene nazaj, potem res ni povoda za zvišanje cen mesu. Rešijo se prošnje za obrtne koncesije in za podelitev domovinske pravice. Izvoli se posebni obrtni trgovski odsek, ki bo v bodoče reševal koncesijske zadeve razen gostilniških koncesij. Glede domovinstva za tuje državljane se opozarja na vladno naredbo, ki prepoveduje podelitev domovinske pravice tujim državljanom, dokler se ne uredi vprašanje državljanstva. Zapisnik zadaje sejo kuratorija Dijaškega doma in Mladike se vzame na znanje, ter se odobrijo predlogi glede imenovanja nadzorovalnega osobja v obeh zavodih. Odo-bre se vloge na vlado za železniško zvezo Ptuj-Radgona. Ako se naj zveze Mursko polje in Prekmurje z Dravsko dolino, potem je gotovo edino pravilno, da se za to zvezo izbere ob Dravi mesto Ptuj, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče celega političnega okraja. Občni zbor Dijaške kuhinje v Ptuju. Vršil se je v petek 3. oktobra t. 1. Iz odborovega poročila posnemamo, da je dobivalo obed 15 dijakov. Dohodkov je bilo v šolskem letu 1918—19 6326 K, izdatkov pa 4450 K. Med dohodki je podpora vlade za Slovenijo 800 K, podpora okrajnega zastopa ptujskega za 1918 in 1919 po 400 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, Posojilnici v Framu in Gornji Radgoni 125 K; domači udje so prispevali 924 K, vnanji 630 K ; ob pogrebu gg. župnikov Šute in Skuherskega se je nabralo 402 K, ob raznih gostijah 625 K in ob drugih prilikah 446 K; pravdne poravnave so dale 415 K; živil je darovalo okrajno glavarstvo in starši podpiranih dijakov v vrednosti 890 K. Za 1. 1919—20 se je oglasilo za obed 23 dijakov. Stroški za nje, ra-čunjeni po lanskih cenah, bodo presegali 11.000 K. Odkod dobiti toliko svoto ? Občni zbor je premišljal o raznih načinah in potih, po katerih bi mogli zbrati to vsoto. Društveni odbor se hoče potruditi, da zvrši svojo nalogo in upa, da ga bo občinstvo podpiralo pri njegovi nalogi. Zanaša se, da dosedanji društveni podporniki ostanejo zvesti tudi za-naprej, pričakuje pa, da pridejo na pomoč še mnogi drugi, ki jim srce bije za našo učečo se ruladež. Pričakuj o zlasti, da se spomnijo društva oni mnogoštevilni podpiranci, ki so uživali dobroto Dijaške kuhinje. Koliko n rejo doseči posamezniki, ki ob primernih prilikah vzbude zanimanje za Dijaško kuhinjo, so jasno pokazali obili prispevki, ki so jih prijatelji našega dijaštva nabrali lani ob raznih gostijah, veselicah in drugih priredit-I vah. V podrobnih izkazih o društvenih do-I hodkih, priobčenih po listih, lahko čitamo I njihova imena: Tak društveni prijatelj in I podpornik je Fr. Zacherl, učitelj v Ljuto- meru. Ta je zbiral za ptujsko Dijaško kuhinjo že od nekdaj prispevkov; sedanji društ-I veni blagajnik more zasledovati to do 1. 1905, | ko je on prevzel blagajništvo. Tudi lansko šolsko leto je g. Zacherl večkrat poslal zbirke za našo kuhinjo in le:osje bil zopet prvi, ki se je spomnil z večjo zbirko našega di-! jaštva. Zato je občni zbor soglasno sklenil, ! da se javno izreče priznanje in zahvala g. : Fr. Zacherlu za njegovo neumorno naklonje-| nost Dijaški kubinji v Ptuju. Za tekoče šolsko leto se je izvolil ta-le odbor: Za predsednika dr. Fr. Jurtela, odvetnik, za podpredsednika Fr. Toplak, davčni upravitelj v p., za tajnika Anton Kolarič, prof., za blagajnika dr. Jos. Komljanec, prof, za odbornika dr. Tone Gosak in dr. Tomaž Horvat, odvetnika. Blagohotni prispevki naj se poši-šiljajo prosto na naslov : Dijaška kuhinja v Ptuju. Pozor na domače živali! Brezvestneži zastrupljajo po mestu mačke s tem, da jim mečejo zastrupljenega mesa, kruha itd. Posestnike svinj, kuncev, perutnine in drugih koristnih živali opozarjamo na to neslano početje, da jih obvarujemo velike škode. Koroško. V glasovalni od Nemcev zasedeni (Celovec z okolico) zoni B so mali posestniki in revnejši sloji apatični, da celo sovražni nemški Avstriji. Posebno pa oni, ki stanujejo izven mest in trgov. Za mesta in trga skrbi Nem. Avstrija kolikor pač more za prehrano, med tem ko tožijo po vaseh, da so dobili zadnjič moko, sladkor in petrolej od Jugoslovanov in od tistega časa nič več. Samo razni baroni, veleposestniki in uradniki onstran demarkacijske črte so še kolikor toliko navdušeni za nemško Avstrijo. Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin je ravnokar izšel v III. izdaji, vsebuje tudi najnovejše določbe inozemskih pristojbin, potem telefonske takse vse v j ako pregledni obliki sestavljeno in popolnoma zanesljivo izraču-njeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljubljanskega ravnateljstva, ali pri izdajatelju, višjemu poštnemu oficijalu K. Tiefongruber pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Cena pregledu je 2 kroni. Iz Koroške. Na praznik 8. septembra je bil nabit na cerkvi v Gospi svet lepak, s katerim se poživljajo tamkajšnji Slovenci in sicer dekan, en kanonik, trije kleriki in civilne osebe, da nemudoma zapuste Gospo sveto, ker bodo sicer na povelje vlade ustreljeni. Enega teh klerikov so pred nekaj dnevi kamenjali v Gospi sveti, smrti ga je rešil neki kmet, kateri ni dopustil, da se na njegovem posestvu človek ubije. Onstran demarkacijske črte so Slovenci v vednem strahu, da se nasilja, kakor v Gospi sveti tudi drugje ne začnejo ponavljati. V Celovcu zdaj sploh ne govorijo več, kdaj da bodo Jugoslovani zapustili Koroško, temveč se ražnaša povsod, da pridejo Jugoslovani zopet v Celovec nazaj. Ljudstvo, posebno revnejši sloji, se jako huduje čez Lemischa, ki ga zove namesto Landesverweser Landesverwiister, An-gererja, Laknerja in druge hujskače, ki so zapeljali Celovčane na led in jih izdali Italijanom, kateri pokupujejo še tistih par jajc in litrov mleka, kar pripeljajo slovenski kmetje iz Gospe svete v Celovec. Kam je zginil sladkor iz trgovin ? Meseca julija in avgusta so dobile uradne prodajal-nice velike množine sladkorja, a danes pravijo, da nimajo nič več sladkorja. Najmanj polovico odjemalcev ni| vzelo toliko sladkorja, kolikor je bilo od okr. glavarstva posameznikom odmerjeno. Revnejši sloji niso razpolagali z denarjem, da bi si kupili ves sladkor naenkrat. Ko so si zopet nekaj prislužili, šli so zopet po sladkor, a ni ga več dobiti. Kolikor sladkornih kart, toliko sladkorja, se nam jo vedno reklo, a imamo še karte od avgusta in julija, a sladkorja ni. Kontrola bi bila dobra. S tem dopisom hočemo namreč opozoriti na nekatere trgovce na deželi, ki so sladkor v velikem prodajali na Hrvatsko, v Maribor in verižnikom. Vurberg. Našlo se je dne 27. septembra t. 1. popoldan v koruzi pri Vurbergu truplo 70—75 let starega nepoznanega berača, ki je vsled slabosti in starosti kar na prostem umrl. Umrli je srednje velikosti, ima črno sive brke in brado, take lase, oblečen je z vojaškim perilom, črno rižasto suknjo, črnini spletenim jopičem in sivkastim telovnikom, hlač in klobuka ni imel. Na glavi je imel bel žepni robec. Mestna glasbena šola vabi vse dečke in deklice od 5. do 13. leta, ki imajo veselje do petja in jim stariši dovolijo, da se prijavijo v otroški pevski zbor, kjer se bodo vadili za prihodnji šolski koncert. — Pouk bode brezplačen. Prijavijo naj se v nedeljo 12. oktobra od 8. do 10. ure v dijaškem domu v II. nadstropju. Društvene vesti. Konzumno društvo za ptujski politični okraj v Ptuju priredi v nedeljo dne 12. oktobra 1919 ob 9. uri dopoldan v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Volitve načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda" V Strnišču. V petek; 10. oktobra se vrši otvoritev čitalnice, ki jo je ustanovilo društvo „Svo-boda." Ob tej priliki se vrši predavanje o predmetu „Narodnost in socijalizem." Predavanje se vrši ob pol 8. uri zvečer v prostorih čitalnice (bar. U. W. 1 v bližini trafike.) Vsem prijateljem izobrazbe priporočamo, da se udeležijo predavanja in otvoritve čitalnice v obilnem številu. Vsak naj pristopi k društvu. Pristopnina znaša 50 vin. Članarina 1 K mesečno. Vsak član pa dobi brezplačno družinski list „Svoboda", ki ga izdaja naša centrala v Ljubljani. Pridite vsi! Odbor. kaznico, ker le proti tej bo oddajala „Zveza trgovcev v Celju" bencin. j*..........................................................• • ¦ j Razno. j > • Dotična oseba, ki je v soboto dne 4. oktobra t. 1. v Ptuju 300 kron našla, naj ta znezek v upravništvu Ptujskega lista izroči, drugače se njeno ime kazenski sodniji naznani. J)elovodja pionirskega bataljona IV. ar m. oblast jTlexander 7{ohat'movič zarocerj z gospodično Jtfici J^lorjanič iz T^ogoznice. Naznanilo l Naznanilo! ¦¦¦¦¦¦»+»¦¦»»¦¦¦¦¦¦»+¦¦¦»¦¦¦+¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦+»¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦ m i al Oglasi. §1 Slabo žigosani bankovci. Ker prihajajo delegaciji ministrstva financ vedno in vedno pritožbe, da se zasebniki in čestokrat celo javni uradi branijo sprejemati bankovce a/ nejasnimi, nečitljivimi ali zbrisanimi žigi, se ponovno razglaša, da o po izrecnem naročilu ministrstva financ z dne 25. julija t. 1. J. br. 1922 vsi javni uradi zavezani, da brezu-vetno sprejmejo takšne bankovce. Ti bankovci so potemtakem polnoveljavni in ni torej tudi noben zasebnik upravičen, da jim odreka zakonito plačilno moč. Izvzeti so poleg nežigosanih le očitno krivo žigosani bankovci, to so taki, ki nosijo kak brezdvomno neveljaven žig, n. p. odtis pečata kake zasebne osebe, ali odtis od kovanega drobiža itd. Pripominja se še, da bode tukajšnja finančna deželna blagajna zanaprej dosledno odklanjala zamenjavo pomankljivo žigosanega denarja. Takšna zamenjava je brez pomena, ker blagajna nima niti časa, niti zadosti osobja, da sproti nanovo žigosa vse pri njej se stekajoče bankovce in je torej primorana, da jih spravija take, kakoršne dobi, zopet v promet. Razglas o oddaji tobačne glavne trafike v Ptujski gori št. 6 (davčni okraj Ptuj.) Ta-časna glavna trafika v Ptujski gori št. 6 se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času se je za to trafiko dobavilo tobačnega materij al a za 20.750 K 50 v, od česar je znašal trafikantski dobiček 2075 K 05 v. Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi drugimi prosilci Takim prosilcem se bo podelila prodaja brezozirara na ponudbe ostalih ponudnikov proti povratnemu dobičku v letnem znesku 100 K, ki ga bo plačevati iz trafikantskega dobička. — Jamščina znaša 200 K. Ponudbe je predložiti najkasneje do 23. oktobra 1919, 10. ure. Vsi drugi podatki so razvidni iz natačajnega razglasa, ki ostane nabit do dne 23. oktobra 1919 na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri občinskem uradu v Ptujski gori. Oddaja bencina Okrajno, glavarstvo naznanja, da ima Zveza slov. trgovcev v Celju večjo množino težkega bencina. Uporabniki naj se nemudoma obrnejo na „Odsek za prehrano pri deželni vladi v Ljubljani" za na- Bonboni mm kašelj ffiST" so zopet tu. *"1K* Edini zoper kašelj so JITNIIIIII Imajo dober okus, ter so narejeni iz gozdnih rastlinskih izvlečkov. Izdeluje jih za Jugoslavijo le Mr. Rudolf Molitor lekarna (apotheka) Pri zamorcu 0 0 m K Ptuju. B Bi B ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦+¦¦+¦¦¦¦*+*¦¦*¦¦¦¦»¦»¦¦¦•*«»«* ¦¦¦¦¦¦¦¦ m Proda se krasno posestvo v bližini Ptuja, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pašnikov in gozda v skupni izmeri 38 oralov. Posestvo leži ob okrajni cesti in je popolnoma arondirano, na njem se redi lahko 20 glav goveje živine. Povpraša se pri Posojilnici v Celju (Narodni —m i—«¦.......¦¦.......¦.......m........................¦¦>¦¦!—i—m dom.) jFcclr-uižrilca, IcSiDIOIUj in otroke - - se nahaja v Upravništvu Jugoslavije v Ptuju Prešernova iil. 10. Upravnik GAJSER. Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoiitev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja ) za 6 mescev. Mastin je dobil največje odlikovanje v \ Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospo-\ darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima ! lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkozci v Ljubljani, Kranjsko katera, z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. J ----- ovoljna dražba. Dne 16. oktobra 1919 ob 14 uri (2 uri pop.) se vrši pri okrajnem sodišču v Ptuju soba št. 19, II. nadstr. prostovoljna dražba vinograda, lastnega dedičem po umrlem ga. Franceta Vambrechtsamer, vlož. štev. 45, d. o. Sv. Bolfenk. Vinograd obstoji iz 92 a 39 m2 vinograda, 103 a 11 m2 gozda in 87 a 71 m2 vrta. Hiša, gospodarsko poslopje in lesena re-miza se nahajajo v najboljšem stanu in se proda ob enem obilna pritiklina (1'undus in-struktus) pred vsem pa mnogo sodov. Vinograd so proda s sadežem vred. Izklicna cena znaša 60.000 K in se dražbeni predmet ne proda cenejše. Dražbeni pogoji se lahko pregledajo pri okrajnem sodišču v Ptuju. Mioičarska družina z 3 do 6 delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme pri Avgust Stanitz, Breg pri Ptuju Kavarna „Balkan" Ptuj Vseh svetnikov ulica štev. 20. Isak večer koncert I Sestanek vseh tujcev. Rendezvous au Cafe „Balkan." On parie francais! Chambre separee! Vina prvovrstna! * Velika izbira v jugoslovanskih in francoskih časopisih! gene primerne! a* Postrežba točna! Janko Vuiak, kavarnar #> t mednem gledališkem poslapjo v PtUJM se priporoča cenj. občinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni h denar po najvšji ceni. > OBEE IJON za gostilno v dobrem stanu, se takoj proda. Naslov pove uprava lista. Dne 15. oktobra t. 1. ob 14. uri se bode v Halozah na Rodnem vrhu št. 29 občina Do-lena prodalo okoli 50 hI vina potom prostovoljne javne dražbe. IVail ŠegUla, tač. sekvester. sekv. imovine A. Klampfera. enitna ponudba. Samska oseba, 40 let stara, želi v svrho ženitve znanje s poštenim čevljarjem. Ima čevljarsko orodje in tudi nov čevljarski stroj. — Ponudbe pod »Resnica« na upravo lista. 2 leti star, bel in ru- e« jav se proda pri Janezu d Lašič v Koražici 20, pošta sv. Tomaž pri Ormožu. Oznanila UNION-PROPAGANDE, zavod oglasne odprave in reklame, Maribor. AST, OLJE I Telefon 47. in surovi loj, kupi vsako množino po najvišji dnevni ceni: a Mariborska Tovarna za milo v Mariboru. PiT" Prosijo se ponudbe z vzorci. *^| Brzojavni naslov: MILANA. — 4 — I sat MiiSb glavnica 15.000.000. Centrala v Btii« Rezervni fondi nad 4.000.000- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. m Izvršuje vse bančne transakcije. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3°|0 brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 3,|4°|o čistih. B^J O o o o o o ooooooooooo o o o Brata Vošnjak, ptuj rgovina z usnjenj, čevlji in surovimi Jožami. Qoveji in telečji boks, chevreaux, .'. podplati, notranje in zgornje usnje, usnje za konjsko opravo, iiiiiiiiuiuiiiiiiiim €legantni boks-calj in chevreaux čevlji. — fini čevlji iz črne ir\ ru/ave teletine. — Jfa-vadni čevlji iz rujave kravine, podplaini in podpetni cveki, dreta, platno. O oooooooooooo o o o o o o o o o\ o\ o Rogašk ci atina. Tempel vrelec: Sfyria vrelec: i vrelec GARJE ^»i * uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico, g o Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno a o osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. ! Prodaja in razpošilja s pošto lekarna TrnH0czy v Ljubljani. Kranjsko oaaoooaoaoaaoaooaoooaoaa Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje, prebavljanje in preosnav-ljanje. Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti sblabemu prebavljanju in teku. Boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen. Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoridom itd. je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalič-no-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. Ta slatina je najokusnejša krep-čilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. (JP Dva »siji konja % s celo opravo se prodata po ugodni ceni. Pojasnila daje FRIC SI M A, posest. Breg pri Ptuju. K Ljg^ai ------ii iu- ir^gP Rogaška slatina je najboljša na- Miši-podgane-stenice-ščurki ™m in zdrav"113' minera'na voda- katera nima nikda slabega = okusa ali duha.___— Ravnateljstvo državnega zdravilišča Ropaška Slatina. J)r. jfilojz Visenja/( je otvoril odvet. pisarno ~ v ptuju v hiši ga. J)r. Stuheca in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6"—, za podgane in miši K 6'—, za ščurke 6 K; posebno močna tinktura za stenice 6 K; uničeval-ec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 3 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jfinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Išče se y okolici Ptuja j stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, skladiščem, kletjo ali z celim gosp. poslopjem. Vpraša se v upravi tega lista. *4^|l^>- -<$ME30L^> ~^L4~ ~$*^»4>* K^lja^ Oznanila „UNION-PROPAGANDE", Maribor. Gospodska ulica št. 25. Jfc»«LLi3?Vv3b vsakovrstno blago Kemično čisti obleke Pere in svefrlolika ovratnike, zapestnice in srajce. ---- JOS. KEICK ---- MARIBOR, Gospodska ulica štev. 38. Poštna naročila se izvršujejo točno. očcn fant se sprejme v tiskarni in trgovini s papirjem pri W. Blanke v Ptuju. rna* Jugoslovanske Diana-Mentol vinivice v Osijeku išče za pojedine kraje zanesljive in dobro vpeljane zastopnike ali zastopnice. Ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo na gornji naslov. — — m® m m ipa/em •vsalco :mzi©žira.o. — 2?©ia/u.d.to© inaj so pošljejo: , Truberjeva ul. 4. m m mm Odgovorni urednik: A. Sovre. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju. 81 64 3917 8138