UREDNIŠTVO ŽABJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 liikarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. jopo'dne in od 5. do 6. no; oldne vsak dan razen nedelj in I iriznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
»AROCNINA • celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ivstro-Otrsko in Učeno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna S 6-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 36-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 663.
V Ljubljani, v četrtek dne 21. avgusta 1913,
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	•.	■. ,
UPRAVNISTVO ae nahaja v Selenburgovi utici štev. 6, II., m uraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od o. do 7. zvočar Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana
:::	in reklame 40 vin. — Insernte sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ———	Reklamacije lista so poštnine proste.	—■■■«
Leto III.
Slava in smola grofa Stiirgkha.
Ko je bivši minister Gautschovega kabi-I ceta prihajal od avdience, na kateri je vdano »prejel portfelj svojega tedanjega šefa. se je zmajevalo veliko političnih glavic v Avstriji, teš pogača iz te moke se ne more posrečiti. Gladki grof Sturgkh je prišel v znamenju paragrafa 14. in noben benedictus m pozdravljal | njegovih prvih korakov. Na desni, na levi, ka-jjior se je ozrl v parlamentu, povsod je bila tema v očeh; nikjer ni bilo zaupanja, nikar prijateljstva, kajti vse je slutilo, da sta besedi Stiirgkh in absolutizem enakega pomena.
Grof Stiirgkh pa se je smehljal, kakor da vsega tega ne opaža. In ko so ga vprašali, če ima res protiparlamentarne namene, se je njegov nedolžni pogled uprl v radovedneže, njegova usta pa so modro odgovorila, da je vlada v vseh okolščinah v zmislu svojega konstitu-tionalnega postanka z ozirom na temeljne za-hme te starodavne in častitljive države pripravljena smatrati plodonosno sodelovanje državnega zbora kot zastopstva širokih slojev piebivalstva pri vseh važnih nalogah zakono-dajstva v prid domovini za koristno.
Planili so po njem in so mu očitali nelojalnost napram parlamentu in protiustavne smotre Zdelo se je kakor pribito, da bo imela kroniki avstrijskih vlad Stiirgkhova najmanjši prostorček. Toda v Avstriji se skoraj iikdar ne obnašajo kombinacije, ki se naslajajo na razum; Stiirgkh je to izkusil v svoje •idoŠČenje Se stoji njegova vlada; tisti ki so ri sprejemali z največjim nezaupanjem, so ga koraj dve leti najzvesteje podpirali, tez drn strn je šla nemška nacionalna zveza z njim ii ni je bilo zapreke tako visoke, da bi se je bila strašila, ni ga bilo ukrepa tako neustavnega
i protiparlamentarnega. da ga ne bi bila nem-ka nacionalna zveza pokrila s plaščem, ki si ga izposodila od svoje krščansko socialne tova-\c\ct
" Parlament je storil soglasne sklepe — n. pr. železniških plačah; Stiirgkh je vrgel sklep ržavnega zbora v koš in ko so socialisti pred-eali naj se pokliče ministrski predsednik zaidi tega na odgovornost, je nemško nacionalna jeza vzkliknita: Ne!
Stiirgkh je zahteval brambno reformo z Jčam-m rpkrutnim kontingentom in z velikan-(imi finančnimi bremeni. Z glasom, s kakršni sn govorili ameriški plantazisti s svojimi ižnii le ukazal, do katere ure se mu mora lortirati zahtevana predloga In nemško na-nnalna zveza je skrivila hrbet, pa ponižno ■osih zn odpuščanje, ker bo trajalo nekoliko inut več Enako je ravnal Stiirgkh z zako-,m o vojaški tlaki in enako je nemško nacio-ilna zveza padla v prah. Sturgkh je zahteval ive davke in voditelji nemško nacionalne čeze so se potili, da bi si izmislili več nego ihteva vlada. Nemško naconalni gospodje bi bili radi zborovali, toda Sturgkh jim je uka-,1 naj zvežejo cule, pa so zvezali cule in šli. ' j ehko je biti ministrski predsednik, če ima ovek večino, ki soglaša z njegovimi nazori ga podpira iz prepričanja, ker je ministrov ogram tudi njen program. Slava grofa iirgkha pa je v tem, da si je izsilil podporo ranke ki je bila z njim v večnem duševnem mfliktu in da .ie proti parlamentu vladal z iobravanjem parlamenta. j
Grof Sturgkh mora biti seveda zadovoljen, ■ se ta slava konstatira; preiskava bi bila zanj ijbrže neugodna, kajti lehko bi privedla do iključka. da je bila sreča gospoda grofa m sla-jst njegove večine večja od njegove ženial->sti. Če bi se bil le enkrat dvignil pogum ljud-:ih zastopnikov in stavil svojo voljo in svoje •epričanie proti ukazom vladnega poveljnika, i bi bila Stiirgkhova slava tisti hip pobledela. phko sc jc torej veseli, ponosen pn ne more
ti nanjo.	.
Ali kolo sreče se venomer obrača m ne-idoma se je obrnilo tudi grofu Stiirgkhu. Zve-a armada njegovih trabantov mu je zažu-aln da pojde v — opozicijo! Kakor strela iz snega je prišlo to. in nihče ne bi verjel, da mogoče, ako ne bi bili gospodje nemškega ationalverbanda na svojem nedeljskem zbo-jvanju v Homutovu vsemu svetu slovesno izglasili svoje ogorčenje in napovedali svoj restop v opozicijo. To žuganje doni tako radi-
kalno, da hočejo češki Nemci celo izstopiti iz nemške nacionalne zveze, ako ne gredo tudi alpinski Nemci v opozicijo.
Nazadnje pa to res ni čudno. Kaj so nemški nacionalci zato zmesili svojo zvezo iz cele vrste strank in strančic, ki so morale temu »višjemu« namenu žrtvovati vse svoje posebne želje in nazore; kaj so zato iz nasprotujočih si elementov zvarili najmočnejšo stranko v parlamentu, da bodo ščitili vse Stiirgkhove neustavnosti in hlapčevali vladi, ki je z ustanovitvijo komisije na Češkem jasno razodela svoje nekonstitucionalno srce? Vse kar je prav! Gospodje so služili, da so bile njih službe že hlapčevske; dvigali so Stiirgkha s svojim ponižanjem; podpirali so ga z izdajanjem koristi svojih volilcev; žrtvovali so mu železničarje, državne uradnike in uslužbence, konsu-mente. učitelje, svobodno šolo. Enkrat pa mora biti vsega konec. In prišel je moment, ko se ie razgrela rebelska kri; zastave vihrajo na poti v opozicijo.
Kajti grof Stiirgkh je smrtno razžalil nemške nacionalce. S čim pač najbolj? S tem. da je poslal parlament proti njegovi volji na počitnice? S tem da je suspendiral deželno ustavo na Češkem? ... To bi bile že dovolj hude reči. Ali vse to še ne bi bilo razburilo gospode, da ni prišlo še hujše. Grof Stiirgkh pa misli celo reformirati volilni red za češki deželni zbor. To pa ie neodpustno, in če ima ministrski predsednik take namene, tedaj je opozicija edini izhod.
V	dolgih letih smo se nekoliko seznanili s svojim ljubim grofom Stiirgkhom, in Če sc govori o njegovi volilni reformi, tedaj nihče ne pričakuje radikalne prekucije na Češkem. Vodja vlade, ki bi razumel vzroke politične mi-zerije v največji in najbogatejši deželi države, bi sicer prav v splošni in enaki volilni pravici našel najuspešnejše zdravilo in bi napel vse svoje moči za politično enakopravnost vseh prebivalcev. Kajti le splošna in enaka volilna pravica bi izpremenila lice in vsebino deželnega zbora, ki ni bil doslej sposoben niti za življenje, kaj še za delo. Toda grof Stiirgkh nima takih velekih kretenj, in kdor je bil najbolj zagrizeni nasprotnik splošne in enake volilne pravice v državnem zboru, ne more v tako kratki dobi postati njen goreči zagovornik v deželnem parlamentu. Grof Stiirgkh ima s svojo volilno reformo res prav skromne namene. Nič druzega noče vpeljati kakor takozvano delavsko kurijo, ki bi imela 41 mandatov poleg dosedanjih privilegiranih 242 sedežev, tako da ne bi imelo ljudstvo tudi v novem deželnem zboru nobenega odločilnega vpliva.
Nemški nacionalci so nezadovoljni s to re-f >rmo. In naivni duhovi najbrže mislijo, da zahtevajo pravico, to se pravi splošno, enako pravico, nemara za moške in ženske. To pa je temeljita zmota. Gospodje protestirajo, ker je nova kurija namenjena le tistim, ki doslej nimajo volilne pravice; najljubše bi jim bilo, če sploh ne bi bilo nobene volilne reforme. Če pa že mora biti. tedaj zahtevajo tudi za privilegirane volilce še po en glas v novi kuriji, da vzamejo delavskemu ljudstvu vsaj nekoliko onih maloštevilnih mandatov, ki mu jih je namenila Stiirgkhova milost.
Taka je pretnja z opozicijo, tako je politično življenje v Avstriji. Bilo bi smešno, da bi se moral človek veseliti te komike, če ne bi bil češki deželni zbor tako velik parlament, da je njegova usoda važna preko mej češke dežele. Krvava ironija je v tem, da so že najmanjše dežele dobile vsaj nekakšne reformice, medtem ko nima delavstvo na Češkem niti glasu za svoj deželni zbor. Iluzija nemških na-cionalcev, da se bo dalo to delavstvo zopet žejno prepeljati preko vode, je pač prevelika. Lehko se pa zgodi, da učakajo gospodje vse kaj druzega nego mislijo. Če izbruhne na če-' škem boj za splošno in enako volilno pravico, tedaj zdrami ondotni vihar lehko delavske mase po vsei državi, in : splošna, enaka volilna pravica za deželne zbore« postane lehko občna parola vsega avsh ijskega delavstva, kakor leta 1905. splošna in enaka volilna pravica za državni zbor. Tedaj pa izgube nemški nacionalci in sorodni jim elementi nekoliko več kakor z volilno reformo, ki izhaja iz Stiirgkhove glave.
Dnevne beležke.
-	Beblova spominska slavnost. Umrl je ki je po pravici veljal za vojvodo medna-:ga proletariata, mož, ki je vse svoje živ-: posvetil blaginji delavskega razreda, ki je zdramil potlačene in v topi ravno-isti propadajoče mase, mož, ki je zasuž-m množicam vlil zavest človeškega do-tistva in pogum v srce, mož, ki si je pri-nevenljive zasluge za delavstvo. Avgust 1 je odšel iz življenja, le kupček pepela je izza njega in pa njegova neumrjoča dela. ne duš po vseh krajih sveta je zadela vest
. o smrti starega leva kakor udarec, ki pretrese ' vse bitje. Stari Bebel je mrtev; rdeča zastava, ki jo je nosil v viharju pred upapolnimi množicami, je zdrknila iz njegovih rok. Ali njegov spomin ostane večno živ v armadi, ki koraka dalje k zmagi, katere ni mogel doživeti vojskovodja. Tudi ljubljansko delavstvo hoče pokazati, da spaja s svojo nepremagljivo nado v končno zmago in osvoboditev spomin na voditelja. ki je učil delavstvo, da zaupa vase in v svojo moč. V ta namen priredi organizirano delavstvo v soboto, 23. t. m. zvečer spominsko slavnostno zborovanje. Vse potrebne podrobnosti objavimo v »Zarji«, prepričani pa smo. da
se udeleže ljubljanski in okoličar.ski delavci iti delavke tega zborovanja v čim večjem številu in da razvijejo v ta namen najmarljivejšo agitacijo. S tem, da počasti mrtvega junaka, počasti ljubljansko delavstvo santo sebe. Ne dvomimo torej, da bo to zborovanje dostojno ljubljanskega zavednega delavstva.
— Poset nemških sodrugov. ki se ustavijo na svojem potovanju v Benetke tudi v Ljubljani, je zbudil živahno zanimanje med ljubljanskimi delavci. Nikdar še nismo imeli prilike, da bi pozdravili toliko število zunanjih sodrugov pri sebi. Če bi šlo le za to, da poseča taka množina tujcev naše mesto, bi bil to za Ljubljano zanimiv dogodek. Ali k nam ne prihajajo tujci; pozdravili bomo somišljenike, ki se bojujejo za enake cilje kakor mi. četudi govore drug jezik, so nam vendar sorodni po duhu in smotru. Vezi enakih interesov so močnejše od mej. ki so med nami. Zato bomo pozdravili četo kovinarjev z vso iskrenostjo, ki druži zavedni proletariat vsega sveta in premaguje sovraštvo ki so ga sovražniki ljudstva hoteli zasejati med narode. Kot sodrugi in prijatelji prihajajo draž-danski kovinarji med nas; kot sodruge in prijatelje jih bomo sprejeli ter se potrudili, da vzamejo čim prijetnejše spomine na Ljubljano S seboj. Dva posebna vlaka pripeljeta v Ljubljano naše goste v pondeljek ob 5. popoldne na južni kolodvor. Ljubljanski kovinarji so poskrbeli, da bodo takrat prosti in jih lehko sprejmejo na kolodvoru. Potem bomo storili, kar bo mogoče, da vidijo kaj Ljubljane. Zvečer pa bo pozdravni sestanek v veliki dvorani »Narodnega Doma«, in tam je pričakovati največje udeležbe ljubljanskega delavstva. Sodeloval bo pevski zbor združenih organizacij ter naši glin-Ški in moščanski tamburaši. Govorili bodo domači sodrugi in zastopniki naših gostov. Ob 6. zjutraj se odpeljejo izletniki dalje do Postojne, kjer si ogledajo jamo. Potem nadaljujejo pot do Trsta, kjer ostanejo čez noč. Od tam pa pojdejo v Benetke. Vrnejo se izletniki čez Trst, Jesenice, Salcburg. V Gorico pride prvi vlak v petek. 29. avgusta ob pol 9., drugi ob tričetrt na 10.. na Jesenice pa prvi sedem minut pred 11., drugi osem minut čez pol eno. Drugi vlak ima na Jesenicah kosilo in ostane tam do pol 2. popoldne.
— Vstopnice za pozdravni večer nemških sodrugov, ki bo v pondeljek, 25. t. m. ob pol 8. zvečer v »Narodnem domu«, se dobe v vseh prodajalnah Konsumnega društva za Ijubljan-no in okolico, ter pri zaupnikih.
— Zdaj se Avstriji ni treba bati nobene nevarnosti več, Kaj to, da nas je Berchtold pripeljal v puščavo, kjer se živ krst ne zmeni za nas, pa če kričimo kakor žrjavi! Kaj to, da imamo doma kavs, v katerem ne more niti Sturgkh veleum napraviti reda! Kaj komisariat na Hrvaškem in komisariat na Češkem, kaj pričakovani komisariat v Istri in na Štajerskem! Kaj Redi in Payerji! Za vse to imamo nekaj povsem novega, kar nas mora zavarovati zoper vse nadloge in nas napraviti nepremagljive, pa če pride ves svet od vzhoda in zapada nad nas. Lajtnante z blagoslovljenmi sabljami imamo! Dne 18. t. m. so bili kakor vsako leto novi lajt-nanti odpuščeni iz vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu. Razume se, da se to zgodi s primernimi ceremonijami, ki predočujejo mladim ljudem važnost slovesa od šole. Med te ceremonije je spadalo, da so novopečeni iajtnanti prekrižali svoje sablje in si prisegli dosmrtno tovarištvo. To je bilo zelo slovesno in zelo gin-Ijivo. Ali v dobi splošnega verskega preporoda ne zadostuje več ta simbolizem. In ceremonija se ie religiozno izpopolnila. O tem pripoveduje »MilitUrische Rundschau« na sledeči dražestni način: »Tedaj je sledilo novo, pri letošnji odpustni slavnosti prvič prakticirano slovesno
dejanje blagoslovljenje sabelj, ki je bilo zelo povznašajoče. Po križanju 'sabelj pri tovari-štveni prisegi so novo imenovani Iajtnanti, namesto, da bi kakor doslej spravili sablje v tok. nagnili ostrine polagoma kakor na znamenje. k zemlji, in med tem, ko je godba zaigrala »Molitev pred bitko«, je duhovni svetovalec profesor Koči novo orožje cerkveno posvetil.« Klerikalci, ki v enomer tožijo, da vera peša, morajo biti zdaj vendar zadovoljni. Če postajajo že sablje katoliške, tedaj pač ne smeio tarnati, da se jim slabo godi. Vsi pa lehko ukamo, zakaj sablje, ki so žegnane, morajo pač zrna. gati, pa če bi morale same sekati. Zgodovina daie sicer nekoliko drugačnih zgledov o usodi blagoslovljenih mečev, ali kdo se bo oziral na zgodovino, ki je od konca do kraja krivoverska ? b
— »Slovenski Narod« postaja smešen in bi v tem oziru rad delal konkurenco »Dnevu«. Liberalni list prisega na vse svetnike, da nas je »kongres narodnih strokovnih organizacij« razburil, tako razburil, da je pravzaprav čudno, da še ni naše uredništvo na Studencu. Koliko nam je ta «kongres« vznemirjal kri, je najbotie razvidno iz tega, da nismo napisali o njem ne besedice, dokler ni bil končan; koliko smo se ga imeli ustrašiti, pa pove »Dan«, ki je bil ves iz sebe. da je »Ljubljana molčala«, ko so jo »narodni delavci« navdušeno pozdravljali. Kaj naj bi nas razburjal »kongres«, ob katerem »mani-festaciiski shod« kljub posebnim vlakom in mnogotedenski reklami ni mogel napolniti polo- ( vice dvorane v Mestnem domu? Ali če se nam
te konkurt<rce ni treba bati, vendar še ne sledi, iz tega, da bi morali šolarske modrosti, ki so bil izrečene na tem »kongresu«, jemati za sveto pismo in da bi ne smeli povedati svojega mnenja o njih. Pač pa je naša dolžnost, da pokažemo svojim ljudem, kakšno sleparstvo se uganja z delavskim imenom in kakšne limanice se nastavljajo delavstvu. »Slov. Narod« mora imeti ljudi za strašno naivne, če pripoveduje, da imajo »narodne strokovne organizacije« precej identične cilje in namene s socialno demokratičnimi organizacijami. Mogoče je že, da »Narod« sam ne ve, kaj hočejo preroki teh »organizacij« in da ne pozna programa socialne demokracije. Mi pa vemo iz izkušenj, da imajo vse take organizacije, pa naj so nemške, italijanske ali pa slovenske, protidelavske namene in da drugače sploh ne more biti, ker se ogenj in voda ne moreta družiti, izkoriščevalec in izkoriščani pa tudi ne. »Narod« se gotovo ne bi toliko potegoval za te »organizacije«, če jih ne bi smatral za svoje, id est za liberalne, kar je posvedočeno že s tem, da je bil izvrševalni odbor liberalne stranke na tistem kongresu ofi-cielno zastopan. Liberalna stranka pa menda vendar ni le stranka fraz, ampak hoče bržčas zastopati kakšne interese. Razumljivo bi bilo, če bi se ustanovile narodne organizacije kot posebna, od vseh drugih neodvisna stranka, ki bi politično zastopala delavce na kakršnikoli podlagi. Tedaj bi bilo verjetno, da bi hotela voditi boj za interese svojih članov. Toda kaj naj stori liberalna stranka, če pridejo »njeni« delavci v konflikt z njenimi podjetniki? Kako naj tedaj varuje interese delavcev in podjetnikov? Mi nismo tihotapci, ki bi tajili nasprotja med podjetništvom in delavstvom in ne pravimo, da ni dostikrat na škodo gospodarju, kar je na korist delavcu. Če mora kapitalist poseči v žep, da zboljša delavske plače, to gotovo ni njegov profit. Ali na to se delavstvo ne more ozirati; in da se mu ni treba ozirati na to, je treba, da je neodvisno od podjetnikov, kar pa nikdar ne bo. če bo z njimi v eni stranki. »Slov. Narod« se zgraža nad našim strankarstvom, kakor da ne love N. D. O. delavcev za politično stranko! Ali če to zgražanje ni nevednost, tedaj je hinavščina. Kaiti politična stranka je delavstvu prav tako potrebna kakor strokovna organizacija. in sicer politična stranka, katero vodijo izključno delavski interesi, politična stranka, ki ne prihaja v zagato, če je treba glasovati o kakšnem zakonskem načrtu, pa je zamera pri gospodarjih, če se pravi »da«, in zamera pri delavciu. če se pravi »ne«. Delavstvo potrebuje stranko, ki ji nikdar ni treba vpraševati, kaj poreko gospodje podjetniki, torej čisto delavsko stranko. Sicer se pa »Narod« vnovič moti če misli, da se nam je bati konkurence narodnih organizacij! Prvič zlasti na Kranjskem še nismo občutili te konkurence. Drugič pa naj bodo blagoslovljeni narodni organizaciji vsi indife-renti, ki jih pridobi, ker pridejo odtod prav gotovo k nam, če ne danes, pa jutri. Kajti če so delavci nekaj časa organizirani, hočejo tudi vedeti, čemu so organizirani, in prejalislej pride trenotek, ko jim voditelji ne bodo mogli dati odgovora, ker »delavska« organizacija, ki živi od milosti podjetnikov, ne more služiti delavcem. Za »Narodovo« mnenje o našem načinu polemike se pa res ne brigamo. Okus lista, ki se sklicuje na Pepo Fekfekfek. se sam zadostno obsoja.
— Letošnji manevri in odpust vojakov. Cesar je odredil z odločbo z dne 16. t. m., da odpadejo vsi napovedani manevri razun manevrov na južnem Češkem in razun vaj v 3. in 5. armadnem zboru. Vsi k odpadlim manevrom vpoklicani rezervisti se takoj odpuste. Istočasno je odredilo vojno ministrstvo, da se odpusti vse moštvo tretjega letnika in sicer 28. t. m., razen moštva onih korov, kjer bodo še večje vaje. Od moštva iz leta 1910, katerega prezenčno stanje je 80.000. odide 28. t. m. približno 60.000 mož.
— Zaradi kolere odpovedani manevri. Manevri 13. zbora so odpovedani. Preiskava Save je dognala, da je njena voda okužena z bacili kolere. Oblasti komitata Syrmija poročajo, da je v štirih krajih kolera. Pretečeno soboto so dognali zopet šest novih slučajev kolere. Kolero so zanesli najbrže srbski tihotapci čez mejo.
— Ponesrečeni vojaki. V južno tirolskih Dolomitih se je pripetila nesreča, ki so jo hoteli vojaške oblasti zamolčati in se tudi zdaj ne ve,
o	njej nič drugega kakor to, kar je pravil neki podlovec tirolskih deželnih strelcev. Ponesrečila ie neka patrulja, obstoječa iz podčastnika in dveh mož na Cimone della Tolla, ker je bilja preutrujena, da bi si bila sekala stopnice v led, pa se je kljub nevarnosti rajša sede zdrsala proti dolini, pri tem pa se strmoglavila v globočino. kjer so se vsi trije ubili. »Fremdenblatt«, ki poroča o tej nesreči, pravi, da se je zgodila »pred par dnevi«. Radovedni smo, če se bo stvar pojasnila.
— Stotnik Eisenkolb, ki ga Je njegov sluga Jakubovič obstrelil, je v bolnici umrl. Jakubo-vič ie v nedeljo o polnoči, ko ie bil pri zavesti, majorju avditorju Jaroslavu Kunzu povedal vzrok svojega napada. Vojaška oblast ga pa' noče objaviti. Jakubovič je od tega časa brez zavesti.
— SIrovcž. V »Zarji« št. 658 smo priobčili notico ■/ naslovom »Sirovež«. Gospod Lebltscb nam pošilja sledeče: »Slavno uredništvo! Po
§ 19. tiskovnega zakona, prosim, da sprejmete sledeči popravek notice od dne 14. avgusta 1.1. z naslovom »Sirovež«: Ni res. da sem kot uradnik tvrdke Tonnies, neki delavki odrekel izročitev delavske knjižice, kakor tudi ne, da sem isto pri vratih vuh vrgel, da ie s krvjo oblita obležala. Nasprotno je resnica, da sem orne* njeni delavki, katera je kljub večkratnemu opo* minu nastopala sirovo, zapovedal čakati na izročitev knjige pred vrati pisarne in je ona pri tem, ko je hotela vrata, katerih zapah sem za njo zatvoril, s silo odpreti, s komolcem ubila šipo. Vsa ostala vsebina omenjene notice priča le o obrekovanja željnem značaju osebe, ki je raznesla to vest in ne bom na isto obširneje odgovarjal. Toliko le v pojasnilo. — Josip Lebitsch.
— Prav po avstrijsko. Italijanski delavec v Bregencu je naročil zase in prijatelja dve Fer-rcrfevi sliki. Sliki sta prišli, ali delavec ju ni dobil. Pač pa je dobil od pošte obvestilo, da je oddala sliki okrajnemu glavarju v »presojo«. Slik ni dobil delavec nikdar več, temveč ga je obvestilo okrožno sodišče iz Feldkirchena. da sta sliki konfiscirani in prepovedani. Čudno j£ res, kako da so na pošti izvedeli vsebino za-v,°'a? Okrožno sodišče je »utemeljilo« konfiskacijo in prepoved na tale prečudežen način: »I iskovini oziroma sliki poživljata množico, da naj z nasilnimi sredstvi upropasti obstoječi državni red in tudi poveličujeta revolucijo. Ta misel je izražena tudi v drugi sliki in poleg tega proslavlja še^ kot ideal ono stanje, ki ga je bil zasledoval Francesco Ferrer z revolucionarnimi sredstvi.« Sam sveti duh je obsenčil te sodnike, ko .so brali iz slik misli, ki jih slike lahko zbude. In ti sodniki mečejo tudi kar v en koš tiskovine in slike. Kar velja v paragrafu o tiskovinah. to velja kratkomalo tudi o slikah.
— Svinjar v črni suknji. Okrajnemu sodišču v Kremsu so te dni izročili 351etnega duhovnika Niedermeierja. Aretirali so ga vsled ovadbe očeta, čigar hčerko je oskrunil namestnik božji. l?ltno dekle je poklical Niedermeier 2. avgusta v svoje stanovanje in jo posilil. 14. avgusta jo je zopet zvabil k sebi s pretvezo, da ij hoče plačati delo, ki ga je bila izvršila zanj. Mati ki seveda ni slutila nič hudega, je poslala hčerko k duhovniku in ta je takoj hotel zadostiti svojemu pohotnemu poželjenju. K sreči je bil poza.bil zakleniti vrata in otrok je še pravočasno utekel. Klical je za dekletom, da naj nikomur ničesar ne pripoveduje, ker to bi bil smrtni greh. Ko je mati izpraševala doma otroka, kje da je dobila denar, se je dekletce pričelo jokati in polagoma povedalo vse. kaj da je počel svinjar z njo. Oče. delavec, je šel takoj na policijo in sedaj se je izvedelo, da ie far oskru-njeval tudi še druge otroke.
— Umrli so v Ljubljani: Gabrijela Kremžar, zena vpokoj. nadupravitelja deželnih dobrodelnih zavodov. 70 let. — Anton Štrukelj, prisilne delavnice nadpaznik v pok.. 77 let. — Franc Pogačar, zas. uradnik, 63 let. — Marija Toni, mesarica, 46 let. — Ivan Krmelj, tovarniški delavec, 38 let.
Idrija
— Predavanje in shod. Žensko društvo »veda« priredi v soboto. 23. t. m ob polu 9. zvečer predavanje »O razvoju človeštva«. Predavat pride sodružica Ada Kristanova iz Ljub-jan, kj je pred leti govorila v Idriji. »Veda«, ki se je od tistega časa lepo razvila, pričakuje, ua bo to predavanje dobro obiskano in da bodo članice v ta namen pridno agitirale. Predavanje bo v starem rudniškem gledališču. Drugi dan v nedeljo 24. avgusta bo pa tudi tam ob 9. dopoldne ljudski shod z dnevnim redom: Delavsko ljudstvo iti politika. Tudi tukaj govori sodružica Ada Kristanova.
Glavna razprava proti Cankarju.
Danes ob 4. popoldne se prične proti pisatelju Ivanu Cankarju glavna razprava zaradi pregieška zoper javni mir in red v zmislu § 305 kaz. zak.
Državno pravdništvo je vložilo proti Can-karju sledečo
obtožnico.
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani ^■aga pri c. kr. deželnemu kot sodečem sodišču v Ljubljani, ki je za presojo te kazenske reci pristojno, proti Ivanu Cankar, roj. 10. maja J S/6 na Vrhniki, pristojnemu na Vrhniko, kat.,
sam., pisatelju, bivajočemu tla Ho?n!kii' j Ljubljani, nekaznovanemu
obtožbo:
Ivan Cankar je dne 12. aprila 1913 v Ljubljani povodom predavanja »o Slovencih in Jugoslovanih« s tem, da je izrekel besede: »Mi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini ciij, da dosežemo jugoslovansko republiko« ter kasneje: »pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji« — spod-badal k nenravnemu in v zakonih prepovedanemu dejanju, zakrivil je s tem pregrešek zoper javni pokoj in red v zmislu § 305 k. z. ter naj se kaznuje po § 305 k. z.
Razlogi:
Navedenega dne je osumljenec predaval v »Mestnem domu« o jugoslovanskem problemu.
Tekom govora je po poročilu in po poizvedbi vladnega odposlanca c. kr. policijskega koncipienta Ivana Gogola tudi izrekel zgoraj pod obtožbo stavljene besede.
Osumljenec priznava Ie, da je izrekel besede »pustimo oficijelno Avstrijo v njenem lastnem dreku«, ne pa drugih navedenih besed.
Sklicuje se ne le na priče, temveč tudi na okolščino, da bi se navedene besede sploh ne strinjale s smislom in celo vsebino govora, ter da jih vsled tega tudi izgovoriti ni zamogel, češ, da je govoril po konceptu, ki je priklopljen spisom ter bil tudi ponatisnjen dobesedno v »Zarji«.
Ravno navedeni koncept pa kaže, da se pod obtožbo stavljena stavka popolnoma vje-mata s tendenco celega govora.
Osumljenec je govoril o političnem in kulturnem problemu jugoslovanskem ter trdil, da za njega »eksistira« le politični problem, nikakor pa ne kulturni problem, katerega ne za-more sploh pripoznavati.
Jugoslovani so. dasi po krvi bratje in po jeziku bratranci, razcepljeni v štiri narode, kateri so si pridobili in priborili vsaki svojo lastno kulturo, zlasti tudi Slovenci, vkljub vsem tež-kočam in nadlogam, ki ovirajo razvoj in napredek.
Z vso ogorčenostjo zavrača osumljenec tendence nekaternikov (takozvanih Ilircev), katere so osmerjene na to, da Slovenci opuste specifično slovenske kulturne dobrine, da ovr-žeio zlasti slovenski jezik, ter se združijo v kulturnem in jezikovnem oziru z drugimi jugoslovanskimi narodi.
Sveta dolžnost je gojiti in negovati pridobljeno slovensko kulturo in sloVeiiski jezik, kakor dragocen zaklad.
Drugo stališče pa zavzema osumljenec v političnem oziru.
Kakor že rečeno, smatra jugoslovanski problem za izključno politični problem.
V	prvi vrsti se peča osumljenec z avstro-ogrsko diplomacijo, katero označuje v najostrejših izrazih, ki že daleko presegajo meje vsake kritike. Očita tej diplomaciji, da ne spoznava. da Slovenci niso samo Slovenci, še manj pa samo Avstrijci, temveč ud velike družine, ki stanuje od Julskih alp do Egejskega morja. Dobesedno izvaja: »In v nas vseh se je vzbudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju jetnika«.
Tn dočiin naša ljuba oficijalna Avstrija na Kranjskem, Štajerskem in v Dalmaciji zapira ljudi zaradi veleizdaje, ni za človeka s pripro-sto kmečko pametjo jugoslovanski problem kar nič kompliciran. Tak človek bi rekel: »Če mislijo ti štirje narodi, da so si sorodni in da bi najložje in najboljše živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko jugoslovansko.
Ta najnaravnejša rešitev jugoslovanskega vprašanja sc sicer vsem doslej še zdi utopija — ali take utopije imajo čudno lastnost, da se po navadi uresničijo.
Kasneje pa pravi osumljenec v teku svojega govora: »Ze prej sem dovolj Jasno povedal, kateri da je tisti daljni cilj, ki nam vsem živi v srcih, ki je naturen, in ki se bo toraj končno vkljub vsemu in vsem tudi uresničil...«
In na koncu svojega govora reasumira ta-korekoč z besedami: »Rekel sem, kaj da.je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in svoj jugoslovanski cilj — naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal.«
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie.)
Ivan ni odgovoril. Stal je. naslanjajo glavo ob okno in zakrivaje oči z rokami. Ta hip še ni kaj^ se zgodi, v njem se je vse zlilo v kao-tis-ko mešanico. Prvo bitko je izgubljal in na di ugo doslej ni mislil. Sila žalosti in zmešanosti ga je oglušila, takorekoč preplavila. Tako bolno mu je bilo, kakor da se napravlja na daljno pot, kakoi da pokopava nekaj ljubega, dragega in da potuje za nečim hladnim, neljubim in nedra-gitn. Kakor da bi vili okrog njega vetrovi, kakor da stoji zapuščen sam v tuji tujini.
V	delavnici je bilo tiho. Stavitelj je hropel, •idhrhljaval, zbiral je misli. A naglo je izprego-/oril. postavivši se nasproti Ivanu:
»Povej mi, ali bi komu pomaga! s svojim izstopom? Kaj bi s tem dosegel? Kaj — kaj? Reci. komu bi pomagal?«
Ivan je izpustil roke z obličja in prodirajoče. ?. globokim očitanjem pogledal očeta. Stavitelj se je stresel pod tem pogledom in nevoljno obrnil oči proč.
_ Komu bi pomagal?« je ponavljal. »Kaj — kaj? Neumnost, neumnost!«
'n vendar,« se je oglasil Ivan z glasom,
katerega je prešinjala bridkost, trpko se smehljaje. »saj si časih sam govoril proti cerkvi in duhovnom in še govoriš zoper nje.«
»Neumnosti!« je prekinil naglo stavitelj.
»Neumnosti?« je ponavljal Ivan po očetu, dobro čuteč, da dobiva premoč. »Ah, to niso nemnosti. Pomisli, papa, ko bi se bila cerkev omejila na duhovno kraljestvo, na srca vernikov, kakšen bi bil dandanes svet! Pomisli, kako bi bilo. ako bi bila cerkev postavljena na temeljih enakosti, uboštva in preprostosti, take preprostosti, v kakršni so živeli prvi kristjanu Tak je bil vzvišeni ideal Kristov. In sam veš najbolje, ali se strinja s tem namenom, na eni strani ljubezen do bližnjega, uboštvo, ponižnost, pri tem pa na drugi strani blagoslavljati vojne in živeti v bogastvu in v moči. Zato moram izstopiti. Iztrgati se hočem iz te laži, iz te neresnice.«
Stavitelj je bil vjet. Mahal je z roko. toda v duhu je pritrjeval Ivanu. Bil je v zadregi. Ko-nečno je našel srečno besedo.
»Utopije!« je zagodrnjal. »Otroške utopije! stracije prirejati? Vendar ne dam svojega Človek lahko govori, toda izstopati! Demon-imena vlačiti po javnosti! Neumnost!«
»To je torej farizejstvo!« je dejal Ivan temno in žalostno. »Jaz pa nočem biti farizej, niti nočem živeti v farizejski družbi!« je pristavil vročekrvno.
obtožbo stavljene besede: »mi, kar nas je. mi vsi smo teh misli, da je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko«, niso v nikakem nasprotju z zeo-rajšnjimi priznanimi izvajanji, temveč le logična konsekvenca vsebine celega govora, ter je tedaj popolnoma verjetno, da je osumljenec te besede izgovoril.
Istotako se pa nadaljne pod obtožbo stavljene besede popolnoma vjemajo s tendenco* celega govora. Osumljenec napada izvajanja nemškega žurnalista Hardena, ki je na Dunaju vpričo ministra za zunanje zadeve, Berchtolda, rekel: da Nemčija in Avstrija ne smeta pustiti, da bi se zgradila slovanska trdnjava na jugu, ob jadranskem in egejskem morju.
Te besede imenuje osumljenec nesramne, kajti Jugoslovane je bila postavila ob Adrijo zgodovina brez dovoljenja Hardena in Berchtolda; . . . oficijelni Avstriji, eksponentu nemškega imperializma, so Jugoslovani enostavno na poti; . . . daljni cilj, katerega Je že prej jasno povedal, se bode vkljub vsemu in vsem tildi uresničil.
Popolnoma logično in dosledno se vjemajo s temi izvajanji besede: »pustimo Avstrijo v njenem dreku; bodimo kakor Mazzini v Italiji«
—	kar pomeni z drugimi besedami toliko, kolikor: ker se mora naš jugoslovanski politični cilj, namreč ustvarjanje jugoslovanske republike, po naturnih zakonih uresničiti, tedaj se ne brigajmo za Avstrijo, pustimo Jo v njenem dreku, ter bodimo kakor Mazzini v Italiji, to je delajmo za bodočo zaželjeno republiko kakor je to delal v Italiji Mazzini. In kakor že omenjeno, navsezadnje ponavlja: »rekel sem, kaj da je najbolj potrebno, če hočemo doseči svoj . . . jugoslovanski cilj. Naj dela vsak, kakor mu je dano; jaz sem delal.«
Da je tedaj osumljenec tako govoril, kakor mu očita obtožba, je popolnoma verjetno z ozirom na vsebino koncepta In ponatisa v »Zarji«.
Vladni koncipist Gogola si je omenjene stavke takoj in neposredno napisal in zabeležil.
Sklicevanje osumljenca zgolj na koncept ne zamore obveljati, ker je imel sicer koncept pri rokah, je tudi včasih v koncept pogledal, vendar pa sicer prosto govoril.
Potemtakem pa je naravnost izključeno, da je dobesedno tako govoril, kakor je v konceptu pisano, ter mora osumljenec sam pripoznati, da je izgiovoril besede: »pustimo Avstrijo v lastnemu dreku«. Če pa je priča Gogola te besede pravilno slišal, tedaj je tudi druge besede slišal ter je naravnost izključeno, da bi bila priča tako kritične besede kakor: »bodimo kakor Mazzini v Italiji« zgoli vsled »kake dozdevne nervoznosti« napačno slišala, _ dasi se niso izgovorile, kakor trdi osumljenec in kakor trde priče pripadajoče politični stranki osumljenca.
Sum je torej utrjen, da je ovadenec zares govoril označene besede.
Ze izvajanja, kakor so ponatisnjena v »Zarji«, ki pa, kakor rečeno, nikakor niso identična z besedilom govora, temveč le glede zmisla in vsebine podobna, meje^že skoio na kazenski zakon. Vendar se da že pripoznati, da se gre še za bolj teoretična izvajanja.
To pa, kar je ovadenec tekom govora izrekel, je pa naravnost ščuvajoče.
Naš edini cilj je jugoslovanska republika • pustimo torej Avstrijo v njenem dreku in delajmo kakor Mazzini — to ne pomeni nič dru-zega. kakor delajmo na republiko, kakor je tudi znani revolucijonar Mazzini delal.
Mazzini ni bil nikakor teoretični revolucijonar, temveč je dejansko deloval, zlasti pa je bil tudi sovražnik Avstrije, ki je spodbujal Garibaldija zoper Avstrijo.
Besede osumljenca tedaj sicer ne spodbujajo h kakim določenim dejanjem ter tedaj ne vsebujejo znake deliktov §§ 58, 59 ali 65 kaz. zak. — pač pa spodbadajo v splošnejem k dejanjem, kj so vsmerjena na republikanski cilj in ki so torej po zakonih prepovedana in tudi
nenravna.
Obtožba je torej utemeljena itd.
Ljubljana, dne 23. julija 1913.
C. kr. prvi državni pravdnik na dopustu.
Pajnič s. r.
(ionsko.
— Hud poper kranjskim klerikalcem. Kranj.
skim klerikalcem, ki bi radi komandirali tufl izven Kranjske, je »Gorica« od sobote povedala
v članku »Proč s kuratelo« nekaj prav krepkih lesnic. »Gorica« piše: K »Slovenčevemu« članku »Goriške volitve« se moramo še enkrat
vi niti, ker daja nekako direktivo, kako naj se odslej ravnajo pristaši S. L. S. »Gorica« bi ne vršila svoje časnikarske dolžnosti, ako bi ne povedala svojega mnenja glede na to vprašanje, pa tudi glede naziranja, ki odseva iz gori navedenega članka, kjer vabi »nekdo« vse pristaše »S. L. S. v en klobuk«. Iz tega ne bo nič to povemo že danes. Čigav je klobuk in kdo ga diži v roki, to ini dobro vemo, zato nas vanj ne. zvabilo še tako lepo sirensko petje iti naj to ze odmeva iz predalov »Slovenca« in »Novega Casa«. Goričani se od priseljenih raz-diratev ne bomo pustili nikdar komandirati in ce bodo gotovi krogi še nadalje mešetaril1 s tem, da se bodo skusili otresti sitnih ljudi na naš račun ter delali za nje propagando, samo da se jih s tem odkrižajo kakor sitnih muh, na-stopimo drugače. Goričani si ne bomo pustili naprtiti od nikogar sramote in očitanja, da smo za politiko nesposobni. Vravnali bomo svoje korake po načelih V. L. S., ki določajo, da smo si med seboj enaki in zato bomo vztrajno nastopali proti onim, ki hočejo, da smo Goričan: manj kakor drugi dezelani. — Po<i kuratelo sc ne pustimo djati od nikogar. Naša samozavest a Vt 02Tj1 neodjenljiva in skrbeti moramo, da zbudi ta ideja med ljudsko maso v tako od-ločni m krepki meri, da se ob njej razbijejo vsi poizkus, takih nestrpnih in k nam priseljenih ljudi, ki nam hočejo biti za kuratorje Onim. ki nas hočejo razumeti, je s tem dovolj povedano.
SSSScr xk°ZlnSk0f. ,dr!ali skrajnih mej potrpežljivosti, še en pritisk in mi korakamo
čez mejo Jasno m glasno zakličemo zadnjikrat
nas— stoj! Ne vsiljujte nam razdiračev. Pod
svojo st.eho hočemo biti mi gospodarji če nam
bo kdo delal v njej še naprej zgago, ga primemo
L^?m°*.,n0rain0 1ZI,0d,n]e- SkIe"™io z besedami »Slovenčevega« dopisnika- Organizirajte se brez struj, dodajemo pa še poziv: Vr-
i	sre^e zgagarie* ki hočejo nad nami zavladati, in mi se bomo med seboi lahko pobotali Goriški Slovenci imamo za politično vodstvo dovolj sposobnh mož, štreberjev iz drugih krajev pa ne potrebujemo, posebnn takih ne, ki nas hočejo dejati pod kuratelo Ni Goriškem bomo gospodarili Goričani in ne priseljeni razgrajači.« -a-. - Najboljša in edino P Svaka rakterizacija kranjskih klerikalcev štreberii ii razdiraci!	*
— Nezgoda pri zidarskem delu 7uHr Fr
Kapelan v Gorici ie padel pri delu z ‘višite 5 m zlomil si je roko ter dobil še d runo Sodbe po telesu. Nesrečnika so preneSTbSffiK
— Samomor. V Sočo je skočih \r r-icmta krčmarica Marija Barbon. vdova Menda so K gnale v smrt slabe finančne razmere Zanuš o
štiri nepreskrbljene otroke.	P
— Tat s Kranjskega v Gradeži.	li
kob Peklenk iz Polhovega gradca’je sSžil v Gradezu v nekem hotelu. Obtožen J hil da ie ukradel gospej Heleni Hoffmann-Eckerl 400 K. g. A. Ulrichu pa 100 K. Tudi neke-a druce* je opeharil za 8 K. Peklenk je obsofen S tatvine na 10 mesecev težke ječe s post?
Trst.
o- .7T..Uspehi	. notice »Edinosti« od
o/. JifliJa je zopet posneti uspeli NDO v prid premikacem glavnih skladišč, katerega se delavci toliko vesele, da so tisti na odd d&& ki navadno dajejo tovarišem »Edinost« v zameno za druge liste, ali pa jo ponujajo »kar iz uljudnosti«, topot rajši kar skrili tetko. Ker pa
anja, ne prenašaio na večnost ne azi, ne šale, narodne organizacije pa brez teh lastnosti ne morejo izhajati, je potrebno da se stvar vendar nekoliko pojasni. Dočim pokazu-jejo mednarodne organizacije z natančnimi in jasnimi poročili ne samo uspehe, ampak tudi po-jaze se narodni velikaši nikdar ne zmenijo, da bi kaj takega objavili; pač pa znajo svojo svetinjo tako gravirati, da se lahko prileže toliko na gospodove prsi, kolikor tudi na delavčev hrbet; zadnje _ seveda — mogoče z večjim križem. Narodna medalja je razvidna iz sledečega odstavka omenjene notice:
Stavitelj je postal. Njegovo obličje se je zardelo od nagle jeze.
»Aha, glej no,« je dejal z odkritosrčno, zlobno naglico, »dolgo že nisi napravil nobene sitnosti? To ima človek od tega, če si misli, cla si že odrastel iz otroških hlač in da te m treba opominjati pri vsakem koraku. 1 oda sedaj nočem slišati niti besede več! Daj^ mi mir s takimi norostmi! K spovedi pojdeš — m konec. Nazadnje bi še kakemu zmešancu lahko paio v glavo, da bi dal geslo, naj se trumoma izstopa iz človeške družbe. Da, da,« oprijemal se je te misli, »ako iz cerkve, torej i iz človeške di uzbe. Morda veš za kako bolj dovršeno; takoj si vzemi patent na njo!«
Ivan je razumel, kam to cika. in to ga je potrlo. Kakor blisk ga je to prešinilojn.prea njim razvilo celo vrsto predstav, čes, a opravičiti človeško družbo, ne da bi opravičeval cerkve. Toda preden je prišel do besede.
so se odprla vrata.
»Kaj se godi tu?« se je vmešal tih. prestrašen glas.	v
Gospa Hrubova je vstopila v domači
obleki, zmedeno pogledovala sedaj tega, sedaj
onega	.	•
»Kaj se godi tu?« je ponavljala. »Kaj imata
med sabo?«	it	a
Stavitelj ie razburjen zamahnil z roko. loaa
v	Ivanu se je baš v tem hipu odločevalo naposled. Obrnil se je proti oknu m z mrzlično
se svetecim očesom gledal v steklo za kojim je visela zavesa. In moral bi bil na'zrak, pod milo nebo, da bi videl v daljna obzorja in mogel hiteti za svojim višjim ciljem. Tu je bilo že vsega konec. Tu oče ni prav nič priznaval njegovega svetega, resničnega prepričanja, tu ga je zadeval posmeh, nelaskav posmeh kakor kamen. Tega mu je bilo pa tudi treba. »Saj sem
se vedno obotavljal----------------slabotnež	sem	bil.
do zadnjega hipa sem premišljal Toda kakšno moč čutim sedaj! I jaz sem lahko trden, lahko se sprem! In potem se mi nihče ne bo smejal.
temveč strmeli bodo-------------------da.	kar	strmeli
bodo. Vse prepričam. Sedaj mi ne stoji nič več na poti---------------kar	se je zgodilo, se je raz-
padlo.« Toda naglo se je zavrtel strop, tla so se zavrtela, okno se je zasukalo, strašna tema ga je obdala. Nekaj je počilo v Ivanovi glavi. In naenkrat se mu je vlil iz oči vir solza in cel potok mu je tekel po licih.
Roka se je dotaknila njegove rame. »Ivanček, kaj je zopet? Kaj ti je prišlo zopet na misel?«
čutil je roko in jo mehko odmaknil. Pogledati ni mogel in plakal je.
»Dete — dete! Kaj sem doživela?!«
In bilo je tiho, bilo je žalostno. Stavile!} je burno korakal in njegovi koraki so se trdo razlegali po kabinetu. Mrmral je sam s sabo in se hotel rešiti mučne nevolje s prisiljenim smehom.
(Dalje prih.)
K. JURMAN
optik in Specialist
m~ LJUBLJANA -m
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici«
Selenburgova ulica
Delavci iz tega slučajo lahko posnemajo, kake koristi je NDO. V zadnjem času je preprečila že več podobnih atentatov od strani podjetnikov. Druge delavske organizacije se za kaj takega seveda ne brigajo, ker imajo preveč posla s strankarstvom, ki so se ga že tako tesno oklenile, da so jim pri tem koristi delavstva popolnoma izginile izpred oči. NDO. pa posveča svojo pozornost edino in izključno le delavskim strokovnim vprašanjem Prednja plat medalje za gospodove prsi sta ,-rva dva stavka. Kdaj, kje in kako je NDO. preprečila več podobnih atentatov in od strani katerih podjetnikov, ne vedo pristaši NDO. povedati; mogoče, da so slabo informirani. Zadnja plat medalje je pa potrebna nekoliko obširneje analize. »Druge delavske organizacije imajo preveč posla s strankarstvom in zategadelj so jim koristi delavstva popolnoma izginile izpred oči.« Tako pravi »Edinost«. — Menda ni član-kar menil s temi »drugimi organizacijami« narodnih. krščanskih in enakih, ker imajo vse enak program, namreč krumirstvo, in kar še več tehta, preprečenje vsakega samostojnega mišljenja v delavskem razredu; ostanejo torej za kritiko edinole mednarodne delavske organizacije. Čeravno se te po pravilih ne morejo pečati direktno s strankarstvom, se tem organizacijam od strani narodnih gospodov vedno podtika strankarstvo, zato da se ne bi njih član? nalezli te bolezni, ker smatrajo gospodje strankarstvo in politiko za svoj monopol; dočim se mednarodno organizirani delavci prav nič ne boje stopiti samostojno tudi na politično polje, pa morajo narodno organizirani plesati, kakor jim drugi razred Kode. Da se pa kritika nekoliko boli seznani z argumenti, ki jih navajajo narodni gospodje za škodljive delavskemu razredu in ki se dado na političnem polju rešiti, bodi delavcem v razmotrivanje, kake vrste strankarstva se mednarodno organizirani delavci poprijemajo in ki navsezadnje pridejo v korist tudi onim delavcem, ki tej delavski politiki nasprotujejo: Zakonito varstvo za delavce pri nevarnih delih, da se preprečijo kolikor mogoče pohabljenja; zakonito varstvo zdravja v tistih tovarnah, kjer se izdeluje blago iz takih snovi, ki škodujejo človeškemu telesu; zakonit«? varstvo vajencev in delavskih zena, da se omeji kolikor mogoče nečloveško izkoriščanje teh pod ceno najetih delovnih sil, medtem ko krepki možje pohajajo in brezposelni stiadajo, uzakonitev socialnega zavarovanja, da ne bodo delavcf potem, ko so prodali vso svojo moč kapitalizmu kot cigani prosjačili do zadnjega dne živlienin- skrajšanje delovnega časa delavcem,
katerim 'ie breZ zakoni.te določbe če že mogoča na zelo težavno, pridobiti ta uspeh v svrho izobrazbe, katero mu internacionalna burž-vazija odreka; letni dopusti, da si delavec uredi svoje domače zadeve, ali pa skuša posnemati samo za par dni ogromno število lemi-hnv seveda ne za par mesecev na letovišču -- kilive od delavskih žuljev...
Zadostuje? — Ak° ne’ ie se mn°20 takega materiala' Narodnim gospodom seveda škoduje da se delavec bavi s takim »strankarstvom« • njihova strast sega tako daleč, da ustanavljajo nekaj, kar je v korist delavcu. Češ, »tudi mi znamo,« da pa to prej ko mogoče uničijo in s tem odvračajo delavstvo od prave poti- dokaz temu je uničenje konsumnih zadrug N D O., ker bi bilo smešno verjeti, da je
nemogoče vzdržavati tri prodajalne v tržaškem mestu z okolico vred. Ne samo tri. ampak trideset prodajalnic se da vzdrzavati. ako bi dovolila narodna gospoda, katera ima »pievec posla s strankarstvom v N. D. O., m se ga je t-kr. tesno oklenila, da so pri tem koristi delavstva N. D. O., v katere delokrog so spadale konsumne zadruge, popolnoma izginile izpred oči.«	________________________
Zadnfe vesti.
PIVO NA ČEŠKEM.
Praga 21 Glasilo pivovarnarjev piše, da je zaradi davka na pivo konzum piva na Češkem padel skoraj na ničlo. Male pivovarne stoje pred katastrofo, ker no ves dan ne prodajo ne enega soda. Kar se je zvarilo meseca junija in julija, se lahko vse pokvari.
TISZA - PALLAVICINI.
Budimpešta. 20. Danes ob 11. dopoldne je bil v Rakocsyjevi dvorani dvoboj Tisze in Pal-lavicinija. Nasprotnika sta se devetkrat udarila. Oba sta na glavi nekoliko ranjena. Zdravniki so konstatirali, da sta nesposobna za nadalje-vanje boja. Zaradi tega se je dvoboj ustavil. Nasprotnika sta se spravila.
KOLERA.
Sarajevo, 21. V Gornji Tuzli sta bila dne 27. t. ni. dva nova slučaja kolere. V Bosanskem Šamcu je do včeraj 5 oseb obolelo.____________
MIROVNI KONGRES.
Hag, 20. Na mirovnem kongresu je 950 de^ legatov. Predsednik Delouter je zagovarjal vsesvetovno organizacijo držav po zgledu ameriških Zedinjenih držav.
EMILE OLLIVIER UMRL.
Pariz, 20. Francoski član akademije, bivši ministrski predsednik Emile Ollivier je umrl v St. Gervais. Bil je 88 let star.
DELAVSKA NESREČA.
Milan, 21. Pri stavbi novega železniškega mostu se je porušil oder. Dva delavca sta ubita, tri so odnesli umirajoče, trije so baje še zasuti.
NESREČA NA MORJU.
London, 20. Parnik »State of Calllornia« je blizu Aleksandrovega otočja nasedel na skalo In dobil tako močno poškodbo, da se ie v naj. kraišem času potopil. Baje je utonilo več kakor petdeset oseb.
London, 20. V treh minutah, ki So pretekle, odkar ie parnik »State ol California« nasedel na skalo pa dokler se je pogreznil, je pošiljal brezžične klice na pomoč. Parnik »Zeflerson«, ki ie bil v bližini, jih je ujel in ]e priplul 20 mi« nut po katastrofi na mesto nesreče. Kar ie bilo potnikov In mornarjev v čolnih, jih ie vzel »Zeflerson« na krov. Mnogo jih ie pa tako tr* pelo od mrazai, da jih deset umira O številu mrtvih in o drugih podrobnostih bo poročilo šele tedaj, ko pripluje »Zefferson« v Seattle.
POLICIJSKI ŠKANDAL.
Novi Jork, 20. Tukajšnji časopisi očitajo visokim policijskim uradnikom, da so se dali od obitelji miljonarja Thawa podkupit in se dolgo trudili, da bi mu pomagali pobegniti. Obitelj je najela prve kanadske advokate, da preprečijo njegovo izročitev. Zaradi umora ga Kanada ne more izročiti Zedinjenim državam, ker je bil tukaj spoznan za blaznega. Tudi zaradi bega iz norišnice ga ne morejo izročiti, pač pa zaradi podkupovanja uradnikov. Vendar je dvomljivo, če ne bo denar familije še enkrat močnejši od prava.
ČRNOGORSKI DOBIČEK.
Belgrad, 21. V vladnih krogih izjavljajo, da bo komisija za določitev srbsko - črnogorske meje takoj pričela s svojim delom. Srbija je pripravljena dati Črni gori Djakovico in Plevlje.
BOLGARSKA IN TURČIJA.
Turška vlada.
Carigrad, 21. Turška vlada vztraja na stališču, ki ga je naznanila velesilam, da ne more na noben način zapustiti Odrina. Kar se tiče
turških operacji onstran Marice, so le provizoričnega značaja in imajo varnostne namene. Mohamedansko in grško prebivalstvo beži trumoma čez Marico k Turkom.
Finančna vprašanja.
Carigrad, 21. »Tanin« pravi, da se ne bo s finančnim bojkotom nič opravilo zoper Turčijo, Ako hoče Turčija voditi vojno, bo potrebovala le malo denarja. Finančna uprava se pogaja z neko pariško banko zaradi posojila v znesku 7 miljonov funtov. Neki privatni kon-sorcij je ponudil 10 miljonov frankov proti gotovim garancijam.
Turčija je nervozna.
Carigrad, 21. V vladnih krogih naglašajo, da žele direktno pogajanje z Bolgarsko, ker ne more'imeti Turčija na nedogleden čas mobilizirano vojsko. Če Bolgarska ne prizna meje, ki jo zahteva Turčija, ji bo morala turška vlada napovedati vojno.
Bolgarska vojska.
Sofija, 21. Po demobilizaciji obdrži Bolgarska še 90.000 mož pod orožjem. Od teh jih ostane 40.000 ob turški meji.
Kaj misli Rusija.
Dunaj, 21. »Jugosl. koresp.« javlja iz Sofije: Po zanesljivih informacijah ne bo ruska vlada trpela napredovanja turške armade v Traciji. Ruska akcija pa očividno ne gre več za tem, da se zavaruje meja Enos-Mldija, ampak le zoper razširjanje turških operacij preko Marice. Bolgarski obmejni oddelki so že dva dni v boju s turškimi prednjimi stražami. Če se turški pohod nadaljuje, mora avtomatično nastati vojno stanje.
Rusija žuga.
Peterburg, 21. »Rječ« javlja, da je bil tur-
ški poslanik obveščen, da bo Rusija, če vztraja
Turčija na dosedanjem stališču. Izvršila vrsto energičnih ukrepov.
Ruski napad.
London, 21. V tukajšnjih diplomatičnih krogih naglašajo na podlagi informacij iz Peterburga, da utegne Rusija v najkrajšem času prekiniti diplomatlčne stike s Turčijo In potem takoj nastopiti z vojaško akcijo, bodisi z mornariškim napadom na Carigrad, ali pa s pohodom v Anatolijo.
Avtoriteta velesil.
Peterburg, 21. »Novoje Vremja« piše: Zdaj doživljamo popoln polom diplomacije velesil. Kljub londonski konferenci marširajo Turki skoraj do Sofije. Zakaj pa naj bi ne marširall res v Sofijo? Saj so zdaj močnejši od demobilizirane Bolgarske, pa se smejejo avtoriteti velesil. Nikar naj nam ne pripovedujejo, da ni sredstva, s katerim bi se Turčija dala privesti k pameti. Druge sile najdejo sredstva. Postavili smo si prave cilje, ampak v šestih mesecih ni-smpjlosegli ne enega.
GRKI.
Solun, 20. Grške čete so dobile nalog, da zapuste Gimlldžino. Turki se pripravljajo, da jo zasedejo. (Le slepci ne vidijo grško-turškega sporazuma.)
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Kontorist
ki ima dober slog in je popolnoma zmožen slovenskega, nemškega ali italijanskega jezika se sprejme. — Ponudbe na poštni predal štev. 107, Trst, via Stadion.
Pravi
Franck
dobra
kava
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi:Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša
'najboljše.
■1 em 1M/H.647
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo.
Razpisana mesta prodajalcev in ravnateljev.
Razpisana so mesta ravnateljev in prodajalcev za naša nova skladišča kolonijalne stroke in stroke jestvin.
Zahteva se znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe morajo biti opremljene s šolskimi spričevali ter spričevali službovanja in se imajo nasloviti na osrednji urad v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi št. 21, I. nadstropje.
Pogoji glede plače, urnika itd. so določeni v službeni pragmatiki.
Ravnateljstvo.
Delavske konsumne zadruge
Zfl Trst, Istro m Furlanijo, (registrovana zadruga z omejenim jamstvom).
Za računanje dividend.
Vabi se člane, naj oddajo v dotičnih skladiščih člansko knjižico z izkaznico vlaganja znamk za delež in 20-kronske znamke za dividende za zadružno dobo 1912—1913 (vse v posebni zalepljeni kuverti) proti potrdilu, izpolnjenem od stram uslužbencev, katero potrdilo morajo člani hraniti do dobe, ko se jim knjižice vrnejo.
Priporoča se članom, da vpišejo na kuverti natančno znesek znamk, številko knjižice, ime, priimek, naslov in dan oddaje.
Prazne kuverte se dobe na zahtevanje v zadružnih skladiščih.
Zadnji rok, predpisan za oddajo dividenčnih znamk, je 31. december 1913. Po preteku te dobe se dividende ne bodo več računale.
Člani ne smejo napolniti kuvert z malimi znamkami. Dotične se bodo brez druzega odvrnilo ter se jih bode moglo zamenjati na račun prihoda nje zadružne dobe.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
=====	stroj	-----
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
■Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
priporočajte^ vabT^n! slovensko občinstvo, da sk/epa zavarovalne pogodbe, posebno z a življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njem tarifi za preskrbljcnje za starest, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police Danke .Flavije so neizpodbitne in nezapadljive Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in »tremi za 'zboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa Je do sedaj izplačala K 123,257695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje m poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
D/\rv/\«%9 Ker »o vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že OZOrJ	Prip°r°ča	se	v	marljivo	odjemanje	vžigalice »Arbeiter^lle*.
Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani.
:E
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
•	»V#«
po najnizji ceni
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
kih do 40 kron.	:::
Načelstvo.
ii
m
n
□
■
B
B
n
B
B
B
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
:::	ložbi	»ZARJE*.
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto	K 1'—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
D
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge —  ter jih obrestuje po ------------
0
B
B
B
B
B
m
m
B
B
B
m
□
B
B
B
B
B
B
B
B
B
■
□
5
0
QanmnmHin
□
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
i
m- Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2'50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici.
S
\»/
n
ZENSKI LISI
glasilo socialist ičnega ženstva
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 120 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani
iu
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Lj ubljan?.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans Kirchsteiger: Pod	•
pečatom. II. del. Cena 2 K Spovedn,m Mi hal ek: lz nižin življenja. Cena 1 K Gorki j: Mati. Cera 4 K	Kl
Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
50 vin.
S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton P Dermota. Cena 2 K.	M.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D Slovencev.
Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Bleiweis D in njegova doba. Cena 1 K.	^
spisi:
Cena3 8o’’.'in.1	°: P,e!craov sr<>n.enik.
bditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
in socialna demokracija- Cena
— Vojna 30 vin.
— •— Program scoalne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
— — Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —■— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
- p JnrL vu k]er,kal,zn,a' Cena 40 v. Razprava VII rednega zbora jugeslo
vanske soc. dem stranke. Cena 60 vin
Cena 6 vin.': Nar°dn‘ *"	b»i
—‘Lurška pravljica. Cena 50 vin Ljudski oder: Moderni razvoj Troie predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin
Knjižica časopisa »Naprej*.
Ant. Kristan: Socializem. I. zvezek. Druga Karl Kau tsky: Kapitalistični razred. Cena izdaja. Cena 20 vin.	..	.	,V!‘
Ant. Kristan: Socialna demokracija in Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v.
kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.	J/, |)autsl{y: Razredni boj. Cena 40 v'
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti Cena 14 vin.	50	vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunističnima- Etbin Kristan: Nevarni scoalizcm. Cena nifest. Cena 40 vin.	30	vin.
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin.
ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl Ka u tsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
iSr‘.s*an: O konsumnih društvih. Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	za'°gi	so	tudi še letniki 1912, I9ll.
Družinski koledar za leto 1913. Cena l _K.	1910	in	starejš*.
Zadružni koledar za leto 1918. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe ae po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, I9ll, 1912.
»Zarja*:
jetniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
Založbo ,Zarje* v Ljubljani.
mm