3(5. štev. V Kranju, dne 9, septembra 1905, VI, leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Minja vsako nohnln 7v*><*t — S1»tw z« relo leto 4 K, za pol W^ 2 K, za četrt Uredništvo in upravnišlvo se nahaja v hiši šL 10T» nasproti iupne leta 1 K. Za drupe države stane K 51«0. Posamezne številk* |>o 10 vin. — Na 1 cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije, naročite brez istodobne vpnšiljaive naročnine se ne ozira. - Za oznanila se I oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za (tet.il-vrsto ]<• vin.. <'■<• se tiska enkrat, za večkrat primeren jtopusL naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Ob odkritju Prešernovega spomenika! Hvaležni rod ti dviga spomenik Ti prerok naš, na* učenik, in z lovorjem Ti venca tnžno resno plavo in plašno poje Tvojo Sla\ :). V osemnajstem stoletju so se pojavili v Franciji takozvani enoiklopedisti, ki so s ^ svojimi deli pripravljali pot prvi francoski revoluciji. Kvropski narodi so se prebudili iz dolgotrajnega spanja ter se skušali otresti spe n duševnega suženjstva in telesnega rob-stva. Sadov francoska revolucija ni takoj prinesla, ker je Napoleon zopet ranil silen (iespotrzem. kajti on je dtl I in krojil človeške pravice po svoje. Vendar se je tupa-tam pokazalo, da je i Napoleon izšel iz revolucije. A ko je Francoska v bitki pri Waterloo propadla, so bile uničene skoro vse pridobitve francoske revolucije. Despotizem je nastopil krutejše nego poprej. Vendar je kljub temu tlela isk*a svobodoljubja v srcih evropskih naiodcv. Tudi slovenski narod se je začel zavedati, da ima i Slovenec pravico živeli kol ■mri. Našim takratnim dijakom jc bilo prepovedano govoriti slovensko in kdor seje javno priznal Slovencem, bil je proglašen kol nevaren panslavist In ravno v tej dobi se je pojavil med Slovenci največji slovenski pesnik-nmetnik in PO b LISTE K. Nekaj najlepših pesmi dr. Franceta Prešerna. Pod oknom. L Luna sije, Kladvo bije Trudne, pozne ure že I'rej neznane Srčne rane Meni spati ne dade. 2. Ti si kriva, Ljubeznjiva I »ektjca nevsmihena! Ti m rani-, Ti rui braniš. Obraz mili Tvoj po sili Vedno mi je pred očmi: Zdihujoče Sn-e vroče Vedno k tebi hrepeni. 4. K oknu pridi Drug ne vidi. Ko nrli«- ki- zvezliee: Se prikaži. Al' sovraži mislec Franc Prešeren. Skrb naroda je, da se ovekoveči, da ne izgine brez sledu v morju časa. Smelo trdimo, da je ravno Prešeren oni ogenj, ki je provzročil, da naš narod ni zaspal večnega spanja. V dobi. ko je. kakor rečeno, kruti despotizem že v kali zadušil vsako narodno gibanje, v dobi, ko je bil vsakdo kol panslavist kruto preganjan, kdor se je priznal kot Slorenca, je Prešeren bogatil dan?adnem nase takratno silno neznatno slovstvo s prekrasnimi biseri in zakladi svojega velikega duha. S. temi biseri je odkrival lako svojim rojakom, kakor vsemu ostalemu svetu krasoto in bogastvo našega prelepega, a do tedaj sramotno tcplanega jezika. Dasi je bil Prešerea vzgojen v nemških šolah in v nemškem 'duhu, vendar je svoje čule in svoje misli i-rnial v slovenskem jeziku. Iz tc-ga je razvidno, kako velik rodoljub je bil. Iskreno je ljubil svoj narod in globoko jc čutil, kakor more čutiti le duševni velikan pesnik, veliko nesrečo svoje teptane domovine. Kako je bolelo srce Prešerna, ko je videl svoj rod, svojo domovino teptano, nam pričajo besede: »Na tleh leže Slovenstva slehri stari, V domačih šegah utrjene postave: V deželi Parski Tesel gospodari. Ječe pod teibim jarmom sini Slave, l^e tujcem sreče svit se v Kranji žari; Ošabno nosijo ti pokonci glave...... Prešerna pa niso timeli njegovi soeTob-niki, a še tudi pozneje ga niso umeli. Šele, ko se je preti 6 leti slavila stoletnica njegovega rojstva, pričela jc blesteti njegova slava v polnem svitu. Up mi vzdigni, V hram poglejte, Z roko migni, Mi povejte, Ak' !>ojiš se govoril! — Zvezde, al' res ona spi: Urm bije, Al' posluša, K oknu ni je, Me le skuša, Kaj sirota čem storit! Al za druzega gori. 7. Ako spava. Naj ho zdrava, Ak me skuša, nič ne de: Po nje zgubi, Ako ljubi Druzga, počlo bo srce. , Da ne morem spat'duma. Me srce. povej', al' ne V j Nezakonska mati. Kaj pa je tebe treba bilo. Dete ljubo, dete lepo! Meni mladi deklici Neporočeni materi? — A ne samo kot velikega rodoljuba slavimo Prešerna, marveč tudi kot slovečega pesnika, ki je s svoj mi nesmrtnimi deli proslavil ne le samega sebe, ampak cel slovenski narod. Saj je mnogo njegovih pesmij prevedenih v vse kulturne jezike. In, če drugi narodi bero lake pesmi, se zanimajo za naš narod ter vedo, da mora biti naš narod dokaj izobražen, ako se v njegovi sredi pojavi pesnik svetovne slave. Obsebi je umevno, da je narod dolžan izkazali se hvaležnega svojemu velikemu sinu, katerega mu je kruta usoda tako kmalu ugrabila. Ob stoletnici njegovega rojstva se je vnela velika navdušenost ki je prešinila vse sloje našega naroda. Zbiranje doneskov za spomenik je imelo tako ugoden uspeh, da se jutri uresniči vroča želja vsakega pravega Slovenca. Julrajšnji dan, 10. september 1905, je praznik vseh Slovencev, praznik, kakršnega še ni praznoval naš rod. Ta dan je svilel žarek v naši zgodovini. Kakor ptič Fenis iz ognja, tako bode zopet vstal nesmrtni pesnik v večji slavi, ki hode donela v vseh slovanskih deželah, Od vseh krajev, iz vseh dežel, kjer žive sinovi Slave hite k nam bratje Slovani, da pri tej proslavi z nami vred slavijo našega Prešerna. Radosti in veselja se nam lopi srce v teh dneh. ki nam pričajo, da nismo osamljeni, da z nami čuti sto in stolisoč Slovanov. In, ko bode julri pala zavesa ter bode zablestel bronast kip našega pesnika, se bodo prepričali naši bratje, da je slovenski narod čil in da zna ceniti svoje velike sinove. H' Oče so kleli, tepli me. Mati nad mano jokali se; Moji se mene sramovali so, Tuji za mano kazali so. On. ki je sam bil ljubi moj. On, ki je pravi oče tvoj, Sel je po sveti, Uog ve kam; Tebe in mene ga je sram! Kaj pa je tebe treba bilo, Dele ljubo, dele lepo! Al' le je bilo treba, al' ne, Vendar prisrčno ljubim le. Meni nebo odprto se zdi, Kadar se v tvoje ozrem oči, Kadar prijazno nasmeje- se Kar sem prebila, pozabljeno je. On, ki ptice pod nebom živi, Naj ti da srečne, vesele dni! Al' te je bilo treba al', ne, Vedno bora srčno ljubila te. A nikakor ne zadostuje, da postavimo Prešernu bronast spomenik na kameiiilem podstavku. Jutrajšni dan postavimo svojemu Pre šcrnu tudi iv spomenik, ki bode trajal dalje nego bron in kamen, ki bode trajal večno Postavimo mu spomenik v vseh srcih našega naroda s tem, da seznanimo slehernega Slo venca in sleherno Slovenko z njegovimi ne smrtnimi deli tako, da bode vsak Slovenec poznal Prešerna. I)n zadnje gorske vasi naj zadoni njegova slava in v zadnji gorski koči naj ..e cuje glas njegove lir«-. Drug sporne nik, ki je toliko vreden kakor oni, ki se od krije jutrajsnji dan, naj bode cena ljudska izdaja njegovih nesmrtnih del, ki naj bode dostopna tudi najrevnejšemu Slovencu. In ko se bode to zgodilo, ledaj bode šele ves naš rod zadostno poznal in čislal našega velikana. Da bi skoro padla zavezi tudi raz drugi gori imenovani spomenik! f to po-niozi Bog! Hes ne moremo posnemati Pretenta v njegovih pesmih, ker je skoro nedosežen, a v nečem ga lahko posnemamo in sicer v njegovem gorečem rodoljublju. Ako bodciuo lako goreče ljubili svoj rod kakor Prešeren, potem krnilo: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila*. Prešeren kot svobodoljub. Samoobscbi umevno je, da si našega Prešerna ne n:oremo predstavljati drugače kot plemenitega svobodoljuba. Saj pesnik, ki bi vdušil v sebi ideal svobode, prenehal bi v istem hipu biti pravi pesnik, postal bi drevo brez korenin, ptič s strtimi perutmi. Človek robskega mišljenja in čustvovanja nc more postati pravi pesnik, nikdar se ne more povzpeti do one donebne višine, ki je soseda nebeškega Parnasa. Njegovi spevi morejo pač imeti lepo in umetniško dovršeno obliko, se dajo citati gladko - a umotvori niso, ker jim manjka duše, kakor preneha človek z zadnjim izdihom biti človek, ker mu manjka duše. Mornar. Nezvesta! bodi zdrava, Colnič po mene plava, Na barko klice strel: l'o zemlji varno hodi, Moj up je šel po vodi, Mi drug te je prevzel. I Vi Ilogu sem obljubil, Da prej bom dušo zgubil, Ko nehal te ljubit, Si z desno v desno segla, Pri Hogu si prisega, Mi vedno zvesta bil. Morja široka cesta, Peljala me je v mesta, Kjer lepe deklice: Obrazov njih lepota, Sneg beli njih života, Zmotila nista me. Spet so se jadra bela, Od južnih sap napela. Prinesla me nazaj: Dekleta mojga ženo Našel sem poročeno — Prebil sem, Ilog ve kaj! I.e jadra spet napnimo, Valovom se zročimo, Kak je cisto morje! Najslavnejši pesniki vseh narodov so bili goreči svobodoljubi, pa četudi niso opevali zlate svobode. Prešeren jc živci v dobi, ko so vso Evropo pretresali in majali prestole vseh evropskih vladarjev krvavi boji narodov za svobodo. Ti boji so morali mogočno uplivati nanj, kakor na vsacega človeka. Ne moremo ga res primerjati v tem pogledu nesmrtnemu nemškemu pesniku Kčirnerju, temu uzor-pesniku in kli-carju svobode, ki jc navdušil takorekoč vso Evropo za boj proti Napoleonu prvemu. Za to je bil naš Prešeren premehke nravi, pre-mehka slovenska lipa. Vendar preveva marsikatero njegovih pesmi duh svobode in svobodoljubja. Ako blagruje svojega pokojnega prijatelja (Smoleta) zato, ker mu .v zemlji domači da truplo ležu" je pač moral ljubiti to .zemljo domačo". — Bil je domoljub in kot tak tudi svobodoljub. Kako slika v uvodu »Krsta pri Savici" življenje neprostih rojakov: Kdor 11 u"-e vas dceakat temne zore, neproste dni živet* nočem enake. — — — Kako sveta nam je zlata svoboda, spoznamo istotam, ko obeta svojim junakom, ki mu hočejo ostati zvesti, se ne udati sovražnikom : Največ sveta otrokom sliši Slave! T.ie bomo našli pol. kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in portave. In zopet na tretjem mestu poda nam uprav pretresljivo sliko nesvobodnega naroda, pojoč: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, Ko so pod svetlim solncem snežni darovi. Tako je Prešeren opeval svobodo. Kakor pa njegovemu junaku ni bilo dano, da bi bil videl svobodno svojo domovino, tako je tudi naš pesnik sam moral leči v črni grob, ne da bi bil videl prost in srečen svoj ljubljeni narod, kajti še ječe pod težkim jarmom sinovi Slave. Le tujcem sreče svit sc v Krajni žari, ošabno nosjo ti pokonci glave. Videl je bil prvi svit slovenske svobode, ko je bil Napoleon Slovencem ustvaril kra- Kaj njemu upat smemo, Mornarji dobro vemo, Dekletom kaj — kdo ve V Ne straši moč viharja, Ne grom valov mornarju Se smrti ne boji. Spomin v potopu mine, Ljubezni bolečine, Vsak dan spet oživi! Po morju barka plava, Nezvesti bodi zdrava, Sto tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi; Moj up je šel po vodi, I«e jadraj m o za njim! — V Bohinj In k bohinjskemu Jezeru! Potopisni in zgodovinski utrinki. Piše Krt njo P—c. Bohiuj! ... Ti mogočna skalnata vrata divno-divjem kraljestvu božjega stvarstva; — ti čisti, neobrušeni demant na prstih brezmadežne matere prirode; — ti skrivnostno-mikavni biser v osrčju jezera, globoko resnega, sveto-mimega jezera: bodi mi pozdravljen! Iz globočine po Tebi hrepeneče duše tisočkrat mi pozdravljen! Ijestvo Ilirijo — a videl je tudi njeno oble-denje. Videl je drugič vzhajajoče solnce zlate svobode slovenske, ko so se stresali temelji stare, sužnje Evrope sredi minolega stoletja. Kako navdušeno je zapel v prekrasni „Zdravici" ■ V sovražnike z oblaki \ rodu naj naš'ga trešči grom! Prosi, ko je bil očakov, naprej naj bo Sloveneev dom! Naj zdrolM' Njih roke si spone, kjer jim še leže! Tako je zapel leta 1844, ko so resna znamenja naznanjala velike, zgodovinske dogodke v stari, trohli, pod najkrutejšim absolutizmom ječeči Evropi. Kakor začno v sušcu veti tople sapice, kot znanilke bližajoče se pomladi, tako je tudi leto 1848 naprej pošiljalo znanilce zlate svobode. In modri duhovi sc čutili pomen teh znamenj in se jih radovali. In napočilo je krvavo revolucijsko leto — in tekli so potoki krvi, gorela so mesta in vasi — a iz krvi in ognja je dvignil peruti in vzletel pod nebo krasni feniks — politična svoboda evropskih narodov in ž njimi Slovencev. A naš Prešeren ni mogel več opevati zlate svobode, svobode svojega naroda — strte so mu bile peruti, njegov duh se je sklonil. Bolezen ga je vrgla iz nebnih višin navdušenega, božanstvenega pevca na to pusto, trdo zemljo. Še se je mogel veseliti vesele nadc v lepšo, svobodno bodočnost svojega naroda — a lira, miloglasna in navduševalna mu jc bila že razbita. Ni jc več mogel opevati zlate svobode, čakal je, kdaj mu zapoje samemu mrtvaški zvon. In zapel mu je v neizmerno škodo našega naroda! Mi pa, njegovi hvaležni bratje, obljubimo pri njegovem večnem spominu, da hočemo vedno stati na braniku za svobodo svojega rodu! Pri-sezimo mu neomajno zvestobo! Ne pustimo več, da bi nam mnogovrstni in mnogoštevilni sovražniki usužnjili le enega, najmanjšega brata, in s svetim navdušenjem se po-dajmo složno v boj, da postane in ostane na vekov veke svoboden mili nam narod slovenski. Videl sem Te in prevzet tvojega divno-divjega, resno-samotnega veličanstva klonil sem v prahu svojo glavo pred teboj. Kje jemlješ tvoj neumljivo vabljivi skrivnostni mik, ne vem; ali vem pa, kdor Te je videl enkrat, ves Tvoj čarobno pritajen utis vabi ga z neodeljivo silo, nevidnimi močmi in ne-otešenim hrepenenjem zopet nazaj k Tebi, divje slikoviti, divje krasni moj Bohinj — — Mnogo cest pelje v Rim, ali le ena v Bohinj. In po tej-le eni cesti pripeljem te, dragi bralec, v Bohinj in k bohinjskemu jezeru. Sicer se bodemo že koncem tega leta popeljali lahko z novo bohinjsko železnico od Jesenic, ali tudi ta pot mora po večinoma slediti, vsporedno hoditi z našo cesto. Pa pravi prijatelj priročnega krasa, pravi turist bodi že za hribe ali višave vživa opremljen s svojim nahrbtnikom in potno palico najraje prost mike in utise, ki ga srečajo le pod milim nebom in na prostem, recimo v našem slučaju le na edini cesti v Bohinj — — — Po sestanku v zgodovinsko najznameni-tejem mestecu Kranjske, v starodavnem Kranju, uporabim le do Lesec (pozneje do Jesenic in od tam do Gorij, oziroma Bo- 1. priloga »Gorenjcu* 'št. 36 iz 1. 1905 C. kr. kmetijske družbe kranjske delovanje 1.1904. Dalje. O družbenih zavodih in p od jet» jih naj poročamo naslednje: Družbena podkovska šola, ki jc pod vodstvom ravnatelja in na nji deluje učitelj pod-kovslva in njegov asistent, je imela, kakor običajno, v preteklem letu dva polletna tečaja, ki sta bila oba tako dobro obiskana, da je bilo za zglašene učence težko najti prostora. Vsi učenci iz Kranjskega so imeli državne, oziroma deželne in hranlnične podpore. Konec vsakega polletja so se vršile izkušnje iz podkovstva za kovače, ki šole niso obiskovali. — Glede preosnovitve podkovske šole se ravnokar vrše pogajanja med c. kr, kmetijskim ministrstvom in družbo, ter je upati, da bodo ta pogajanja kmalu dovršena. Ker družba iz nikakega ozira ni zavezana, za to šolo še naprej kaj žrtvovati — ker je pra-zaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih naredeb mora obstati — zato stoji glavni glavar na stališču, da mu morajo biti odslej vsi stroški za vzdrževanje šole povrnjeni. Družbena drevesnica na Poljanah, ki je bila pred 20 leti ustanovljena na tamošnjem poskusnem dvorcu, kjer se je skoraj sto let drevje pridelavam, ima danes za drevje tako utrujeno zemljo, da na njej ni več mogoče redno drevesniško gospodarstvo. Leta 1904. že ni bilo mogoče več pridelati toliko približno dobrega drevja, da bi družba mogla z njim zadostili naročilom svojih članov, zato je naročila v to svrho iz gornjeavstrijskih združenih drevesnic več tisoč visokodebelnih sadnih dreves. To naročanje tujega drevja se bo moralo toliko časa vzdrževali, dokler ne bo v novi drevesnici dovolj drevja na razpolaganje. Vsled sklepa lanskega občnega zboia je družba leta 1904 kupila v Gornji Šiški prikladno posestvo, obsegajoče 9 oralov, ki je stalo 11.270 K 74 h brez pristojbin. Na tej drevesnici se je zasadil prvi drevesnični letnik s 2f).000 cepljenimi, oziroma okuliranimi podlogami, to jesen se yes svet ogradi z žično mrežo, pripeto ne hrastove stebre, in prihodnjo pomlad se zgrade potrebna gospo- hinjške Dele) železnico zjutranjega vlaka, ki vas hitro popelje do našega cilja. Od Lesec do Bleda (kdor se hoče voziti, velja eno-vprežni voz 2 K), potrebujemo ob količkaj dobri hoji '/4 do 1 uro. Na Bledu se usta* vimo le mimogrede pri vrlem naprednjaku, blejskem županu g Peternelu, kjer se najraje zbirajo slovenski turisti. Zglasimo se le toliko pri njem, da si naročimo za nazaj grede prenočišče, kajti naš namen je, šele vrnivši se z Bohinja, natančneje si ogledati tudi Bled in njegovo rajsko milo okolico. Poslovivši se od očeta Peternela, zapustimo, da se izognemo izkušnjavam, ki preže na nas ob vsakem koraku zlasti v bližini jezera, kar najhitreje Bled in za njegovim južnim hrbtom krenivši s ceste po stezici v Zako, smo v ure na Bohinjski Beli. Le-tu se za kratek odmor ustavimo pri dobri gostilni Olifčičevi in mej tem. ko prebavljamo svoja okrepčila, seznanimo se v kratkem s krajem samim in bližnjo okolico. Bohinjska Bela so nekaka predvrata Bohinju in vsebuje bližnje kraje: Kupljenik pod Babjim zobom, kjer je podružnica Sv. Štefana; cerkev je starejša od farne in je zidana darska poslopja. Vsi stroški nove drevesnice so do konea lanskega hita iznašali 14.(502 K 84 h. Da je bilo mogoče z novo drevesnico pričeti, se ima družba zahvaliti slavni kranjski hranilnici, ki jej je dovolila iJO.OOO K posojila ter je obljubila obresti vsako leto, do vrni I ve posojila podariti za podporo. Dejansko se jc to z obresti za leti 1904. in 1906. že zgodilo. Družbeni dvorec na Viču ima družba sedaj enajsto leto v zakupu. Gospodarjenje se je vršilo po načrtu iz prejšnjih let. Vsled intenzivnega gospodarjenja so se pridelki po-trojili, vsled česar je gmotni uspeh popolnoma povoljen. — Goved na dvorcu je simo-dolskega plemena, ki se odprodaja, kar je je preveč; vrhulega se pa kupujejo mladi biki, ker se taki ceneje dobivajo, in se v zadostni starosti zopet prodajo. L. 1904. je družba oddala na tak način dvanajst plemenskih živali simodolskega plemena. — Za opravljanje vpreženih del sta dva težka konja, ki obenem družbi služita za prevažanje blaga s kolodvora v skladišče in nazaj. Dalje prih Dopisi. Z Jesenic. Na Jesenicah sc je vrši i a dne 28, avgusta t. 1. seja upravnega sveta kranjske industrijske družbe, v kateri se je razpravljalo o razvoju diužbe. Dohodkov je bilo v prele-teklem letu za 250.000 kron več kakor prejšnja leta. Sklenili so primerno razširiti naprave. Vsled skoraj otvorjenc nove planinske železnice se bo zemljepisni položaj teh tovaren izdatno izboljšal in bode prišel bližje k morju. Iz Kranjske gore. Izlet jeseniškega -Sokola », ki se je vršil minulo nedeljo, se je sijajno obnesel in ostane nepozabljiv vsem ude-ležnikom. Kranjska gora je oblekla praznično opravo. Kamor je pogledalo oko, po v; od so plapolale naše krasne narodne trobojnice ter pričale, da je Kranjska gora ena skrajnejših slovenskih postojank v gorenji dolini, skozin-skoz narodna in da hoče vrlo prebivalstvo z vsemi močmi braniti to našo posest. Izleta se je udeležilo 42 Sokolov v društveni opravi. Sprejela je Sokole požarna bramba v zvezi koncem 15. stoletja, nekdaj jako sloveča božja pot. Potem nam je še omeniti Slamnike in Obrne. Bohinjska Bela je spadala prvotno k grajski ali blejski župniji in je šele od leta 1789 samostojna župnija (župna cerkev sv. Marjete). Jugovzhouno pred nami se dviga »stari Babji zob» (1129 m), pod katerega podnožjem se nahaja, žal, le premalo znana podzemska jama. Ker je na raznih krajih cesta in vsa bližnja pota vsled gradnje železnice kolikor toliko pretrgana, vzemimo si vodnika, da nas popelje k komaj eno uro oddaljeni jami, ali kakor povedo domačini, h «groti». Treba je seboj vzeti seveda baklje ali vsaj primerno sigurno luč, ob katere svitu sesnežno-beli krasni kapniki kaj čudovito bleste. Jama je prostorna (ali je tudi dolga, ne vem), nje prirodni čudotvori so jako zanimivi in, kakor rečeno, le škoda, da jo tujci še premalo poznajo. Ker pa bi radi prišli še pred večerom-v Bistrico in imamo ob poti še mnogo si ogledali, ne smemo se tudi mi dolgo zamuditi pri natančnejem raziskavanju te znamenite jame. Morda se vrnemo ob priliki še z. veteranskim društvom. Načelnik požarne hrambe je pozdravil »Sokola« z oduševljenimi, v srce segajočimi besedami. Zahvalil se je za krasni sprejem starosta jeseniškega «Sokola>, poudarjajoč, da je Kranjska gora v slovenski zvestobi vedno zvesto slala na strani Jesenic in zato si je štel Sokol • v častno dolžnost, da priredi svoj prvi izlet v Kranjsko goro. Z vrlo kranjsko mestno godbo na čelu je potem ' Sokol« odkorakal na prostor, kjer je jako lepo in precizno izvajal proste vaje in telovadil na orodjih. V3peh telovadbe je bil vseskoz imeniten in je telovadcem samo čestitati. Po telovadbi je bila prosta zabava s plesom. Vse je bilo veselega srca in polno narodnega navdušenja. Izlet jeseniškega »Sokola« je utrdil in poživil staro pobral i mstvo med Jesenicami in Kranjsko goro. Le dvigaj se ponosno, slovenska zastava, Jesenice in Kranjska gora te bodeta vedno branili! Z Goriškega. Kako se hočejo pri nas organizirati klerikalci v bližnji bodočnosti, dokazuje naslednja okrožnica, ki kroži sedaj po deželi: «Velečastiti g. doktor Gregorčič! Podpisani se obračamo na Vas kot vodjo političnega društva «Sloge» s prošnjo, da blagovolite uvaževati naše mnenje in sodbo v sedanjem žalostnem političnem življenju katoliško - narodne stranke na Goriškem ter da blagovolile na nasvetovani način poskrbeti, da se čimprej opomore naši cKatoliško-narodni stranki* do pravega življenja in delovanja. Vsak naroden opazovalec naših razmer, slednji pravi domoljub mora priznati z žalostjo, da je naše katoliško-politično delovanje na Goriškem nezadostno, zalo nevspešno ter da vzbuja resne pomisleke in opravičeno bojazen za prihodnost. Krivo je pa temu a) pomanjkanje delavnega središča, jasnega odločnega programa in le na podlagi tega mogoče krepke organizacije; Krivo je temu b) časopisje naše stranke, ki nikakor ne zadošča svoji nalogi, a) Za zastopnico naše politične smeri služi dozdaj «Sloga», ki se pa — bodimo odkritosrčni — probuja večinoma le za čas volitev, sicer pa spi; pri nji pogrešamo celo vsakoletnih občnih zborov! In ker je «Sloga>, oziroma odbor mrtev, se pozna nedelavnost, odrvenelost v katoliško-narodno-političnem oziru boljali- enkrat k njej nazaj, in takrat jo prevrnemo »od spodaj navzgor«. Kar nas za danes na Bohinjski Beli še zanima, je seveda velik predor, ki ga ogledaš ob desni blizo ceste, kakor sploh vsa od tu vidna železnična proga. Da je tu vedno veliko tujcev-gledalcev z Bleda in drugod došlih, tega mi ni treba še posebej omenjati. Z Bohinjske Bele napotivši se naprej, imajo naše oči ob vsakem koraku mnogo opravila; vedno kaj novega, kaj zanimivega. Vpitje v vseh, a največ v laškem jeziku, razlega se tu ob progi, na kateri že večinoma leži tir, čuješ ga tam v obližju strmin, odkoder se še vedno proizvaža gradivo (sedaj največ še na kolodvor). Piskanje strojev, vreščanje vozov, vmes krepke »kozje molitvice«, pa tudi tužne melodije Črnogorca, to vrvenje semtertja, moj Bog, je li to isti opevani sveto-mirni, globokoresni Bohinj? Čakaj in potrpi! Kmalu smo ven iz tega hrupa in vrišča in, še predno se zavedamo, že stojimo pred pravimi, «mogočnimi skalnatimi vrati,* vodečimi nas proti osrčju Bohinja. V «Štengah» smo. Kaj ? To vam je ozka, globoko ležeča soteska, manj po vsej deželi: holjinbolj nastopa po* polna desorganizacija! In kako nor! Ga je mrtvo srce — in to bi morala biti »Sloga« po svojem bistvu — so nedelnvni tudi drugi udje! Ako drže roke križem oni. ki se jim je poverilo vodstvo stranke, kako more stranka napredovati! In ali je sploh mogoče pričakovali prave srčnosti in kremenite delavnosti 1 posamnih skupinah po deželi, ako vidijo za resno (telo sicer sposobni in vneti možje, da se poklicani voditelji ne ganejo?! — Povsod se opaža potrtost in deloma celo obup nad sedanjimi nezdravimi razmerami; javlja se boljinbolj nezadovoljnost nad sedanjo mrtvoto, in vsi pravomisleci, bodi izobraženi ali preprosti, leže po koreniti premembi, zahtevajo v našem katoliško - političnem življenju vstiaj-nega delovanja na podlagi jasnega in odločnega programa. Temu more opomoči za zda le -Sloga«. I.) Skliče naj se torij čimpn - Slogini« občni zbor, gotovo lakoj po Veliki noči, in na njem naj se pred vsem začrta jasen in odločen program katoliško - narodne stranke na Goriškem, in sicer vseskoz na podlagi resolucij »Slov. k a t. shoda«; program se objavi in razpošlji. 2.) «Slogin» odbor hod; izbran iz res vnetih in delavnih moči, odločnih pristašev katoliško-narodne stranke, iz mož, ki bodo tudi v resnici delovali docela v smislu določenega programa. Pri tem naj se upošteva tudi naše mlajše moči, lajike v Gorici, ki so gotovo pripravljeni delati, kakor hitro se jih pozove v javnost. 8.) Na občnem zboru naj se imenuje tudi stHlne zaupnike «Sloge» po deželi — nekak pomožen odbor, — do katerih naj bi se »Sloga« obračala po nasvete. Vsak tak stalen zaupnik — ako le mogoče lajik, toda le povsem zanesljiv, — pa naj bi imel v svojem okrožju še posebnih svetovalnih in informacijskih tovarišev. 4.) Med letom in v potrebi naj bi se sklicevali zaupni shodi v Gorico, kjer naj bi se sploh določilo shajališče katoliško - narodne stranke. 5.) Ne smemo pa prezreti, da je v povzdigo katoliško - narodne samozavesti in v vspešno delovanje in napredek katoliško - narodne stranke neobhodno potrebno tudi — dobro — časopisje. 0.) Sedanji glasili stranke «Gorica» in «Prim. List« nisti kos svoji nalogi. Prenstrojiti se morata! Postaviti se morata lista v vseh prašanjih na po kateri se vije liki kača, ozka, da, za sedanji promet ponekod preozka in baš v tem delu grozovito zvožena cesta: edina cesta v Bohinj. Levo in desno pred seboj je visoko skalovito, deloma s šumami poraščeno nebo-tično gorovje, ki se ponek' l po višavah tako intimno mejsebojno objemlje, da niti ne vidiš modrine neba nad seboj. In ta mir, ta pritajeni svetomir, la tišina in blagodejna ti-hota, ki jo moti le tvojega koraka odmev, le šumenje brzelih valov, na katerih hiti bistra hči planin v daljni svet brez miru, brez pokoja. Danes je nedelja in tudi delavci na progi večinoma počivajo. Pohajati jih vidiš ob barakah, ki jih srečujemo semtertja raztresene ob cesti mej Obrnam in .Štengam. Tupatam šumi tudi kak manjši slap gorskih studencev, premelavajoč se po skalnatih navpičnih pragih od vrhu nizdol. To je vse, kar ti kali mir in Lihoto. Apropos, Obrne! Ali ti je znano, odkod izvaja ljudstvo (tu menim jaz prave, stare Bohinjce okrog jezera) to ime? Odpo-rijmo se malo ob obrežju Save in, kar sem zvedel, ti drage volje povem. Dalje prih. jasno, odločno stališče, začrtano jima v jasnem in odločnem programu »Sloge*. Slednji neodločnosti in omahljivosti bodi konec! 7.) Da bosla lista res ugajala, morala biti zanimiva. In, ako se to zahteva od «(iorice», velja to tem bolj za mnogo bolj razširjeni in bolj preprostemu ljudstvu že od časa ustanovitve namenjeni "Prim. Lisl», ki ima pač isto nalogo za Goriško kakor vrli »Domoljub« za Kianjsko. Radi svojih vrlin pridobiva «Do-moljub« tudi po Goriškem vedno več naročnikov — na škodo 'Prim. Lista«. Odločnost in zanimivost lista je, ki vleče in mika! Preprost slog, preprosta, umljiva beseda, krepkost izraza, kratke, jedrnate in mnogovrstne notice, kolikor le mogoče kralka in jedrnata poročila o važnejših dogodkih iz vse krajev dežele, življenja polni, času in razmeram primerni uvodni članki — lo bodi načelo naših listov! H.) Da se pa to doseže, treba gledati pred vsem bolj na uredništvo, treba, da dobi vsak list svojega urednika, in ti naj bodo zavedni katoliški lajiki — in takih se dobi zdaj, hvala Bogu! 9.) Na občnem zboru «Sloge» naj se pogovori z zaupniki po deželi O 00-trudništvu pri listih. Vsak okraj, oziroma večji kraj izmej stalne dopisnike, da bo v listih zastopana vsa dežela. Dopisniki naj se moralno zavežejo, da bodo redno dopisovali; opozori naj se jih tudi na načela, da bodo res zanimivi dopisi, ter da bo vsakdo bral z veseljem in pridom. To so naše odkritosrčne besede, ki jih je narekovala goreča ljubezen do naše svete narodne naloge. Naš namen ni podirati, ampak zidati, in zato upamo trdno, da se našega in ljudskega glasu ne presliši! — Kaj pa naj pravimo k tej okrožnici? Učimo se tudi mi od klerikalcev in pojdimo na delo! Tržiške novice. — Predilnica v Tržiču naprodaj! Gospodu Gassnerju so postala po zadnjih demonstracijah med nami tla vroča. Izrazil se je proti neki osebi: «Wenn ich könnte, so möchte ich das Ganze zusammenpacken und auf ein en anderen Ort übertragen.» Ni Vam treba, morebiti bi se pa dobil kak kupec, gospod Gassner! — «Deutsche Stimmen», obskurna priloga razbojniškega lističa «Grazer Tagblatt», prinaša obširen članek o Riegerjevi slavnosti, in govor, katerega je govoril pri večerji Gassner, sestavil pa Rieger, kakor je sestavil znano brošuro o tižiški železnici, ki je prišla pod Gassnerjevim imenom med svet. V govoru slavi Gassner Riegerja, koliko je storil za rudokop pri sv. Ani in za predilnico — o zaslugah za Tržič niti besedice. Koliko je v istini storil za rudokop, ne bomo prereše-lavali, ker to ve najbolje prcblagoiodni gospod baron Born in Rieger sam — «er wurde gegangen» pravijo Nemci; kar se pa tiče zaslug za predilnico; mislimo, da to še ni noben povod podeliti mu častno občanstvo, ker predilnica in občina imata ravno toliko skupnega, kakor pamet in Tirolec. Captto ? — V ravno istem lističu zaganja 16 učitelj Miklič v gospoda notarja, da je ko-mandiral vso demonstracijo, taktično pa je gospod notar le miril ljudi. Kar pa se tiče besedi «fast ausschliesslich nur deutsche Arbeit geben», mislimo, da se to ne sme vzeti tako doslovno, k večjemu, če misli Miklič na kako svojo paternitetno tožbo in eksekucijo, katere I pa gospod notar v očigled slabi učiteljski plači proti njemu ni hotel prevzeti. Dalje se zaletava v vse neljube mu osebe. Prav «ka-nibalsko* obira gospoda Peharca. Najprej ne ve, kaj pravzaprav je, potem pa nehote svetuje, naj raje šl udira. O li ljuba domišljavost! Gospod Miklič, ohranite nasvete zase, ker gospod Peharec ni Tirolec in jih ne potrebuje. Prav v črno pa je zadel, ko mu očita, da se pusli vzdrževati cd sestre. Vedno je še bolje iskati podpore pri sorodnikih, kakor pri natakaricah in bolje je tudi VZ prejet i podporo od sestre, kakor pa rti bi t i se dati vsak mesec enkrat. Sicer mu pa v tolažilo izdamo, da je njegov napad na gosp. Peharca uplival toliko, da je točil uprav krokodilove solze ter za trdno sklenil, da se bo poboljšal. Potem pa se spravi na gospode Deu-a in oba brata Ahačiča, češ, da so jim piščalke prav dobro pristojalc. Ne, g. Miklič! Za žvižganje in tro-benlanje je bilo dovolj drugih, ti gospodje so se le veselili, da je Rieger dobil odhod« nico, kakršno je zaslužil. Gospodje Deu in oba Ahačiča pa naj bodo uverjeni, da se 8 svojim nastopom pri zadnjih demonstracijah ljudstvu bolj priljubili, kakor oni, ki so sedeli za zaprtimi vrati. Konečno pa bi svetovali Mikliču, naj se briga malo bolj za svoje nezakonske otroke, kakor pa za ljudi, ki mu niso nič mar. — Govori s e p o T r ž i č u, da bi sc gotovi gospodje radi iznebili gospoda Peharca. Kakor smo pozvedeli, bi gospod Peharc za gotovo svoto takoj rad zapustil Tržič, obljubiti pa noče, da bi sc nikdar več ne vrnil. Gospod Gassner, Vi ste navajeni podkupovanja, poskusite tu svojo srečo! — O priliki zadnjih demonstacijje rekla gospa Metzki, vdova Jaritz, rojena Belhar, da jo je sram, da je rojena Slovenka. Mi pa pravimo, da nam je prav, da se nam je odpovedala; če bi bila še Slovenka, bilo bi nas sram. Ali razumete, gospa? — «Kunšten» gospod je nemški občinski odbornik Cene Theuerschuh. Ko ga je vp'ašal slovenski volilec, zakaj je glasoval za častne občane, mu je odgovoril: »Kaj pa sem vedel, kaj Gassner od mene hoče!« In taki-le ljudje imajo odločevati o blagru tržiške občine! Heil, Cena! Kranjski kmetje v Savinjski dolini. (Dopis gorenjskega udeležecea.) Izleta, katerega je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska pod vodstvom g. mlekarskega nadzornika Legvarta v svrho proučevanja hmelja, se je udeležilo mnogo nad 70 udeležencev iz cele dežele. Tudi Gorenjska je bila prav dobro zastopana, kar priča da smo se kmetje jeli zanimati za napredek kmetijstva, ter da smo začeli že nekoliko samostojneje premišljevati, kaj bi nam donašalo več dobička, in se vzbujati iz starega konservatizma. Prav v obilnem številu so bili zastopani v vsakem oziru napredni Žabničanje — kar 9 oseb iz ene vasi —, dalje jih je bilo več iz Mavčič, Št. Jurja, Brnikov, Podnarta in drugih krajev gorenjske strani. Prišedši v Žalec je pozdravil izletnike g. nadučilelj Ant. Petri ček v imenu južnošta-jerske hmeljarske zadruge. Na to nas je peljal v sušilnico, oziroma pripravljalni«) za hmelj 2. priloga ..Gorenjcu' 1 št. 36 iz 1. 1905. Imenovane zadruge, ki je najprej povedal nekaj splošnih pravil o hmeljarstvu in njega zelo nestalnim cenam. Polom smo si ogledali sušilnico, združeno z žveplalnico, stiskalnice za napolnenje hmelja v vreče in ostale prostori! v tem poslopju. Ko smo to natanko ogledali, treba je bilo nekoliko poskrbeti tudi za želodec. Na to nas je vodil g. nadučitelj v družbi g. me-dieinca liergmana v obširna hmeljišča g. Hob-leka, kjer so delavci ravno odtrgavali hmelj. Tukaj sta predavala o praktičnem delu s hmeljem g. Petriček in voditelj izleta g. Legvarl, t. j. kako hmelj saditi, gnojiti, osipati, okopa-vati, vezati, trgati, kako se spozna zielost itd. Videli smo piiprosto narejeno pripravo, kako se vzdigne hmeljovka, t. j. kol iz zemlje. Potem smo šli ogledovat si v dveh skupinah sušilnice za hmelj, namreč k gg. Hob-leku, Lorberju, Beigmanu in Senici. Vidili smo pri teli gospodih različne sisteme in tudi različno velikost sušilnic. Med ogledovanjem je tekel čas hitro naprej in kmalu je kazalec ure prekoračil rimsko dvanajslico, znamenje da treba kosila. Ves čas med kosilom je na trgu svirala godba, katero je preskrbel ne-ustiašeni borilelj Slovencev, g. notar Kolšek iz Šoštanja. Popoldne smo hiteli ogledat šc v okolico neko veliko sušilnico, potem pa smo se vrnili v Žalec, kjer smo v kolodvorski restavraciji pričakovali vlaka. Tukaj smo združil; koristno s prijetnim, kajti poprej smo sc učili in ogledovali, sedaj se je bilo treba nekoliko razvedriti ob zvokih godbe in navdušenimi napilnicami med prijaznimi in narodnopiobujenimi slovenskimi Štajerci. G. notar Kolšek je pozdravil Kianjce v imenu vseh se je zahvalil g. Legvarl govorniku, nadučitelju Petričeku in medicincu Dcrgmanu, hmeljarjem, ki so dali svoje prostore na ogled ter nas tako prijazno vodili okrog. I tekel je tudi, da Kranjci ne mislimo delati konkurence Savinjčanom, ker je odprt svetovni promet na vse strani. G. Bergmaa povdarja, naj bo hmelj takorekoč slovenska rastlina, ki naj tudi Kranjce podpre v male-rijelnem ozira kot Savinjčane, dalje pravi, naj dado od teh dohodkov gotove odstotke milemu narodu, ter ne pozabijo Štajercev, ki se bojujejo proti najhujšemu sovragu — ricm-čurju. G. Petriček hvali c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, da stori zelo veliko in nesebično v prospeh kmetijstva. G. Žagar iz Notranjske se še enkrat zahvali g. notarju Kolšeku za simpatije do Kranjcev in pravi, da je g. notar še v zelo dobrem spominu na Notranjskem, kjer je pred časom služboval. Tako je hitro potekal čas, in se je bilo treba poslovili od prijaznega Žalca; med zvoki godbo »Naprej zastava slave* in «Na zdar» klici nas je odpeljal vlak proti Ctlju Tu si je velika večina ogledala mesto in šla med celjske Slovence v Narodni dom; drugi pa, katerim je železniška zveza bila bolj pripravna, so se odpeljali takoj dalje. —o. Kako se ravna s kmetom? Piše Franc Meglic. Brodpri Novem Mestu, konc. avgusta. (Konec.) Pa, gospoda moja, bodite prepričani, da jc imel pri tem še drug glavni namen, Namen namreč napravili s svojim dopisom zdražbo v moji družini in zaničevanje med mojimi sosedi. On ve, kaj napravi lak-le dopis v «Narodu» med našim ljudstvom, on je vedel, do. z drugim me ne bo ustavil, s tem me bo. In žalibog, to moram z ozirom na naše razmere priznati, s tem je on tudi res dosegel, kar je hotel. Usiljeval je dotični »Narod« raznim možem in ukazal, naj ga razširjajo med ljudstvo, da ga bodo pridno brali. Uspeh tega seveda ni zaostal. Take nesramne laži in obrekovanja lahko vsak bere in verjame, ali meni je nemogoče ob istem času vsem bralcem tudi dopovedati: ni res, kar ste či-tali od mene, temveč res je le, da tisti, k d o i' je t o p i s a 1 v »Narod» (s tem z ozirom na prejšnje stavke nikogar direktno nedolžim), je navadni lažnjivec in obrekovalec. Ljudje sodijo in jaz sem obsojen. Seveda bo prišel Čas, ko se nesramne laži ovržejo, ali med tem je glavni namen, meni škodovali na osebni časti, že dozorel. V kratkem povedano: zaradi ljubega miru v družini, pri-moran sem pričeto delo končati, še predno sem ga pravzaprav dovršil. To je edino, kar se je Štemburju posrečilo glede na mojo osebo. Ali kako pa bo še . . ., no pa bralci •Gorenjca* bomo te še videli, kaj nam pri-hodnjost prinese. Gre se le za to, kdo se bo nazadnje smejal ali jezil. Preden sklenem, dolžan sem glede dopisov v »Narodu« in pozneje tudi v »Slovencu« v kratkem sledeče pojasnili, .laz odločno trdim, da ni res, kakor trdita »Narod* in «Slovenec», da je šla cenilna komisija od parcele do parcele ter ocenjevala škodo, in izročam to svojo trditev, katero lahko pod prisego potrdim, na primerno mesto v obširneje sporočilo. — Da »klobasam«, kakor pravi Štembur, o lanski loči šele letos, je čisto naravno in čo je Štembur pozabil, mu jaz tukaj še enkrat povem: da, res je toča že pobila lani, ali res jc pa tudi, da letos šele se je dajala glavna podpora in sicer ne veliko časa pred obletnico. Tako »kunšten« pa, kakor jo Štembur, nc morem bili, da bi bil že lani pisal, kar sc jc šo!e letos in pred kratkim zgodilo. Štembur in listi njegovi «zaupni možje« naj dokažejo meni, kje, kedaj in s kom sem jaz pijančeval in se vlačil, in kje stoji tisti «Znančev* kozole, kjer sem po njegovi trditvi prišel ob 100 kron. Dokler se to obrekovanje ne bo drugim potom rešilo, izjavim jaz tukaj, da je tako pisarjenje podla in nesramna laž; ne da bi se hvalil, ali vsak nepristranski človek mora mi pritrditi, da zaradi tega, če k Štemburju ne hodim v gostilno, še nisem pijanec in slavno orožništvo in sodišče v Novem mestu, kjer sem zglasil svoj izgubljeni bankovec, lahko povesta Štemburju, da poštena gostilna g. Konda v Kandiji, kjer sem se nekoliko okrepčal s sejma grede in kjer sem najbrže izgubil svoj denar, ni »Znancev kozole«, kije morda Štemburju ali njegovemu pisarju v »Narod« bolje znan, kakor meni. Dragi bralci! Premislite si našo bedo in škodo po lanski toči še enkrat, kakor sem jo dosedaj opisal, in vprašajte z manoj vred: Kako se ravna s kmetom? Kajne škandalozno in o tem se bodite še prepričali l IV. kranjska deželna učiteljska konferenca. Deželni šolski svet kranjski je sklical na tri ali štiri dni določeno deželno učiteljsko konferenco, ki sc je sešla dne 4. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani. Predsednik take konference je dež. šolski nadzornik za ljudske šole, nje pravi člani so v okrajnih učit. konferencah izvoljeni odposlanci kot zastopniki učiteljstva dotičnega okraja, udeležiti se je smejo z glasovalno pravico tudi vsi okrajn šolski nadzorniki dotične dežele, ravnatelji učiteljišč in meščanskih šol in člani dež. šolskega sveta — a le-ti samo kot častni gostje; predsednik pa sme v konferenco poklicati tudi druge osebe kot veščake. Naloga dež. učiteljske konference je, posvetovali sc o vseh zadevah, ki morejo ljudsko šolstvo dotične dežele pospeševali, ali ki ga morebiti ovirajo. To so vprašanja glede vzgoje in poduka mladine, uprave šolstva in pravnih razmer učiteljstva. V ta namen postavi dež. šolski svet sam nekatera vprašanja na dnevni red — pa tudi posamezni člani smejo spraviti v razpravo razne stvari v obliki samostojnih predlogov. Deželni šolski svet mora vse storjene sklepe predložiti na-učnemu ministrstvu, ki odredi potem njih izvršitev ali pa jih nakratko pokoplje »med akte*, ličileljstvo smatra deželno konferenco kot nekak svoj parlament — v katerem sme vsak kol postavni zastopnik vsega učiteljstva svobodno izrazili svoje mnenje in šolskim oblast voin razkrili svoje želje in pritožbe. Kdor pozna avstrijske razmere sploh, in posebej kranjske, se ne bo čudil, da kranjsko učiteljstvo že celih 14 let ni bilo sklicano v deželno konferenco, dasiravno jc postavno določeno, da se mora sklicali vsakih G let, a se sme tudi večkrat. Za letošnjo konferenco je bilo izvoljenih od učiteljstva 33 odposlancev, ki so do 4. t. m. že vložili nič manj nego 102 samoatalua predloga. Pripravili so se na temeljito in vstrajno delo v korist našemu šolstvu in svojemu stanu. Mnogo teh predlogov je bilo dalekosežnega pomena. Njih vzprelje in poznejša izvršitev bi bila povzdignila naše ljudsko šolstvo na višek novodobne, moderne šole in izdatno izboljšala pravne in gmotne razmere kranjskega učiteljstva. Lepih sadov je bilo torej pričakovati od letošnje konference — a pokopali so jih sami prav oni, ki so jih hoteli pridobiti naši deželi in sebi učitelji - poslanci sami. Usoden korak — a popolnoma opravičen in umeven 1 Oni so s svojimi predlogi, ki so jih še v pripravi slali mnogo t ruda po I nega dela in časa, hoteli pokazati vladi, kaj bi bilo dobro šolstvu in njim, a se odrekli takorekoč vsemu temu, da morejo na ta način tem jasneje in glasneje izraziti svoj obup nad svojim brez-primerno žalostnim gmotnim položajem in tem bolj ogorčeno dali duška svojemu srdu nad vsemi onimi, ki so poklicani in imajo dolžnost skrbeti za njihov blagor, a so doslej trdovratno in trdosrčno mašili svoja ušesa ter zapirali srca vsem milim prošnjam in glasnim zahtevam trpečega učiteljstva. Kdo jih sme obsojati zaradi tega? Zgodilo se je pa tako-le: Dne 4. t. m. ob 9. uri dopoldne zbrala se je deželna učiteljska konferenca v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani - in približno 200 poslušalcev, večinoma učiteljev in učiteljic. Po pozdravnih govorili predsednika, deželnega šolskega nadzornika Fr. Leveo, in namestnika deželnega predsednika SchalVgotsch-a, in po sprejetih udanoslnih izjavah cesarju in naučneinu mi-nislru, jc slavil uč.dclj L. Jelene nujni predlog, naj se začne razgovor o zboljšanju učil oljskih plač. Predlog je bil sprejet. Učitelj .lelenc je potem v odločnih in ostrili besedah slikal obupen položaj kranjskega učiteljstva, imenoval vlado glavno provzročiteljico vseh krivic, ki se gode učiteljslvu že .'56 let, ki le-1 o takorekoč vodi za nos, mu obeta vse mogoče in ne stori ničesar. Očita! jc vladi, da najde vedno sredstev za pomoč raznim stanovom, le za učiteljstvo nima ničesar, nego vedno novega in več dela. Burno so vsi navzoči, razen gg. C kr. šolskih nadzornikov, pritrjevali besedam govornikovini; večkrat seje dvorana kar tresla od hrupnih izrazov pritrjevanja in ogorčenja. Konečno se dvignejo kot en mož vsi učiteljski poslanci in govornik čila svečanim izrazom sledečo, od vseh podpisano izjavo: > pri Sorici. Iv sreči je pihal južni veter in goreče ogorke odnašal v nasprotno stran, kjer ni bilo nobenega poslopja. Škoda je občutna. Zažgal je menda otrok. NOVO tehtnico za vozove najnovejšega sistema je postavil g. Josip Hafnar pri kolodvoru v Škofji Loki. Ista se je pri uradni preiskavi dne 8. t. m. kot zelo natančna in torej prav priporočljiva izkazal. Gospodarstvo. Tedenski sejm v Kranju dne 4. t. m. Prignalo se je 180 glav goveje živine, G telet, ;j0.'} prašičev, 279 ovac in kozlov, 75 buš, 50 kg pšenice K 8'50, prosa K 9"50, rži K 7*50, ovsa K 7—, ajde K 7*—, filož 14-50 Poljedelstvo pri nas in na Dolenjskem. Če potuješ po Gorenjskem, kmalu zapaziš, da imajo Gorenjci bolj obdelano polje kakor Dolenjci. Njive so čiste, sadeži pa v obče lepši. Zanimivo je, da se v bohinjski dolini prideluje turščica z najboljšim vspehom in da se prideluje te rastline primeroma največ. Mestoma je vsaka druga njiva obsejana s turščico, ki sredi tega planinskega sveta prav dobro vspeva. Zanimivo je tudi to, da vspeva nemška detelja po teh krajih, če je zemlja količkaj globoka, tudi po 12 do 15 let na eni in isti njivi, to pa zato, ker so njive čiste. Po Dolenjskem pa izpodriva plevelna trava lucerno tako, da jo je čez (3 let zopet preorati. Dobavni razpis. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in Opravnih piedmetov nabaviti po splošni konkurenci. Ponudbe morajo najkasneje do 15. oktobra 1905 do 12. ure opo-ludne dospeti v vložui zapisnik c. kr. ministrstva za domobrambo na Dunaju. Razglas obse- gajoč natančnejše ponudbene in dobavne pogoje, seznam predmetov in cen je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tulilo vest, dii jc naš preljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod Valerijam Prevc bivši asistent c. kr. priv. južne železnice po daljši, murni bolezni, previdea 8 sv. zakramenti za umirajo'e, danes ob 9. uri zvečer v 34. letu svojega življenj:, mirno v Gospodu zaspal. Trupla predragega pokojnika se hode v torek, dne 6. t. m., ob povesi i uri popoldne pred hišo žalosti št. 170 blagoslovilo in odtod preneslo na tukajšnje pokop.lišče. Sv. maše-zadušnice se bodo brate v farni cerkvi v Kranju. 141 Pokoj ika priporočamo v molitev in blag spomin. V Kranju, 8. septembra 19('f>. Marija Prevc, mati. Alojzij Prevc, brat. UrbanljaPrevc, Silvija Lah, RikaPrevc, Viktorina Tavčar, sestre. Alojzij Tavčar, Evgen Lah, svaki. Mici Prevc, svakinja. Živko Tavčar, Danica, Vida Lah, ne-:ik in nečakinji. Zahvala. Za obilne dokaze gorkega sočidja med boleznijo in ob smili nepozabnega jim sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Valer. Prevca za obilno spremstvo k večnemu počitku, zlasti pa za ginljivo petje pred hišo in na grobu, kakor tudi za mnogobrojne, lepe vence izrekajo najprisrčnejšo zal. valo. V Kranju, 5. septimbra 1905. Žalujoči ostali. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pic-tuino vest, da je naša preljubljena mali, oziroma tašča, stara mati, gospa jtelena GlobočniK roj. Jcgclj po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za uinirajoče, danes ob 10 uri dopoldne v 62. letu svojega živijo ja mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojniee se bode v petek, dne 8. t. m. ob 4., uri popoldne, pred hišo žalosti v Boštanju blagoslovilo in odtod preneslo na pokopališče v Boštanju. Sv. maše-zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Vogljah pri Kranju, 6. septembra 1905. Mihael, Franc, Aleš, Josip, Marija oinož. Slapšak, otroci. - Josip Slapšak, zet. — Marija Olobočnik roj. Drmelj, Angela Olobočnik roj. Molj, Marija Globočnlk roj. žumer, sinahe. — Ml-nlca, Olga, Slavka, Pepi Slapšak, Marija, MlcI, Albina, Ciril, Angela, Vinko, Anica, Vencelj, Marija Olobočnik, vnuki in vnukinje. Poslano. 150 1 Zvedel sem, da se po Kranju širi novica, da sem nastreiil mladeniča. Pojasnim, da kot najemnik «Mosenjskcga • lova še nisem bil letos na nikakem lovu do danes. Mogoče so se imena zamenjala. Fr. Kocijančič. I oddaja v di ugo roko še naslednje časopise: »Slovenski Narod>, «Slovenec« Gorenjec«, -Škrat», «Laibacher Zeitung), «Witzblatt», «Interessantes Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem začetkom avgusta prevzel to kavarno ter se uljudno priporočam z velespošlovanjeni 134—5 Evg. Müllner. Najboljša Najcenejša kolesa ■sjr in Šivalni stroji ~*a se dobe pri 66—19 £o vrencuRebolju v pranju. Ravnotam se dobi eno žensko in eno moško kolo od tvrdke Slyria, še prav malo rabljeno za prav nizko ceno. ki ima v zalogi V kratkem izide v tej tiskarni za gg. učitelje jako pripraven ki obsega tudi imenik šol in učiteljstva, sla-ež in zapisnik. Za mnngobrojna naročila prosi in se udano priporoča Iv. Pr. Lampret. 7134 34 7962 1 ♦««»¥«»»*»•%»*««»« Citaj! Naroči! Ne bo ti žal! QZ 51 42 tfcgdlùv Najbolje za zobe iva se v lekarni o. K. 104-liti tovarna n stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse ■troje za obdelovanje lesa. Fra n c i s - t u r b i n o nsobito za žagine naprave zvezane neposredno Z vratilom. Sesal no-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121- 48 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesla 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Henlki se doposljejo na zahtevanje zastonj. H. Suttner urar v Kranju priporoča svoje izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. TapetnlH in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-50 Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejSa in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, gld. 6-50. 114-61 Večkrat premirano! Glinaste peci štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča 93-10 prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani.- 94-13 Iz Ljubljane v Novi York z dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-I deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice št. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. NaroČila se izvršujejo j)o najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Špecijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnikl najboljšega izdelka ler se sprejemajo tudi popravila. 80-12 Najnovejše Bucherjeve patentirane trombe za pjnico priporoča 98 -M Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič „MERKUR" v Kranju. Posamezne SteVilKe .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; Škofji Loki g. M. Žigon, trafika,glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; HmŠiCi g. Štefan Pod p a c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika. 1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove vilice št. 4. Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecijaliteta: 103-63 valjični zastori (Rollbalken). F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana opekarna in tovarna peči ponudijo vitko poljubno mnolino zarezane strešne opeHe, tMSj*L (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranl. Te vrste strešniki so patentirani v vseh knltnrnih državah. Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. - Dalje priporočamo peči in štedilnike najfinejšega lastnega Izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče Izdelke. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša M '; postrežba. Sprejmo se zastopniki. £jnbljana (Kolizej) IvANG na Marij« Terezije cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. Špecijaliteta : Gostilniški stoli. Pohištvo iz železa, otroške postelje in vozički po vsaki ceni. 97-tUJ Čudovito poceni za holelr, vile in za htoviščn 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Špecljalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Varstvena znamka. A Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo z znamko »jelen*. Ono je mF zajamčeno čisto ""•■fl in brez vsake škodljive primesi. — Pore izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad m V. 119-IÍ2 ime „Schicht" in varstveno znamko ,,jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT » (Č«sKo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsKem Kontinenta. (Č«Ho) Izdaja konsoreij , Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in Üuek Iv. fr. L*mpreta v Kranju.