ISKRA
Ur
glasilo delovnega kolektiva
tovarne elektrotehničnih
in finomehandičnih
izdelkov
»Iskra« Kranj
1957
št. 9
oktober Izdaj a:
Upravni odbor Ureja:
Uredniški odbor Odgovorni urednik:
Tone Doivjafc Zlato polje, Kranj Naslov uirednluštva:
Tovarna »Iskra«
Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425)
Naslovna slika:
Predvolilno zborovanje V lOrodjarnl Branko Komac
Klišeje izdelala:
Mišama »Gorenjski tisk«
Kranj
Tisk:
»Gorenjski tisk«
Kranj Naklada:
VSEBINA
#	Pred volitvami — Anton Seljak
9 Naši kandidati za zbor proizvajalcev ObLO Kranj
•	Kandidati za občinski zbor ObLO Kranj
A Plodna razprava in važni sklepi 6. rednega zasedanja DS — j: V.
9 Kako bomo volili?!
3000 izvodov
Pred voliivami
Prve priprave za volitve v občinski ljudski odbor so zaključene na področju vse občine s predlaganjem kandidatov za zbor proizvajalcev, medtem ko so zbori volivcev na terenih že določili svoje kandidate. Tako bodo volivci na terenu volili dne 20. oktobra odbornike v občinski zbor, proizvajalci pa 26. in 27. oktobra odbornike v zbor proizvajalcev.
Občinski ljudski odbor bo sestavljen iz dveh zborov, od katerih bo letos, v okviru občine zbor proizvajalcev prvič izvoljen. Novi ljudski odbor bo štel 80 odbornikov — 40 odbornikov bo imel občinski zbor in prav toliko zbor proizvajalcev.
Ž izvolitvijo zbora proizvajalcev bodo proizvajalci neposredno soodločali o vseh važnih občinskih zadevah, krepila pa se bo tudi povezava občin z delovnimi kolektivi in organi samoupravljanja.
Naša občina ne samo, da je ena največjih v Sloveniji, temveč je tudi gospodarsko razvita in obširna enota, ki šteje 39.500 prebivalcev. Od tega je samo v mestu Kranju 19.904 prebivalcev. V 107 gospodarskih podjetjih je zaposlenih skupno 12.300 ljudi, od tega je v 21 industrijskih podjetjih 9100 zaposlenih.
V občini se ustvari letno okoli 15 milijard din narodnega dohodka. Naše podjetje že sedaj s 4,5 milijardami planiranega brutto produkta in 2.100 milijonov din narodnega dohodka predstavlja v občini Kranj pomembno gospodarsko enoto, ki pa se bo kot taka v prihodnosti še bolj uveljavila.
Iz poročil na zborih volivcev smo slišali o težavah, s katerimi se je v zadnjih letih boril dosedanji občinski ljudski odbor in o nalogah, ki stojijo pred novim ljudskim odborom.
Komunalne naprave ne ustrezajo več naraščajočim potrebam mesta. Vodovodno omrežje je zastarelo in potrebno obnove.
Kljub vloženim sredstvom in znatnim finančnim in delovnim dajatvam prebivalstva je še vedno ena tretjina občine brez vodovoda. Še slabše je s kanalizacijo, ki je zgrajena le za center mesta; na novo je bila speljana za naselja Planina, Golniško cesto in proti vodovodnemu stolpu.
Z ozirom na minimalna sredstva, ki so zadoščala komaj za vzdrževanje, glede cest in poti ni bilo storjenih nobenih večjih izboljšav, zato se ne smemo čuditi, če so tudi na naših zborih volivcev padle pripombe o nevzdržnem stanju ceste skozi Stražišče proti Škofji Loki.
Večji uspeh je bil dosežen na področju avtobusnega prometa. Vsak dan se prevozi preko 1700
delavcev z avtobusi na 'delo za nizke stroške in vsi večji kraji v občini so najmanj dvakrat dnevno povezani z avtobusi z mestom.
Lansko leto je bila s pomočjo občine zaključena elektrifikacija zadnjih vasi v občini, ki s» bile še brez elektrike, tako da zdaj ni v občini nobene vasi, ki ne bi bila elektrificirana.
Stanovanjska stiska je najbolj pereč komunalni in socialni problem občine. 1600 nerešenih prošenj na stanovanjski upravi nam to najbolje ponazoruje. Uspešno se je lahko pristopilo h gradnji stanovanj šele v lanskem letu z ustanovitvijo sklada za stanovanjsko izgradnjo, ki bo znašal za zadnji dve leti okoli 370,000.000 din. S sredstvi sklada in z lastnimi sredstvi investitorjev je bilo v zadnjih dveh letih začetih 315 stanovanj, od tega je do sedaj vseljenih 85 stanovanj.
Za redno poslovanje osnovnih šol, osemletk in vajenskih šol se letno troši ena tretjina občinskega proračuna, to je preko 107 milijonov, din. Pereč problem za izpopolnitev šolskega sistema pa je izgradnja šol, za kar bi moral občinski ljudski odbor v naslednjih letih zagotoviti letno po 80 milijonov dinarjev sredstev, in to za izvedbo tistega dela programa, ki bi nujno odpadel na občino.
Podoben problem kot je pri šolstvu je tudi pri zdravstvu. Tudi tu je najbolj občutno pomanjkanje prostorov za zdravstvene ustanove. Za dograditev zdravstvenega doma bo potrebnih še okoli 80 milijonov dinarjev, ki jih bo treba brezpogojno zagotoviti.
Gospodarstvo občine je napravilo v preteklih letih velik napredek. Industrija je v celoti in z največjo rentabilnostjo opravičila vložene investicije. Stanje kmetijstva se je v zadnjih letih tudi izboljšalo, medtem ko so ostale panoge znatno zaostale in deloma tudi nazadovale.
Iz vsega, kar smo slišali na zborih volivcev iz poročila občinskega ljudskega odbora sledi, da je za uspešen razvoj občinske skupnosti potrebno več samoiniciative organov občinskega ljudskega odbora, večje povezanosti z delovnimi kolektivi, predvsem pa več materialnih sredstev, ki morajo biti občini na razpolago za reševanje omenjenih problemov.
Novi občinski ljudski odbor, ki ga bomo volili 20. in 26. oktobra,, bo imel dovolj težkih in hvaležnih nalog, katerih pa brez podpore državljanov in delovnih kolektivov ne bo mogel uspešno reševati.
ANTON SELJAK
Naši kandidati
za Občinski zbor proizvajalcsv ObLO Kranj
V nov ObLO, ki bo od letos dalje imel tudi zbor proizvajalcev, bo „ISKRA“ izvolila 8 članov tega zbora. — Na zborih volivcev v našem podjetju smo potrdili kandidaturo 15 kandidatov za zbor proizvajalcev. Naprosili smo jih, da so za naše glasilo odgovorili na nekaj vprašanj o problemih v kranjski občini.
Ivan Ambrož, roj. 1904 v RaMtniku pri Postojni. Po poklicu delavec, zaposlen, v „Iskri“ od njenega začetka. Sodeloval v NOB kot aktivist na terenu Cirče, Kranj. Član ZK. Član odbora ZB Planina. Član šolskega odbora Čirče.
Kranjska občina ima dobro perspektivo, to pa zaradi tega, ker ima v svojem območju močno industrijo. Od te industrije, ki se še nenehno razvija, bo kranjska občina dobivala tudi vsako leto več finančnih sredstev za svojo gospodarsko dejavnost. S temi sredstvi bo treba premišljeno gospodariti, to se pravi — delati taka dela, ki so trenutno najbolj pereča, potrebna človeku in družbi. Če ima občina denarja samo za en blok, ni treba začeti graditi dveh, ampak dokončati prvega.
Tako je z vsakim delom. Na ta način bodo vložena sredstva v najkrajšem času koristila vsem občanom.
Za najvažnejši problem občine Kranj smatram:
1.	stanovanjski problem, ki je najbolj težak. Tega bo treba imeti stalno pred očmi.
2.	Tudi električno omrežje bo treba izboljšati.
3.	Cestno omrežje terja popravil. Posebno ceste od „Standarda“ do mlekarne v Čirčah. Moje mnenje je, naj bi se ta del ceste pokockal«.
Ing. Mirko Bedekovič, -roj. 1924 v Središču pri Ptuju. Po poklicu je inženiir. kemije, zaposlen v „Iskri“ od januarja 1956 kot vodja organsko kemičnega laboratorija. Sodeloval aJktivnio v NOB od leta 1944. Sekretar osnovne origaknzačaje ZKS OTK „Iskra“. Predsednik strokovne komisije CitviMne zaščite „Iskre“, član DS ter član personalne komisije Delavskega sveta.
8
■

194 iskra jmfi
Lep napredek je bil že dosežen z ukinitvijo manjših občin. Bodoče delo bo pa v marsičem odvisno od bodočega občinskega vodstva samega, še bolj pa od mnogih drugih materialnih in družbenih faktorjev.
Kot najvažnejše probleme v občini smatram naslednje:
1.	stanovanjski problem;
2.	povezava kanalizacije odpadnih vod občine same in industrije;
3.	problem Šolstva ter zdravstva;
4.	ureditev komunikacij na Hujah in Planini;
5.	dvig življenjske ravni delovnih ljudi, kar pa bo verjetno delno že. zajemal petletni perspektivni plan gospodarskega razvoja naše države, ki je že V pripravi.

1

Jože Benčič, roj. 1926 v Škocjanu pri Rakeku. Po poklicu ja fiimomebandk, iziaposlen v „Iskri“ od
4.	decemibra 1945, sedaj. vodja produkcijske kontrole. Sodeloval je aktivno v NOB od leta 1943. Predsednik Upravnega odbora „Iskre“. Član Izvršnega odbora sindikalne podružnice „Iskra“. Član Komiteja ZKS „Iskra“. Tajnik Občinskega sindikalnega sveta, Kranj.
Kranjska občina je med največjimi v Sloveniji in industrijsko zelo razvita. Osnovno jedro občine predstavljajo gospodarska podjetja,, zato pa bo prav gotovo razmerje do gospodarskih organizacij pravzaprav bistven element občinske politike. Brez te obojestranske povezanosti občine s podjetji in obratno sd skoro ne moremo zamisliti uspešnega gospodarskega razvoja. Seveda pa pri tem ne mislim, da bi bodoči občinski ljudski odbor, še posebej pa zbor proizvajalcev, reševal samo vprašanja, ki se nanašajo na gospodarjenje v podjetjih. Brez
dvoma bo v svojem programu moral predvideti in postaviti v ospredje reševanje vrste vprašanj, kot so: široka problematika, ki zadeva zvišanje življenjskega standarda, od stanovanjske gradnje, organizacije preskrbe, ureditev trgovske in gostinske mreže in ■ ostalih komunalnih vprašanj, ki že danes terjajo takojšnjo rešitev.
Vse to pa so vprašanja, ki se tičejo tudi vseh zaposlenih delavcev; iz tega izhajajo tudi skupni interesi. S formiranjem zbora proizvajalcev v občini bodo dani tudi pogoji, da se ta vprašanja boljše- rešujejo. Člani zbora proizvajalcev bodo svoje težave iz podjetij lahko predlagali občinskemu ljudskemu odboru v obravnavo in zahtevali konkretno rešitev. Prav tako pa bo občinski ljudski odbor preko odbornikov lahko postavil marsikatera vprašanja v obravnavo kolektivom in organom delavskega samoupravljanja. Prepričan sem, da so v naši občini že ustvarjeni pogoji, da se delavsko in družbeno upravljanje prav preko zbora proizvajalcev nadalje razvija v reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo našo lokalno komunalno skupnost.
Težko je reči, kje bi moral bodoči občinski ljudski odbor v Kranju začeti. Problemov, je veliko in vsak za sebe zahteva čimprejšnjo rešitev. Marsikatere stvari bodo odvisne od dela bodočega občinskega ljudskega odbora, mnoge pa tudi od materialnih pogojev, s katerimi bo občina razpolagala. Vendar ne glede na to, bo treba nekaterim vprašanjem dati prednost. Ta vprašanja pa so po mojem mnenju poleg stanovanj, šolski prostori, ureditev cest in kanalizacije, dograditev zdravstvenega in sindikalnega doma v Kranju, ki sta že toliko let kamen spotike. Zlasti pa bo treba odgovorno obravnavati vprašanje razvoja obrti in uslužnostnih delavnic, če hočemo, da bomo lahko v smeri izboljševanja življenjskih pogojev delovnih ljudi res kaj bistvenega prispevali.
Za ta vprašanja pa bo potrebno tudi polno razumevanja v naših gospodarskih organizacijah, pri organih delavskega upravljanja, ki skupno z občino, z načrtnim in smotrnim uporabljanjem sredstev lahko dajo bistven doprinos k boljšemu in hitrejšemu reševanju vprašanj, ki se tičejo vseh državljanov.
Ivanka Bernard, roj. 'leta 1919, Pod jelovo Brdo pri Kranju. Po poklicu šivilja, sedaj zaposlena 'kot delavka v montaži telefonskih central „Iskra“ od 24. julija 1952. Udejstvtuvalla se je v NOV od 1942.
Ne mislim govoriti o perspektivi kranjske občine, pač pa bi se dotaknila drugih perečih vprašanj.
Nočno delo žena: Dalj časa, celo že več let, se govori o ukinitvi nočnega dela za žene-matere, če že ne na splošno. Nekako pred dvemi leti se je
podpisala mednarodna konvencija o ukinitvi nočnega dela žena, vendar se ta problem do danes še ni popolnoma rešil in'žene zaman čakajo na ta odlok.
Mnogokrat čitamo in govorimo o razbremenitvi zaposlenih žena. Ta problem bi se rešil le z ustanovitvijo več vrtcev in jasli za otroke, z organizacijo skupnih pralnic in krpalnic. Nujno bi bilo
ustanoviti uslužnostno podjetje socialističnega sektorja na območju kranjske občine. S tem ne bi bili vezani samo na privatni sektor.
Izmed mnogih problemov bi bil zelo važen tudi problem pekarne. Mislim, da bi se že moglo urediti tako, da delavci ne bi ostajali brez kruha ali pa stali v vrstah, kar se dogaja sedaj zaradi premajhne kapacitete pekarn.
Pred nami je še mnogo problemov, katere bo moral v svoji mandatni dobi reševati novoizvoljeni Občinski ljudski odbor in Zbor proizvajalcev.
Stane Božič, roj. leta 1929. Po poklicu strojni tehnik, zaposlen v razvojnem biroju „Iskre“ od
1..oktobra 1954. ©lan Tovarniškega komiteja LMS „Iskra“ in Okrajnega komiteja LMS v Kranju.
Perspektivni razvoj je odvisen od razpoložljivih finančnih sredstev, te pa čestokrat tudi od osebnega prizadevanja odgovornih tovarišev. Ker ne poznam niti sredstev, ki obstojajo za bodoči razvoj kranjske občine, niti ne vem za napore, da se v komunalne potrebe pritegne več sredstev, o tem ne morem podrobnejo odgovoriti.
Za najvažnejše probleme na področju gospodarstva občine smatram:
1.	stanovanjsko vprašanje;
2.	trgovina, preskrba, obrt;
3.	kulturno zabavni, športni problemi, ter z njim zvezani objekti.
Danilo ing. Dolgan, roj. leta 1924. Po poklicu strojni inženir, zaposlen kot vodja skupine za standardizacijo, v „Iskri“ od 16. decembra 1953. Med okupacijo 1 leto v italijanski internaciji, ©lan Delavskega sveta,: Upravnega odbora, Tarifne komisije, član Tovarniškega komiteja ZKS „Iskra“.
Kranjska občina ima z ozirom na svojo industrijsko tradicijo in zemljepisno lego, gotovo lepe perspektive za nadaljnji razvoj industrijske dejavnosti in pa turizma. So pa te perspektive precej odvisne od finančnih sredstev, ki jih ima občina na razpolago. Upam, da bo način delitve dohodka, kot ga predvideva predlog novega zakona, to je ovisnost sredstev, ki ostanejo občini od osebnih dohodkov prebivalstva, dal tem perspektivam tudi močnejšo finančno bazo in s tem pripomogel k njihovi uresničitvi. Bodočnost občine je brez dvoma odvisna v glavnem od industrije, povečati pa bo seveda tudi treba kmetijsko proizvodnjo in pa turistični promet.
Kranjska občina ima več problemov, o katerih bi bilo vredno govoriti. Med najvažnejše spadata brez dvoma pomanjkanje stanovanj in premajhno število šolskih prostorov. Edini način za rešitev stanovanjskega problema je čim hitrejša in čimbolj ekonomična gradnja novih stanovanjskih zgradb. V ta namen bi morali — po mojem mnenju — vložiti čim večja denarna sredstva, pa čeprav na škodo kakšne druge postavke občinskega proračuna. Drug problem, to je pomanjkanje šolskih prostorov, je možno rešiti z gradnjo, ki bi bila čimbolj ekonomična in bi se morala posebno v sedanji fazi izogibati kakršnih koli eksperimentov. Dalje, pri gradnji stanovanj bi morali istočasno dokončno urediti tudi neposredno okolico stavb, ne pa dopuščati, da stanovalci še leta in leta gazijo po blatu med kupi zemlje, ki so jo buldožerji nari-nilš iz gradbenih jam.
Jože Fende, roj. leta 1929, Primskovo pri Kranju. Po poklicu visokokvalificirani orodjar, sedaj zaposlen kot predkalkulanit orodja v pripravi dela. Je . član Delavskega sveta, dela v investicijski komisiji DS.. Član Sveta za šport dm telesno vzgojo pri OLO Kranj. V prejšnjih letih je aktivno sodeloval v mladinski organilzaciji,. zadnja 'leta pa na športnem področju.
Smatram, da so perspektive zelo dobre, predvsem zaradi močne industrije in dokaj dobrih kmetijskih zaledij. V celoti pa je odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev ter od tega, kako bodo ta sredstva izkoriščena.
Kot najvažnejše probleme, ki jih mora Občinski ljudski odbor prioritetno reševati, smatram naslednje:
. Izgradnja stanovanj. — Izboljšanje cestnega omrežja, obstoječe pa popraviti. — Izgradnja neka-
terih šolskih poslopij. — Dovršitev Zdravstvenega doma. — Določiti več sredstev za nekatere prepotrebne objekte splošnega družbenega standarda (razne športne objekte, razna skladišča za trgovino in tako dalje). — Posvetiti več skrbi človeku samemu (n. pr. povečati število obrtnih delavnic, urediti nekatera zabavišča itd.).
'Pepca Jež, roj. leta 1920 v Ljubljani. Po poklicu delavka, sedaj zaposlena kat tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj. V „Iskri“ je bila zaposlena kot delavka od leta 1935 .ter v bivši „Jugo-češki«, sodelovala pri stavki tekstilnih delavcev. V času okupacije je.'bila v taborišču v Nemčiji, Po vojni se je zaposlila v „Iskri“. Zaradi njenega neutrudnega dela je, dobivala niz odgovornih dolžnosti in vsled njih tudi zapustila tovarno. Poleg sedanje dolžnosti ■ je še član Sekretariata Okrajnega odbora, SZDL, član Republiškega in centralnega sveta sindikatov ter voljeni poslanec Okrajnega zbora in Republiškega zbora proizvajalcev.
Z novo ekonomsko politiko, ko se daje materialna osnova delavskemu upravljanju in komunam, mora biti končni cilj te politike povečanje standarda delovnega človeka.
Zlasti pa je važno, da bo Zbor proizvajalcev moral pomagati k boljšemu poznavanju problemov podjetij s strani občine in obratno, podjetja bodo morala gledati potrebe občine v drugi luči.
Zbor proizvajalcev bo poleg tega moral gledati na smotrno trošenje ustvarjenih sredstev, kar je tudi smisel komunalnega življenja, da neposredni proizvajalci sodelujejo pri uporabi vseh sredstev in da vplivajo na celotni razvoj družbenega življenja, prav preko uporabe teh sredstev.
Osnovna vprašanja, ki jih bodo odborniki Občinskega ljudskega odbora morali takoj začeti reševati, so:
dokončati začete gradnje, urediti vodovod, ceste in kanalizacijo. Ureditev mestne klavnice, pekarne in tržnice, začeti z novimi gradnjami šolskih prostorov, med drugimi osemletke na Planini, šolo v Šenčurju in Predvoru ter zgraditi novo Vajensko šolo. Zgraditi internat Industrijske šole „Iskra“ ter povečati Dijaški dom na Zlatem polju.
Seveda pa ostane še dosti drugih vprašanj od razvoja obrtništva, trgovine, industrijskih obratov, do graditve nove avtobusne postaje; seveda se vseh teh vprašanj ne bo d,alo rešiti takoj.
Stane Mihelič, roj. leta 1921, Btod pri Novem mestu. Bo poklicu 'elektramehanik, zaposlen kot preddelavec v laboratorijski strojnici, v „Iskri“ od leta 1953. Je sekretar 'osnovne organizacije ZK v splošnem oddelku.
Po mojem mišljenju so najvažnejša in najnujnejša naslednja dela in problemi v kranjski občini: čim hitreje dograditi in opremiti zdravstveni dom;
v najkrajšem času začeti s popravljanjem in asfaltiranjem ceste Stražišče:—Škofja Loka;
začeti s pametno in dokončno ureditvijo Zlatega polja;
. postaviti razna otroška igrišča na vseh večjih naseljih, kjer bi imel naš mladi naraščaj razna razvedrila in pa zdravo vzgojo;
čim hitreje začeti s popravljanjem in asfaltiranjem vseh večjih ulic mesta Kranja, da se preprečijo zdravju škodljivi oblaki cestnega prahu.
Tudi graditvi novega stadiona in pa kopalnega bazena ne nasprotujem, pač pa sem mišljenja, da se preje pogleda in preračuna kapaciteta našega vodnega rezervoarja, da ne bi prepogosto ostali ljudje v naši občini brez vode.
Avgust Pečar, roj. ¡Leta 1921. Po poklicu ključavničar, zaposlen v „Iskri“ dd 'leta 1954 kot pod-mojster v ročni delavnici produkcije. Sodeloval v NOV kot aktivist od'leta 1942, kot borec od. leta 1944. Član odbora SZDL, predsednik sindikalne podružnice „Iskra“, član Delavskega sveta in Tovarniškega komiteja ZK.
Perspektive občine so z ozirom na njeno gospodarsko moč in na strukturo samega prebivalstva dobre. Zato so podani vsi pogoji za nadaljnji raz-
voj industrije, kakor tudi ostalih dejavnosti. S tem se bo lahko povečal brutto produkt in na ta način tudi narodni dohodek.
Glavni problem predstavlja zagotovitev sredstev za gradnjo stanovanj in s tem v zvezi ostalih komunalnih naprav.
Lojzka Radulovič, roj. leta 1923. Zaposlena v' „Iskri“ kot delavka na stiskalnicah .produkcije od leta 1955. Sodelovala v NOV kot borka od 1.1942.
Po mojem mnenju je perspektiva bodočega razvoja kranjske občine dobra. Sedaj ne morem reči kaj bolj podrobnega o tem. Menim, da se vodstvo občine dovolj zanima za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi, pa naj si bo delavca ali kmeta.
Za najbolj pereč problem smatram rešitev stanovanjskega vprašanja.
Pavle Rink, roj. leta 1917. Po poklicu klepar, zaposlen v „Iskri“ od leta 1946, mojster bočne de-lavndoe produkcije. Sodeloval v NOV kott .aktivist od leta 1942, kot borec od leta 1943. Član Izvršnega odbora sindikalne podružnice „Iskra“, član DS „Iskra“, in član skupščine za socialno zavarovanje.
¡p	|
V bodoče bo treba posvetiti posebno pozornost stanovanjski, izgradnji, izboljšanju trgovsko mreže in zgraditvi šolskih prostorov. Postopno bo treba obnoviti in razširiti komunalne naprave ter izboljšati zdravstveno službo.
S postavitvijo Zbora proizvajalcev V občini bodo omenjeni problemi zadovoljivejše rešeni kot sicer.
S povečano produktivnostjo v tovarnah se bodo kot delavcu tako tudi občini povečali dohodki, s čemer se bo z razpoložljivimi sredstvi moralo postopoma reševati zelo resno omenjene probleme, katerih nujnost občutimo iz dneva v dan.
Anton Seljak, roj. leta 1917 v Idriji - Tolmin. Po poklicu elekitromeharaik, zaposlen kot vodja montaže telefonskih central. Je predsednik Delav-
skega sveta, član OLO Kranj 'in predsednik‘Sveta za industrijo pri OLO Kranj. V „Iskri“ od 26. januarja 1946.
Občina Kranj Kot močno razvita gospodarska enota ima tudi v bodoče vse možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja, tako na področju industrije, kakor tudi na področju ostalih panog gospodarstva.
Z utrditvijo našega gospodarskega sistema, predvsem pa z uveljavitvijo novega osnutka zakona o delitvi dohodka gospodarskih organizacij bo podana stvarnejša osnova tudi občini za ustvarjanje sredstev in s tem tudi možnost rešitve naraščajočih potreb po stanovanjski' in komunalni izgradnji ter izgradnji šolskih in zdravstvenih objektov, ki so naši občini nujno potrebni pri nadaljnjem razvoju.
Andrej Varl, noj. leta 1930, zaposlen v Pripravi ■dela (poskusna serija), v „Isikrli“ od 9. junija 1955. Po poklicu elektromehaniik, sedaj tehnolog. Član odbora ZB na 'terenu, član TK LMS in sekretar TK ZKS „Iskra“.
S predlogom o novi razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij ho dana boljša materialna osnova za razvoj delavskega samoupravljanja in obenem podana boljša finančna podlaga tudi za komune.
Z uvedbo dvodomnega sistema pri občinah bo dana ravno Zborom proizvajalcev možnost odločanja o izkoriščanju sredstev za komunalna dela.
Novoizvoljeni odborniki bodo morali načeti čimprej naslednje stvari:
Dokončati začete gradnje, urediti vodovod, ceste in kanalizacijo, urediti uslužnostna podjetja in dograditi šolo ter internate.
Cilka Zavrl, roj. leta 1925. Zaposlena kot delavka na traku števcev v splošni montaži, v „Iskri“ od 24. januarja 1955. Sodelovala v NOV kot obveščevalca Kokrškega odreda od leta 1943. Aretirana
od Nemcev leta 1944 in poslana v zapor Begunje, kjer je bila 'do osvoboditve, član Delavskega sveta in Komiteja ZK „Iskra“, Kranj.
Vinko Zupan, roj. leta 1929 v Tržiču. Po poklicu mojster iiniomehainike. Zaposlen kot mojster v rezkam’-. V „Iskri“ od leta 1943.
Po mojem mnenju ima kranjska občina z ozirom na močno razvito industrijo najlepše pogoje, da si ustvari s pravilnim gospodarjenjem in pravilno razdelitvijo narodnega dohodka tak življenjski standard, ki bi lahko služil za vzgled drugim občinam.
Mnenja sem, da je eden od najvažnejših problemov v občini rešitev stanovanjskega problema in dokončna izgraditev že začetih objektov.
Naši kandidati
za občinski zbor ObLO Kranj
V občinski zbor novega ObLO Kranj kandidira na terenu 14 članov našega kolektiva. Tudi oni so se odzvali naši prošnji in odgovorili na ista vprašanja.
Marjan Benedik, roj. leta 1935 v Ljubljani. Po poklicu brusilec,. zaposlen v Centralni brusiilnici. V „Mb“ od leta 1949.
O perspektivah kranjske občine ne bi mogel mnogo govoriti, ker nisem dobro podkovan v tem. Vem pa, da je kranjska občina mnogo izgradila, zlasti v zadnjih letih. Prepričan sem tudi, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Kolikor mi je znano, je v gospodarskem planu občine razširitev in tlakovanje ceste Kranj—Škofja Loka, dograditev nove šole in novih stanovanjskih blokov v Stražišču. Toda to je samo v Stražišču. Kranjska občina pa je velika in vsaka vas, oziroma mesto ima in mora imeti pogoje za svoj razvoj.
če govorimo o problemih občine Kranj, katerih je mnogo, je po mojem mnenju najvažnejši stanovanjski problem. To pa zaradi tega, ker je kranjska občina precej industrijsko razvita in je mnogo delavcev naseljenih v neprimernih stanovanjih.
Janez Bernard, roj. leta 1909 v Davči pri Kranju. Zaposlen prej kat gozdni delavec, sedaj tovarniški delavec. Vodja splošnega skladišča tovarne „Iskra“. Aktivist v NOV od leta 1943 do osvoboditve. Predsednik ZB NOV terena Stražišče.
Za zelo važno vprašanje smatram tudi električno energijo, katere je zaenkrat še dovolj. Toda z dograditvijo novih stanovanj bo treba postaviti tudi novo trafo postajo. Za vse to pa so potrebna določena materialna sredstva.
Težko je govoriti o perspektivnem razvoju občine Kranj, ker ne poznam perspektivnega plana občine, vendar le mislim s tem v zvezi nekaj reči:
Občina Kranj je industrijsko zelo močna. Me-nim, da bi se industrijska proizvodnja dala še povečati v istih prostorih oziroma z rekonstrukcijo nekaterih podjetij in povečanjem storilnosti pri delu.
Tudi kmetijstvo na območju občine bi lahko povečalo svojo proizvodnjo, ki je sedaj na še precej nizki stopnji.
Mislim se dotakniti najbolj perečega problema — gradnje stanovanj. Vseskozi nastaja vprašanje, kje dobiti več sredstev za gradnjo. Nujno je, da tudi podjetja začno razmišljati o gradnji stanovanj.
Čas je že pristopiti k dokončni izgradnji Sindikalnega doma v Kranju, šole v Stražišču, vodne črpalke na Gorenji Savi za vodovod v Stražišču itd.
Zelo je potrebno izboljšati tudi cesto skozi Stražišče proti Škofji Loki.
Aleksander Cerče, roj. leta 1934 v Leskovcu, Srbija. Po narodnosti Slovenec. Zaposlen v „Iskri“ od leta 1951, sedaj opravlja detlo mojstra v montaži avtoeleiktrilke. Med NOV je ¡bdi s starši v Srbiji, ki so pomagali NOV in internirancem v Smederevski Paianld); Po osvoboditvi se je s starši preselil v Slovenijo, kjer se je še kot -dijak udeležil številnih delovnih akcij. Po končani Industrijski šoli „Iskra“ se je politično udejstvoval v mladinski organizaciji. Bil je član Mestnega in Tovarniškega komiteja. Sedaj je sekretar OOZK v oddelku kino, bakelit in montaži avto elektrike. Predsednik terenskega odbora SZDL na terenu Planina-Cirče ter član Delavskega sveta.
Če govorimo o perspektivah kranjske občine, mislim, da so z ozirom na zelo razvito industrijo zelo povo-ljne, samo, da bo moral bodoči Občinski ljudski odbor dobro vedeti, koliko lahko s sredstvi, ki so mu dana na razpolago, napravi in do časa. Po mojem mnenju naj bi se uveljavil pregovor za bodoče delo, ki glasi: Napravimo toliko, kolikor lahko; ne preveč začeti in malo končati.
Po mojem so najbolj pereči naslednji problemi: gradnja stanovanj in reševanje -stanovanjskih problemov, izboljšanje že obstoječih in izgradnja no-
vih komunalnih objektov, gradnja novih šolskih prostorov, ustanavljanje novih dijaških kuhinj in vrtcev ter novih zdravstvenih ustanov, zagotoviti večje sodelovanje med volivci in Občinskim ljudskim odborom ter bolj upoštevati želje in predloge volivcev.
Slavko .Dimnik, roj. leta 1933 v Stražišču. Po poklicu elektromehami-k, zaposlen v „Iskri“ od aprila 1954. Načelnik TVD „Partizan“, Stražišče.
Janko Gradišar, roj. 1935 v Ljubljani. Po poklicu metalurški tehnik, 'zaposlen v „Iskri“ od dne
14.	julija 1955 kot tehnik v oddelku za preiskavo
materiala. Član Krajevnega odbora SZDL v Dupljah. Glam sekretariata osnovne organizacije ZK v Dupljah. Predsednik TVD Partizan Duplje.
Z ozirom na razvoj industrije in kmetijstva ima kranjska občina vse možnosti, da zagotovi občanom kar se da ugodne življenjske pogoje. Zato bo koristno pospešiti razvoj zastalega kmetijstva, obrti in turizma in v industriji zamenjati staro z novim, ki bo nudilo še več sredstev za splošni razvoj vasi in mesta.
Najvažnejši in najaktualnejši je stanovanjski problem, obenem pa nujno, da se reši komunalni problem (vodovodi, kanalizacija in električna napeljava) ter problem prometa in s tem v zvezi tudi cest.
Viktor Košir, roj., leta 1926, Srednje Bitnje. Po poklicu elektroinstalarter, zaposlen kot pred-djelarvec V efektro-deiarvnioi. V „Iskri“ od 28. avgusta 1946.
Kot industrijsko izredno močna občina, katere industrija se stalno povečuje in razvija, ima kranjska občina sijajne perspektive v gospodarskem, kulturnem in političnem razvoju.- Mnenja sem, da bi bilo potrebno, da ostane večji procent dohodkov v občini samo za izgradnjo komunalnih naprav.
Najvažnejši problemi so: stanovanjski problem, izboljšava ceste Kranj—Stražišče—Bitnje, ker le-ta veže Gorenjsko s Primorsko. Nadalje izgotovitev Zdravstvenega doma v Kranju, izgradnja vodovoda v Stražišču—Bitnje ter ureditev slabih vaških poti.
Vsi ti problemi bi se lahko rešili s pravilno gospodarsko politiko občine Kranj.
Pavle Lužan,- roj. leta 1922 na Šutni, Kranj. Zaposlen v „Iskra“ od 6.decemlbra 1952. Udejstvoval se je v NOB od 1944. leta. Je tajnik odbora ZB Žabnica, predsednik KUD v Žabnicr in tajnik SZDL Žabnica. član sekretariata osnovne organizacije ZK Žabnica. .
V perspektivnem planu občine se mi zdi najvažnejše izboljšati komunalni sistem v mestu samem, predvsem pa na podeželju. Osnovni pereči problemi so prav v pomanjkanju stanovanj v mestu in okolici, šolski prostori v mestu kot v nekaterih krajih zunaj mesta. Zanemariti ne bi smeli vodo-
voda, kjer imajo pogoje zato. Boleča točka pa so ceste, katerim bo treba posvetiti vso pozornost. Skratka — v perspektivnem planu bo treba dati glavni poudarek, kot sem že omenil, komunalni dejavnosti, dasiravno bo to trd oreh bodočemu občinskemu ljudskemu odboru v Kranju.
V slogi, brez lokalnih teženj posameznih odbor nikov, bomo laže reševali te probleme in dokazali svojim volivcem, da smo vredni njihovega zaupanja.
Najvažnejši problem, kateremu bo treba posvetiti vso skrb, je stanovanjska izgradnja. Vedno bo treba zastopati interese ljudi, ki so danes v majhnih in mogoče še nezdravih stanovanjih, kajti tudi s tem bomo mnogo doprinos'! k izboljšanju
življenjskega standarda naših ljudi. Le v zvišanju življenjskega standarda bomo dosegli pri ljudeh večjo produktivnost dela, zadovoljstvo v življenju ter srečo v družinskem krogu.
Janko Rehberger, roj. 17. septembra 1919. Po poklicu delavec, dio 1956. leta zaposlen (kot skladiščnik v splošnem oddelku. Sedaj poseča pripravljalni tečaj Ekonomske srednje šole v Kranju. Med vojno -bil v izlaporu in internaciji vod 27. marca 1942 zaradi sodelovanja z OF. Član Krajevnega odbcra ZB NOV na Kokrici, predsednik šolskega odbora osemletke osnovne šole' Predoslje, podpredsednik dosedanjega Občinskega ljudskega odbora Kranj.
Karel Lipovec, roj. leta 1921 v Kočevju, Bo poklicu je kontrolor v 'Orodjarni „Iskre“. Bill je interniran od 9. maja 1942 do 5. oktobra 1943. Je član SZDL, ZK, ZB, Strelske družine in predsednik Rdečega križa v Čirčah.
V bodoče bo v Kranju potrebno dograditi nedokončane objekte: Zdravstveni dom, sindikalni dom in javno stranišče mesta.
Problemi, katere naj bi jih vzela občina Kranj za najvažnejše: stanovanja, vodovod in električna napetost.
Igor Slavec,, roj. leta 1925. Zaposlen v komercialnem sektorju kot prodajali referent. V „Iskri“ od 15. oktobra 1948. Je že 5 let član. Izvršnega odbora sindikalne podružnice in član uredništva glasila „Iskra“, kjer že nekaj let aktivno dela.
Kranjska občina s svojim ogromnim industrijskim potencialom ima odlične perspektive za gospodarski, politični in kulturni razvoj.
Najvažnejši problem kranjske občine bo po vsej verjetnosti še nekaj let stanovanjsko vprašanje. Doselitve in naravni prirastek prebivalstva terja še
hitrejšo gradnjo stanovanj. To pa seveda vpliva tudi na ostale komunalne naprave, ki se morajo v sorazmerju krepiti.
Bogdan Strah, roj. leta I92'7, Mirna n,a Dolenjskem. Po poklicu elektrotehnik, 'zaposlen v „Iskri“ od leta 1949 kot vodja selenskega oddelka. Odbornik ŠD „Mladost“, niogometoe podzvazie Obč. sveta, za fižkulturo.
Janez Šifrer, roj. leta 1927 v Žabnici pri Kranju., Po poklicu je. strojni ključavničar. Sodefltoval je v OF im je člam SZDL, sindikata, ZB, Ljudske tehnike, gasilcev, Strelske družine, KUD-a v Žabnici in član Planinskega društva.
Jernej Teropšič, roj. leta 1921 v Orešju — okraj Novo mesto. Po poklicu uslužbenec Sjg| upravnik Doma učencev IKŠ „Iskra“ Kranj. Sodeloval v NOV od 28. maja 1942. Sekretar osnovne organizacije ZK v šoli, član Tovarniškega komiteja ZK, člam odbora ZB, predsedinik Strelske 'družine, predsednik Potrošniškega sveta, člam šolskega odbora, član Upravnega odbora Samskega doma „Iskra“, Kranj. .
Mnenja sem, da ima kranjska občina lepe perspektive, saj je ena izmed redkih občin s tolikšno in tako razvito industrijo. Znano nam je, da imajo občine z raizvito industrijo več možnosti razvoja in napredka, kot občine, ki sploh nimajo industrije ali pa zelo malo. Zakaj velik del sredstev, ki se stekajo v občini, se lahko porabi za razvoj komunalnega sistema. Poudarjam pa, da sta v občini še dokaj dobro razvita obrt in kmetijstvo. Pri tem pa menim, da bi se v bodoče ti dve panogi še bolj razvili. S tem bi se usluge, ki so še zelo drage, pocenile.
Vemo, da ima ravno kranjska občina velike obveznosti do skupnosti. Odvajati mora velik del sredstev, ki se stekajo v občini in okraju. Vsled tega menim, da bi morali višji forumi upoštevati potrebe občine glede na razvitost industrije in ji nuditi več sredstev za razvoj. V primeru, da teh potreb ne bi upoštevali, pride lahko do tega, da bi se ostale občine v okraju uspešno razvijale, kranjska pa bi ostala na istem nivoju kot doslej.
Najnujnejši problem, ki ga mora občina v doglednem času izvršiti, je dokončna izgradnja začetih komunalnih del, ki so že več let v izgradnji, na primer: javno stranišče na Savskem bregu, Zdravstveni dom, Sindikalni dom, Zadružni dom v Predosljah in povečati tempo izgradnje mostu na Primskovem ter otroškega vrtca na Planini.
Menim, da bi morali zagotoviti več sredstev za izgradnjo stanovanj. Ta problem namreč nastopa v občini že vrsto let, toda vse premalo stanovanj se dogradi letno. Zato bi bilo v bodoče potrebno, da občina v tem smislu angažira tudi podjetja.
Dalje bi bilo potrebno dograditi šolo na Planini, v Stražišču, v Predosljah in drugih krajih.
V bližnji bodočnosti bi bilo potrebno razmišljati tudi o gradnji nove klavnice s kapaciteto za vso Gorenjsko. Potrebno bi bilo tudi zgraditi skladišče živil. V poletnem, času se namreč zelo pogosto primeri, da pride na trg slaba ali zelo pokvarjena povrtnina in sadje. Zato menim, da bi ne bilo to vprašanje odveč.
Naštel bi lahko še več problemov, toda če bo občina v štiriletnem obdobju odpravila naštete, potem bo velik del opravljen.
Plodna razprava in važni sklepi
VI. rednega zasedanja DS
Na dnevnem redu VI. rednega zasedanja je delavski svet razpravljal in obravnaval poročilo o pregledu zaključnega računa podjetja za 1. 1956, dopolnitve tarifnega pravilnika, uvedbo novih delovnih mest, problematiko Samskega doma, sklad za zamopomoč, predlog o akciji za cepljenje proti otroški paralizi, predlog za najetje kredita za gradnjo stanovanj, uvedbo polurnega odmora in toplega obroka hrane in predlog o sklicanju zborov volivcev v našem podjetju.
Poročilo o pregledu zaključnega računa sprejeto
Delavski svieit je sprejel poročilo o pregledu zaključnega računa podjetja za leto 1956. Z ozirom na ugotovitve, navedene v poročilu o inventurnih viških in primanjkljajih na skladiščih in o dosedanjih ukrepih za njihovo zmanjšanje, je sklenil DS zahtevati od upravnega odbora, da predlaga kriterije za premiranje skladiščnikov tako, da bi bili le-ti v bodoče materialno zainteresirani na zmanjšanju inventurnih razlik, s rtem v zvezi pa tudi za še boljše poslovanj e skladišč.
Delavski svet se ni strinjal s predlogom komisije za pregled zaključnega računa, naj se stavba obratne ambulante izloči iz zabilančne evidence podjetja in sklenil, da ta še naprej ostane v sklopu sredstev našega podjetja.
Dopolnitve in spremembe tekstualnega dela tarifnega pravilnika
Delavski svet je sklenil spremeniti določila v tarifnem pravilniku naslednje:
V skladu z novo uredbo o plačah se v tarifnem pravilniku doda 61.15 a:
„Če podjetje ne doseže toliko dohodka, da bi moglo kriti 'izplačane plače, se poravna nekriti znesek iz rezervnega sklada. •
Če v rezervnem skladu ni dovolj sredstev za izplačilo plač, preskrbi sredstva banka v višini 75°/o plač, obračunanih po tarifnih postavkah na podlagi na delu prebitega časa, oziroma doseženega delovnega učinka.“
Spremeni se čl. 16, ki določa način obračunavanja in izplačevanja plač iz dobička. Z novo določitvijo je v naprej določena razdelitev, celotnega dela dobička, ki ostane kolektivu za povečanje plač tako, da se spremeni 16. člen in v celoti glasi:
„Tisti del dobička, ki je namenjen za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku, se razdeli na naslednje dajatve članom kolektiva:
1.	Za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku ... 52 %, in sicer od tega:
a)	50 °/o vsakemu 'članiu kolektiva v isti višini, a odvisno iod dobe zaposlitve, kakor to določa 18. čtLen tarifnega pravilnika;
b)	50 °/o sorazmerno z ustvarjanim zaslužkom po tarifni postavki oziroma po učinku vsakega člana delovnega kolektiva, pod pogoji, določenimi v naslednjih treh členih.
(V zaslužek se šteje poleg citirane plače tudi
še dopust, orožne vaje, boleznine in porodniški
dopust.)
2.	Za premije po kriterijih, ki jih določa premijski pravilnik ... 28 %>.
3.	Za nagrade ... 7 °/o.
Za vse one Slane kolektiva, ki po pravilniku o premiranju niso upravičeni do premij, ker ni možno objektivno meriti rezultatov njihovega dela, ki pa- vendar vplivajo na skupni uspeh podjetja, so predvidene nagrade. Te nagrade podeljuje upravni odbor po preteku vsakega četrtletja na podlagi predloga direktorjev sektorjev.
4.	V -sklad izla samopomoč ... 5 %.
S skladom upravlja delavski svet podjetja.
5.	Za ostalo ... 8 °/o.
Od tega Se izloči za dodatke na službena leta letno do 1,100.000 dim.
Dodatka so namenjeni vsem onim nekvalifici-rafnim in poikvalificiranikn delavcem z ¡daljšim delovnim stažem, ki opravljajo, taka dela in zaradi svoje starosti ne morejo pridobiti Višje kvalifikacije. Natančnejša dotočila o teh dodatkih vsebuje „Pravilnik o dodatkih na službena leta“, ki ga sprejme upravni odbor.
Z ostankom dobička pod točko 5, po odbitku sredstev za dodatke na službena leta, pa razpolaga po pooblastilu delavskega sveta upravni odbor podjetja. Ta ostanek je namenjen za kritje nadurnega dela, delovne obleke, izredne plačane dopuste, prispevek Za socialno zavarovanje, za neplačane dopuste, plače okrepčevalnice, darila in drugo.“
Spremeni se člen 17 tarifnega pravilnika in se glasi:
„Plače iz dobička po prejšnjem členu se obračunavajo in izplačujejo medTetom začasno na podlagi začasno ugotovljenega celotnega dohodka podjetja. Pravico do tega dela plače imajo med letom delavci, če so ob izplačilu v delovnem razmerju s podjetjem in če imajo v podjetju najmanj 3 mesece nepretrgane delovne dobe. Dokončni obračun plače iz dobička se napravi na koncu leta skupaj z dokončno ugotovitvijo dn razdelitvijo celotnega dohodka podjetja.“
, Spremeni se člen 18 tarifnega pravilnika in. se glasi:
„Pravico do deleža pri dokončni delitvi dobička za plače iiz člena 16 imajo vsi delavci, ki so bili na koncu leta v delovnem razmerju s podjetjem, če je trajalo to njihovo razmerje v tern letu najmanj 3 mesece. Delavci, M jim delovno' razmerje s podjetjem -ni trajalo do konoa leta, za katero se dokončno deli dobiček na plače, imajo pravico pri tej delitvi pod pogojem:
1.	Da so bili v tem letu 6 mesecev v delovnem razmerju s podjetjem, če jim je delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi
2.	Da so bili v teku leta 3 mesece v delovnem razmerju, da jim je delovno razmerje prenehalo zaradi preteka pogodbe, odpovedi s strani podjetja, po. sporazumu s podjetjem ali iziaradi začetka izplačevanja pokojnine, zaradi dolgotrajne nepretrgane bolezni, zaradi telesnei ali duševne nezmožnosti za delo, iziaradi odhoda k vojakom ali iz podobnih vzrokov.
Delavci, ki jim je bilo odpovedano zaradi disciplinskega ali sodno kaznivega dejanja ugotovljenega s pravomočno disciplinsko odločbo ali s sodbo rednega sodišča, .ali jim je delovno razmerje prenehalo zaradi odpusta z dela, ali po samem zakonu zaradi kazni strogega zapora ali zapora daljšega oid 6 mesecev, ali zaradi samovoljne iziapushitve dela, nimajo pravice do deleža pri končni delitvi dobička za plače.“
Pod „VII. Nadurno in nočno delo“ se spremeni člen 26 tarifnega pravilnika in se glasi:
„Za ure nočnega dela se obračunava plača po tarifni postavki, povečani za 12,5 °/o.
Pod „IX. Obračun nadomestila plače za letni dopust“ se spremeni člen 28 tarifnega pravilnika ih se glasi:
.„Za letni dopust, iizvzemši za tiste dni dopusta, ko je dan tedenskega počitka, imajo delavci pravico do nadomestila, izračunanega na podlagi povprečne dnevne plače za redni delovni čas v zadnjih 3 mesecih pred letnim dopustom. Nadomestilo se izplača v višini, v kateri se izplačajo plače drugim delavcem v mesecu, v katerem je bil delavec na letnem dopustu. V osnovi za povprečno dnevno plačo se ne upoštevajo izplačila na račun plač iz dobička in. na premije..
Za čas letnega dopusta ima delavec pravico do deleža pri delitvi dobička za plače, če izpolnjuje predpisane pogoje za priznanje tega deleža.“ .
Nova delovna mesta
Upravni odbor je med letom odobril uvedbo 76 novih delovnih mest v matičnem podjetju in prenos 31 delovnih mest v obratu Lipnica v sklop našega’ tarifnega pravilnika. Odobrena delavna mesta so v glavnem obstojala že v zadnjih mesecih lanskega leta, vendar zaradi kriterijev piri sestavljanju tarifnega pravilnika za leto 1957 niso mogla biti vnesena v tarifni pravilnik. ¿Povsem nova delovna mesta nastopajo v glavnem v personalnem 'oddelku, ki je zaradi reorganizacije dobil šširše področje dela.
Delavski svet je potrdil uvedbo vseh delovnih mest z izjemo dveh delovnih mest v izobraževalnem centru in naročil upravnemu odboru, da na prihodnj'em zasedanju obširneje razloži potrebo teh dveh delovnih mest.
Samski dom je dobil svoj upravni odbor
Tov. Kavčič je v imenu komisije DS, M je pregledala probleme Samskega doma, poročal o delü te komisije. Na osnovi poroičala in obširne razprave je delavski svet sklenil:
1.	Imenuje se upravni odbor Samskega doma.
2.	Dotoči se ekonomska najemnina, ki znaša za eno osebo 1255 din mesečno, in Sicer v sobah s tremi ležišči. Ce bi zasedala sobo samo dva ali samo en stanovalec, bo najemnina sorazmerno višja.
3.	Večina članov DS se ni strinjala s predlogom, da se vsakemu stanovalcu subvencionira mesečno 555 diiin iz viška plač, ker ni bila prepričana, da. so ite subvencije -vsi res potrebni. Zato je delavski svet naročil upravnemu odboru podjetja, da do prihodnjega- zasedanja predloži socialno strukturo stanovalcev v Samskem domu. Na osnovi analize te strukture bo DS sklepal o višini subvencije.
4.	V bifeju Samskega doma se preneha s prodajo alkoholnih pijač.
DS je razrešil to svojo komisijo za pregled stanja v Samskem domu, ker je svoje delo dokončala in ji za njeno prizadevnost izrekel priznanje.
Imenovan je upravni odbor sklada za samopomoč
Na predlog UO podjetja je DS imenoval upravni odbor sklada za samopomoč v naslednji sestavi:
1.	Mirko Križnar, nabavni oddelek
2.	Franc Orel, personalni oddelek
3.	Anica Čuda, produkcija delov
4.	Janez Bernard, splošno skladišče
5.	Jože Snedic, ¡bakelitna delavnica.
Detošnja sredstva sklada za samopomoč se bodo po sklepu DS delila:
a)	Za podpore —130 °/o sklada,
b)	za posojila — 70 °/o sklada.
DS je sklenil, da se sredstva ¡z.a podpore dajo na razpolago sindikalni podružnici v podjetju, ki že ima organizirano službo socialne pomoči iz svojega sklada za podpore. DS namreč Smatra, da je socialno pomioč'najkoristneje nuditi z enega mesta, ker je. v vsakem drugem primem potrebna koordinacija, ki pa hi povzročila precejšen obseg dela in povzročala zavlačevanje pri odločanju o dodelitvi pomoči posameznikom. Tudi je iz dosedanjega delovanja sklada za podpore pri sindikalni podružnici razvidno, da je ta služba dobro organizirana, zato kolektiv upravičeno lahko zaupa ta sredstva sindikalni podružnici.
S tistimi sredstvi sklada za samopomoč, ki so .namenjena za posojila, bo upravljal upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada bo delal na osnovi Pravil sklada za samopomoč, ki jih bo upravni odbor podjetja predložil delavskemu svetu v potrditev na prihodnjem ¡zasedanju.
Predvidoma 4,000.000 din za cepljenje proti otroški paralizi
Otroška paraliza ¡— polyomielitis se zadnja1 leta, zlasti v Sloveniji 'nevarno širi in vsako leto oboli več otrok. Znano je, da so posledice te bolezni za otroka včasih življenjsko nevarne ali pa otrok ostane več ali manj invalid za vse življenje. Zdravil proti tej nevarni bolezni zaenkrat medicina še ni odkrila in smo pri obolelih otrofcih brez moči.
Proti tej bolezni se, moremo danes boriti samo s preventivnim cepljenjem, ki otroka napravi ‘odpornega proti paralizi. S tem cepivom cepijo po vseh naprednih ¡državah in so znatno znižali procent obolenja. Cepivo je bilo v več državah preizkušeno, i.cepili so že milijone otrok z uspehom in je popolnoma zanesljivo in brezi nevarnosti. Tudi
zdravstvena služba v naši državi je pristopila k tej akciji s ¡tem, da bo v letošnjem letu izvedla prvo cepljenje za predšolske otroke.
Potrebno je, da se tudi naš kolektiv pridruži tej akciji na ta 'način, da prispeva denarna sredstva v Skupni republiški fond, ker je cepivo zelo drago in se z deviznimi sredstvi nabavi j a v inozemstvu. Čim več sredstev bodo prispevale gospodarske organizacije v ta fond, tam bolj bo zajamčeno cepljenje otrok do višje starostne meje.
Delavski svet se zaveda velikega pomena te preventivne zdravstvene akcije, ki naj obvaruje naše otroke pred težko boleznijo, zato je sklenil, da se dajo v skupni republiški fond potrebna sredstva. Po dosedanjih predvidevanjih bo „ISKRA“ vplačala delež okoli 4,000.000 din.
Gradnja novih stanovanj
Delavskisvet je odobril koriščenje sklada za samostojno razpolaganje v višini’5,000.000 din kot plačilo lastne soudeležbe za izgradnjo 16 stanovanj.
Stanovanja bo gradil Zavod ¡za stanovanjsko izgradnjo tako, da nam bodo izročena popolnoma gotova stanovanja.. Proračunska vrednost za 16 stanovanj znaša 32,000.000 din. Za gradnjo bo treba najeti kredit iz sklada za stanovanjsko izgradnjo., anuitete se bodo ¡plačevale Zavodu za stanovanjsko izgradnjo iz sklada za samostojno razpolaganje. Zavod bo .gradil stanovanja v bližini vodovodnega stolpa. Predvideni rok dovršitve je dan 30. september 1958.
Delavski svet je odobril tudi najetje dodatnega kredita za dograditev bloka na Zlatem polju v višini 2,039.523 ¡din. Ing. Grčar je v imenu komisije DS za investicije poročal, da je komisija ugotovila potrebo po dodatnem ¡kreditu, ker so bile nekatere stvari izpuščene iz proračuna, po drugi strani, pa, ker je potrebno stanovanja sodobno opremiti. Člani delavskega sveta so bili mišljenja, da je treba tudi vsa stanovanja, ki jih bomo zgradili v bodoče, 'sodobno opremiti'.
Od 1. oktobra 1957 dalje polurna pavza
Delavski' svet je soglasno sprejel predlog upravnega odbora, da se uvede v podjetju polurna pavza in da se v času pavze deli topli obrok hrane. Polurna pavza je pričela s 1. oktobrom, delitev toplega obroka hrane pa čim bo urejena za to potrebna organizacija. En obrok tople malice naj bi stal okoli 40 dinarjev.
Delavski svet -je razpravljal še o volitvah v občinske zbore proizvajalcev in določil rok za sklicanje zborov volivcev v našem podjetju.
Na priporočilo upravnega odbora je DS sprejel sklep, naj obiščejo člani DS zagrebški velesejem.
J. V.
208 iskra ni/o
Z odlokom Občinskega ljudskega odlbora je tovarna razdeljena na dve volilni enoti. Vsaka volilna enota pa ima štiri volišča. Ker zakon določa koliko.volivcev lahko zajema eno volišče, imajo naša volišča po 330 do 360 volivcev.
Na posameznih voliščih bodo volili naslednji oddelki:
I.	volilna enota:
1.	volišče: Uprava in sekretariat, organizacijski ibiro, finančni sek-
. tor, komercialni sektor, gradbeni odsek.
Volišče je v govorilnici komercialnega sektorja.
2.	volišče: Baizivojni, biro in priprava dela.
Volišče je v pisarni panoge telefonije.
3.	volišče: Splošna montaža, montaža usmernikov in kino montaža.
Volišče je v pisarni splošne montaže.
4.	volišče: Montaža telefonskih central, montaža instrumentov, mon-
taža .avtoeiektriike in bakelitna delavnica.
Volišče je v pisarni montaže telefonskih central.
II.	volilna enota:
1.	volišče: Orodjarna, vzdrževanje strojev, galvanika in oddelek za
preiskavo materiala.
Volišče je v pisarni šefa orodjarne.
2.	volišče: OTK ter splošni oddelek brez gradbenega odseka.
Volišče' je v risalnioi splošnega oddelka.
2. volišče: I., II. in III. delavnica produkcije delov.
Volišče je v pisarni I. delavnice produkcije Idelov.
4.	volišče: IV. delavnica produkcije delov, pomožna orodjarna, ročna delavnica, obrat in olbratno gospodarstvo, skladišče v produkciji, terminarji in livarna.
Volišče je v pisarni produkcije delov.
Vsako volišče 5)ma tričlanski volilni odbor, katerega imenuje podjetje, potrdi pa občinski ljudski odbor.
Ves material za volitve pošlje volilnemu odboru občinska volilna komisija.
Volitve bodo v soboto, dne 26. 10. 1957 od 6. do 19. ure.
Kako bomo volili ?
S predvolilnega sborovanja (Foto Komac)