Izhftja vsaki ietrtek 3 ti vel ju s poitoino vred i j v Mariboru s pošiljanjem fli doni na celo leta , & fl. „ pol lets . 1 U, tok. „ v, it - — fi.»0k. Brez pL.šiljauju. db d i .in i a celo leto , 'J II. V. „ pol lota . 1 tl.Gflk. , Vt ... ■ PMfcmeini listi so dobijo pri kri j i t' nvu Novaku iiil Velikem trgu i» 5 k. SLOVENSKI Narotmno h prej eni a vred-iiiitvo v Maribora. Podučiven list za slovensko ljudstvo. itokopi*! se ne vrainjo, iieplaffltii listi nu prijem nji j. O i rimii! s. prijemajo, phua za. vrstico js 10 k. in kolek SO k. ,Poduk V (¡osjiodiiritvg bogati dofalo* Stv. V Mariboru 17. septembra 1868. Tečaj II. Brotp stowft8kl t&hm c Žalcu S. etpttimbfO 1&G8-[Da tj e.) Po obedu , pri k tereni so se glasile mareiktere prav lepe napitniee rodoljubom, se podamo vsi skiijrej skoz lepo uk bičana slavna vrata, ua ktorib je bil napis: „Bog kliče» Slavjani predolgo potlačeni stopijo črstvo pred svet na svoje slavno meslo", na taborišče,v ki je bilo pripravljeno na lepem velikem travniku taki ¿a Žalec it'.. Na taborišču je že bila ibrana velika množina ljudi, nad kterimi 90 vibrale lepe slovenske zastave. Skoraj vsi bližnji trgi so do&li s zastavami in za-toraj so se na njih videli napisi: Mozirje, Velenje, Scšlnjn, Laški trg, St. Juri, Gorujigrad itd. Nekteri ligi so došli tudi k svojimi ban da tu i, in sošlo se te pet baud. Okoli govorniškega odra se je zbrala velika množina in skorr.j sami možje ¡11 bilo je tako tlačenje, okoli odru. dn smo mislili, da se mora podreti, ker vsak je hotel čuti, o čem se bo govorilo- Oh napovedani uri stopi g, J Ž u ¿a. na oder in je bil pozdravljen z grmečimi živioklici in odpre v imenu odbora tabor z onimi istimi besedami, ktere so bile napisane ua slavnih vratih pri vhodu na taborišče. rB"g kliče itd. bosede, reče govornik, vredne, da si jih vsak Slovenec globoko vtisne v svoje srec. Reče da kaže zgodovina, da je narod že više 1000 let potlačen, da so se vendar zdaj razmere nekoliko za čelc boljšati. Ker narod je začel napredovati dušno in materija hm. da še je vendar mnogo dela potrebno. Na Goriškem v kvar Slovencem še z mirom gospodari italijanski živeli, ua Madžarskem nas zatira uiadžurslvo, ua Sajam kam in Koroškem pa nas ponem&tgej® Nemci. (Žali bog! res je!) Govornik pravi, da se vse mora z boljšati ali samo po postavni poti, čas sile in prekucije je že davne; pretekel, Na postavni poti se je tudi danes zbral drugi slovenski tabor, da tudi savinska dolina izreče svoje želje jasno i 11 moSko in da jih vlada zezve. Mi zvesti Avstrijauci smo pripravljeni dati za Avstrijo tudi svoje življenje, od nje pa le samo zahtevamo svoje praviee in da toliko veljamo kakor drugi narodi. Da se to izreče je namen tabora, važen je tedaj la dau za nas samo le umno ravnajte. Pravi, da je po 1000 letih nam spel dovoljeno našemu naroda so zbirati pod milim nebom. Koncčno pozdravlja govornik vse nasoče taborite in ko reče, da so tmh Kranjci nasoči, ni bilo živioklicev skoraj več konca. Za tcin predloži za predsednika g. dr. Vošnjaka, kterega z ogromnim vi oklicem taboriti pozdravijo. VoŠnjak prevzame po tem predsedništvo in si naprosi za zapisnika gg. Toniita jn Jurčiča in reče blizo tako: Zbrani so tu zastopniki colega slovenskega naroda, da je čas, da začnemo primisljavati, kaj je krivo našemu slahemu stanju in kako ga zboljšati. (J tem se bomo tudi danes tnkaj posvetovali in če hoče vlada pravična hiti, mora v to privoli tj, kar zahtevamo. Ce hoče kdo govoriti, naj sezglasi pri meni, da bo se zdržal potreben red. Prvo besedo dajam g. dr. Plojn. O. dr, PJoj od taboritov s presrčaim pozdravom sprejetje govoril Mizo takole: Zbrali smo se, da glasno izrečemo, kaj nam je na srcu, kaj naB teži in kje so naše rane. Naše ti tj at ve iu želje se stri&jaju v besedah: Slovenci smo in hočemo bi ti I —1000 let so silo prizadevali naši nasprotniki, da bi nas i zbrisali iz narodov, fOOOlel no že kopali široko jamo za slov. narod, da bi uc bilo o njem več ne duhu ne slaba, da bi se zadušil slovenski glas o Muri, .Savi, Dravi iu Vaši bistri Savlnl, da se izbriše celo sponi i u na njega. Ovalu vendar Bogn ! naši sovražniki svojega namena še niso dosegli. Vi svojim sovražnikom v obraz dukazujete, da -[¡:o Slovenci, recite pa jita tudi da hočemo hiti, — Na noge tedaj "Slovenci. Pokažimo, da bočomo mi gospodarji hiti v deželi, ktero sni" sprejeli od svojih očetov! Izrecite da mora biti naša beseda veljavna. Da hi pa naša beseda samo za rapečkom čepela, nemškutarija pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščali, siecr smo nevredni bui Slovenci. Kje pa ima nemštvo svoj sedež med nami? V uraduijiib. Ne jaz, ne Vi, no sovražite Nemcev, ž njimi vendar hočemo imeti jtdnake pravice v Avstriji- Na Slovenskem pa se uradu je v jeziku, kterega vedi del ne za-si'i|ii. samo mi smo za volj urad ni j na svetu. Ali to ni ž:i-Ijenjc naroda ¥ res je, sramota je.) Cas jo tedaj, da se tudi pri na-j g"di, kakor drngdi. V naše uradmje mora priti s i -i v enšč i n a oa častno mesto. Cesarje zapoved-d, da se mora v onem jeriktt nradevati, kterega narod razume ; o a nam jc obljubil iu zagotovil v postavi, ktero je tudi podpisal, ravnopravnost našega jezikn. Izrecite toraj, da je vaša sveta volja, du kc na slovenski zemlji naj slovenski 11 radiijc iu pisari. Naši uradniki pa še niso zmožni slovenskega jezika, tega pa niso krivi toliko sami, kakor prejšnja vlada, kteri ni "bilo mar za nas. Izrcčite, da so uradniki »aj naučijo jezika iu da se jim naj odloči čas, po k tereni morajo z miti slovenski nradovati, in miaüm, da pol leta ne bi bilo predolgo, da se naučijo slovenskega jezika,, ki pase nočejo, naj odidejo. Po tem razlaga govornik prvo rezolueijn prav 11 a I an č no in dokazuje korist slovenskega uradu vanju, (ter se pisma namreč lože razumejo, ker ni potrebno razlaganja, kar se večkrat prav slabo zgodi rit po takem, bo marši kteri kaznovan, kar ne bi bilo, če bi sam pismu razumel iu zvedel, kaj se je od ujega hotelo in naj se postavi komisijo, ki bode uradnike iz slovenščine iipitovala. — Tudi od notarjev se uaj brez ovinkov tirja slovenska pisava, ker je ravoo tako potrebna. K slednjemu še pristavi, (ta moramo sami sebe in svoj jezik čas liti, če hočemo, da naš bodo tudi drugi narodi spoštovali. (Živioklici.j Predsednik še bere enkrat prvo rez o 1 učijo in vpraša, ki je eoper to naj sem d&jde in naj sam so per govori (ni-kdo se ne «glasi), ki pn so zuto uaj vzdignejo roke. — Vsi nasoči vzdignejo roke iu kličejo; tako hučemo imeti tako je prav in prva resolucija se jednoglaso sprejme. Dr. Vošnjak naznanja, da ima besedo g. dr. Z a r 11 i k. (IlnJjB prihodnjič,J Nekaj fcelja Slovenkam. SpUal Fr, Jančar, t listje.) Sloveuke ! ve ste hitro potolažcnc: I o vem iz tega, ko se je enkrat neka izvrstna kuharica pritožila čez sitno ku-harijo, ki jo toliko stari in nejevolje uela. — Ji ua to lete besede povem ; Jaz pa rad jem; in bila je vtolažena, Tntli Izhftja vsaki ietrtek 3 ti vel ju s poitoino \red i j v Mariboru Bi ubiljanjem Tlft doni nt celo leto ■ & fl. „ pol lets . 1 U, tOk. „ v, it - — fi.»0k. Brez pošiljanja db dom m. celo leto , 'J II. k. „ pol lota . 1 tl.Gflk. , Vt ... ■ PMbmeini listi so dobijo pri knji^tiru Nova k ti iiil Velikem trgu i» 5 k. SLOVENSKI Naročnino h prej eni a vred-iiiitvo v Mariboru. Podučiven list za slovensko ljudstvo. .Hokopi*! se ne vrainjo, neplačani listi no prijeniaju. O i rimii I s. prijem njo, pisen za. vrstico js 10 k. in kolek SO k. „Poduk V (¡osjiodiiritvg bogati deielu." Stv. V Mariboru 17. seplembra 1868. Tečaj IL Brotp stowft8kl t&hm c Žalcu S. etpttimbfO 1&G8-[Pa tj«,) Ho obedu , pri k tereni so se glasile marsiktere prav lepe napitnine rodoljubom, se podamo vsi skujrej skoz lepo ukbičana slavna vrata, na ktorih je bil napis: „Bog kliče» Slavjani predolgo potlačeni stopijo črstvo pred svet na svoje slavno meslo", na taborišče,v ki je bilo pripravljeno na lepem velikem travniku taki ¿a Žalcem. Na laborišču je že bila ibrana velika množina ljudi, nad kterimi so vihrale lepo slovenske zastave. Skoraj vsi bližnji trgi so do&li s zastavami in za-toraj so se na njih videli napisi: Mozirije, Velenje, Scšlaj», Laški trg, St. Juri, Gorujigrad itd. Nekteri trgi so došli tndi s svojimi hniidomi, in sošlo se te pet haud. Okoli govorniškega odra se jo zbrala velika množina in skorr.i sami možje in bilo je loko tlaeenje, okoli odra, dn smo mislili, da se mora podreti, ker vsak je hotel čuti, o čem se bo govorilo- Ob napovedani uri stopi g, J Ž u ž a. na oder in je bil pozdravljen z grmečimi živioklici in odpre v imenu odbor* tabor z onimi istimi besedami, ktere so bile napisane ua slavnih vratih pn vhodu no to bori Sče. „Bog kliče itd. hosede, reče govornik, vredne, da si jih vsak Slovenec globoko vtisne v svoje srec. Reče da kaže zgodovina, da je narod že više 1000 let potlačen, da so fie vendar zdaj razmere nekoliko za čelc boljšali. Ker narod je začel napredovati dušno in materija Ino, da še je vendar mnogo dela potrebno. .Na Goriškem v k v ar Slovencem še z mirom gospodari italijanski živeli, ua Madžarskem nas zalira madžarslvo, ua Sajam kam in Koroškem pa nas ponemčujejo Nemci. (Žali bog! res je!) Govornik pravi, da sc vse morji zboljšati ali samo po postavni poti, čas sile in prekucije je že davne; pretekel, Na postavni poti se je tudi danes zbral drugi slovenski tabor, da tudi savinska dolina izreče svoje želje jasno in moško in da jih vlada zezve. Mi zveefi Avstnjanci smo pripravljeni dati za Avstrijo tudi svoje življenje, od nje pa le samo zahtevamo svoje praviee in da toliko veljamo kakor drogi narodi. Da se to izreče je namen tabora, važen je tedaj ta dau za nas samo le umno ravnajte. Pravi, da je po J0tX) letih nam spel dovoljeno našemu narodu so zbirati pod milim nebom. Konečno pozdravlja govornik vse nasoče taborite in ko reče, da so tudi Kranjci nasoči, ni bilo živiokltcev skoraj več konca. Za tem predloit za predsednika g. dr. Vo&njaka, kterega z ogroainim Živi oklicem taboriti pozdravi j o. VoŠnjak prevzame po tem predsedništvo in si naprosi za zapisnika gg. Toniita in Jurčič« in reče blizo tako: Zbrani so tu zastopniki colega slovenskega naroda, da je čas, da začnemo pmnisljavnti, kaj je krivo našemu slabemu stanju in kako ga zboljšati. (J tem se bomo tudi danes tnkaj posvetovali in če hoče vlada pravična biti, mora v to privoli tj, kar zahtevamo. Ce boče kdo govoriti, naj sezglasi pri meni, da bo se ¿držal potreben red. Prvo besedo dajam g. dr. Plojn. G. dr. Ploj od tahoritov s presrčnim pozdravom sprejetje govoril blizo takole: Zbrali smo se, da glasno izrečemo, kaj nam je na srcu, kaj naB teži in kje bo naše rane. Naše lirjatve in želje se stnujajo v besedah: Slovenci smo in hočemo bi ti J — 1(00 let so alfe prizadevali nas i nasprotniki, da bi nas i zbrisali iz narodov, fOOOlel no že kopali široko jamo za flor. narod, da hi ne bilo o njem več no duha ne .--luba, da bi se zadušil slovenski glas o Muri, .Savi, Dravi in Vaši bistri S&viflf, da se izbriše celo spomin na njega. Ovalu vendar Bogu ! naši sovražniki svojega namena še niso dosegli. Vi svojim sovražnikom v obraz dukazujete, da -o:o Slovenci, reeite pa jim tudi da hočemo biti, — Na noge tedaj "Slovenci. Pokažimo, da hočemo mi gospodarji biti v deželi, ktero sni" sprejeli od svojih očetov! tzrccite dn mora biti naša beseda veljavna. Da bi pa naši beseda samo za lapečkom čepela, nemškutarija pa se ošabno šopirila, tega ne smemo dopuščati, sieer smo nevredni biti Slovenci- Kje pa ima nemi Ivo svoj sedež med nami? V uraduijiib. Ne jaz, ne Vi, no sovražite Nemcev, ž njimi vendar hočemo imeti jtdnake pravice v Avstriji. Na Slovenskem pa se uraduje v jeziku, kterega veei del nc za-stopi, samo mi *mo za volj urad ni j na svetu. Ali to ni ža-Ijenjo naroda? res je, sramota je.) Cas jo tedaj, da se tudi pri nas g"di, kakor drngdi. V naše uraduije mora priti slovenščina oa častno mesto. Cesarje znjiovcdd, da se mora v onem jeziku uradu vat i, kterega narod razume; on nam je obljubit in zagotovil v postavi, ktero je tudi podpisal, rav napravil ost našega jeziki. Izreči te toraj, da je vaša sveta volja, du kc na slovenski zemlji naj slovenski uradu je in pisari. Naši uradniki pa šc niso zmožni slovenskega jezika, tega pa niso krivi toliko sami, kakor prejšnja vlada, kteri ni bilo mar za nas. Izrcčile, da so uradniki naj naučijo jezika in da se jim naj odloči čas, po kterem morajo znati slovenski nrndovati, in mislim, da pol leta ne bi bilo predolgo, da se naučijo slovenskega jezika,, ki pase nočejo, uaj odidejo. 1\j tem razlaga govornik prvo rezolueijo prav n a I an č no in dokazuje korist slovenskega uradu vanju, ker se pisma namreč lože razumejo, ker ni potrebno razlaganja, kar se večkrat prav slabo zgodi in po takem, bo iinarafkteri kaznovan, kar ne bi bilo, če bi sam pismu razumel io zvedel, kaj se je od njega hotelo in naj se postavi komisijo, ki bode uradnike iz slovenščine izpitovala. — Tudi od notarjev se naj brez ovinke v tirja slovenska pisava, ker je ravno tako potrebna. K slednjemu še pristavi, da moramo sami sehe in svoj jezik častiti, Če hočemo, da nas bodo tudi drugi narodi spoštovali. (Živiokliei.^ Predsednik še bere enkrat prvo rezolueijo in vpra&a, ki jc soper to naj sem d&jde in naj sam so per govori (ni-kdo ae ne zglasi), ki pa so znto naj vzdignejo roke. — Vsi nasoči vzdignejo roke iu kličejo; tako hočemo imeti tako je prav in nrva resolucija se jedn.ogiaso sprejme. Dr. Vošnjak naznanja, da ima besedo g. dr. Z a r n i k. (Ualja prihodnjič,J Nekaj /.elja. Slovenkam. SpUal Fr, Jmifar. (Uslje.) Sloveuke ! ve ste hitro potolaženc: to vem iz tega, ko se je enkrat neka izvrstna kuharica pritožila čez sitno ku-harijo, ki jo toliko stari in nejevolje uela. — Ji ua to lete besede povem: Jaz pa rad jem; in hilu je vtolažena, Tndi — 150 — od kuharijc vam hočem nekaj povedali. Saj veste, v kuharstvu še mitu veliko, veliko majaba Ker scin srni kuharjev sin, mi žc nehote za hudo vzele, ie vnui tudi jaz ktcro otolim. Venka Slovenka hi morala vedeti naj innaj okusno juho, dohro meso in tečno l>rijed skuhati; jia tudi razna močila za namakanje mesa in okusiKi pečenki» z mnogovrstno salnto narediti. — O ti zbirljivi požeruh! Kaj tolike od nas terjaš? ho mi inordn ktcra z majhni m piskrcetn, h ktcrogu hitro kipne ah prek gre, zavru ola. Me smo zadovoljne, ako nam z vrhnjem zabel)eui struklji ali mlinci ne sjiodletijo, ter navadila jedila. kašo z repo, zelje z kašo, kvedre, hočem reči, razrezano s vinsko koio v ječmenovi Itafii, žgance, glbance itd. dohro izpeljemo.—■ Vse te jedi, drage Slovenke ! so hvale vredne, naj so In snažnu in okusno narejene. I?. tega se tedaj lahko prepričate moje zadovoljno«! i. Toda večkrat se prigodi ktera radovanka, pri kteri so pojedine naebhodno, kakor: doiñlatki, ohhanjanjé godovna, rojstva, gostovanje ali ženi tuina, jsrimicija itd. Takrat je treba več znati, kakor le hruške jieči. In ako doma ni zato ženske, jo je treha od inod najeti, dohro jdutiti, jia &a večkrat pri vsem tem brez potrebe v škodo priti. — Vse le ueprilike izostanejo, ako se naše Slovenke tudi v ti zadevi vadijo. Saj nek tem že moža ima, pa se prav kruha speči ue zun. Tudi v kuharstvu, se mi dozdeva, se naše Slovenke, prav lahko vadijo, Naj pred si kupite slovensko kuharico, to je knjigo, v kteri je mnogo, mnogo stotin raznih jedil (trav po domače £ opisanih od naše glasnvite pisateljice gospe Pes j ako ve v jubljaui, kder se tudi ta knjiga za I gld. 70 kr. dobi. V malih rečeh se naj pr$j vadite, |to tem pa dalje segajte, kakor vam vašo okolŠčiue dopuščajo. Kaj imate za to vendar več kakor neki zviti neoiškutar, postavim: naj teuše moke ali melje, jajcc, smetane, orehov, lešnikov, sirovega iu kuhanega masla, suhih in pofenhaniu sliv ali kaj jednakega itd. Mandeljne, sladkorja nit oukrn, pomaranče, Icmonc itd. si |>¡i tudi drugi kupovati morajo. Za take reči potrebno ttbhlio ali vaga in razne jiosode niso predrage m enkrat kupljene, trpijo nas sto ietr ako se v suagl Imajo. S tem si hnie temelj postavilo za prihodnje življenje, kar bote ob koncu previdele in se prepričale. Sedaj pa še to zapomnite vrle dekline: Varujte fe takih moških, ki vas po plešiščih zlasti po krčmah vodijo, Zdaj ve ž njimi hodite, ko hote poročene, bodo pa še snmi jio krčmah razsajali iu krvavo zasluzeni denar zapravljali. Zastonj ho vaša prošnja: Pojdi domu! — Bo odgovor: puberi se, pr......babal spred mojih oči, |ircj sem ti dober bil, ko sem tebe po krčmah vodil, sedaj ti nisem prav? ■ - Kaj boš mu rekla? — Dalje varujte sc takih moških, ki vas v nečistost nape-Ijcvajo, Taki zapeljivo? le vaše meso Želijo, ne pa vnše sreče, mesa se nasitijo, sreče pa ne poznajo. - Mili Bog ! saj nisi nuna, ni ne masni k ali vojak, iu če si vojak, tri leta bi v peklu prestal, naj je Je potlej mir; hočem reči; se lahko omožiš. ti pa oženiš. Le m-iie se naj poprej kruha si |iride-1 o vat i, lepo se obnašati, mnogih za svoj stan potrebnih reči se naučili: kdor uič ne zna, ni¿ nc velja; hudobe jo tako preveč na svetu. (Konec priiiud.) Gospodarske stvari. Sailjereja. vi, Hopuliranje ali siilatlinije. (Dalje iu konoc) D. Ovezovanje. Z palcem iu kazalnikom leve roke se morata oba delka — divjak in žlahtna vejica — dobro skujicj zložena prav dobro držali, zu ti m se s pravo roko trak tako okoli reza ovije, da se večkrat križa in se pod okom dobro zaveže, 0 veza mora Idti trdna. Po prvem ovijanj«, ko je trak že enkrat v križ d jan, se prsta lahko malo odstranita, da se pogleda, »M .sla reza zadosti dobro zložena ali ne iu če nista, .še se ta napaka lahko popravi in po tem dalje ovija. K" je že rez dobro ovit in trak za veían ali prilepljen, so ni ora cela o veza z drevesnim voskom zamazati. Niki delajo tudi dvoj vrstni rez, kar je vendar zlo mttdno 1 ti težko dolo brez posebne koristi. E. K o p u 11 r a □ j c, če sta d i v j a k in žlahtna v c j i c a nejednake debelosti, 1. način. Oe je divjak samo nekoliko debelejši kot žlahtna vejica. Tudi tukaj se oba delka palec na dolgo tako vreieta, kakor je žc zgoraj popisano, žlahtna vejica se vendar samo na jedni strani z divjakom tako zloži, da pride skorju iia skorjo, les na les. 2. način. Če je divjak mnogo debelejši od žlahtne vejice. — Divjak se: mora šest paieev od zemlje, ali j>ri drevesih, ktere; že lep vrli imajo, veja na strani lako dolgo in širuko odrezati, da je rez na divjaku, ravno tako dolg kakor nit žlahtni vejici in da se zatoraj hibko i. njim sklada. 3. način. Divjak se odreže zgoraj ravno tako, kakor pri prejšnjih načinih, samo na nasprotni strani od podalj uega reza malo poševno; žlahtna vejica se mora tudi ravno tako pri rezati, da se t divjakovim rezom popolnoma zlaže. Na ta način se v naših časih mnogo kopulira. O veza in zamaja z drevesnim voskom jc jiri veh načinih kopnlirauja ceh; jeduaka. F. Pri k o p ul i i a u j u j e o po m i u ja v red n o. Na žlahtni vejici mora biti više reza zdravo oko, to vleče soke k sobi in podpira hitro lastil resk vi senc smejo niti kopulirati niti ceniti ker imajo preveč stricu n to deblo. C r e in je in slivo pa jc boljše kopulirati, kakor okulirati, ker se oči ialiko posušijo, če je po pr^bdit-ujeuju vreme zlo suh.O iu vroče. 0 rešuje se naj bulj ko-pulirajo na vrlin, ker divjak da navadno lepo in močno deblo, rastejo pa naj raj še, če se kestm kopulira j o, in ee imajo žbihlne vejice žc nekoliko napeta okn. L),i se Žlahtne vejice tako lahko ue odbijejo in da nc morejo ptiči iu druge živali na sije vsedati se morajo h kolekom privezati. Kopuliranje na korenje je satno dobro pri koščičnem sadju in mora biti korenje naj mu nje šest palcev dolgo in imeti tudi postransko korenje. Kane na korenju se tudi z drevesnim voskom zamužujeio. Ce se iioilahtnjena drevesa taki v drevesnico vsajajo, se mora požlahtnjeni del celo v zoailjo pogrezaotl tako, da samo l —'2 oki na žlahtni vejici iz zemlje molite; pri suhem vremenu se morajo marljivo žulji vati. Dopisi. llajriiua pri Ptuju. Il, sept, je tukaj v Slovenji vesi po poldan 18 Tliš pogorelo. Vrečji dd so bij sicer ti fiogorclci zavarovani, vendar so eui zamudili ali niso zmogli ob pravom času plačati, in so torej v veliki ne volji, ker jim je vse pogorele, in nobeden nima svojega lesa za stavbo, pa tudi ccgJa ni z Oisa delati, ker tukaj ni take prati. Letina poprek je na [itujskem jiolju letos srednja, te ne celo slaba imenovati. Zelje so večidel gosenice pojele, žito I*o megla spilo, in tudi ajda ni preveliko prizanesla, in ka-;or I rdijo, [e tudi turščica pred časom dozorela. Prašičja kuga se tudi po gonteui tu iu tam jnikazuje. Šolski in crkveni odbor je naroden z očetom Merknšem na čelu iu bo menila tudi zuačajeu, ki sla si šola, erkev in tara na roko. Oil sv. Jaltol>u v slov. çorlcitli. Danes 3. septembra imeli smo šolski izpit ali skušnjo. Obče ljubljeni nam gosp. dekan iz Jereuiuc obiskali so prvokrat zbrano mladino. Ko v šolo stopijo, jih posdravi Gelcerjeva Franca rekoč: „Veličastni goS|i. dekan I Blagovolite sprejeti, ker nas dane* prvokrat obiščete, tri cvetlico : cvetlico spoštovanja, ljubezni in srčne zahvale". Tukaj podeli deklica gosp. dekanu šopek cvetlic, potem smo zapeli Praprotni-kovo „Zjutraj" ter zraven poklicali s Duha na pomoč iu izpit se začne. Naj prej so iipmSevali gosp. katebet iz katehizroa, ko-jega so otroci gladko odgovarjali, potem pridejo novinci na vrsto v glaskovanju, za njimi pa prvi in drugi razred v kur-zoričnem in štaiaričnem čitanj ti. Iz Janežičeve slovenske slovnice se je izjiraševalo „be-sedo- iu oblikoslovje" in sicer iz oblikoslovja sklanjatev satu o stavni ko v, pridevnikov iu znimkov, |»a tudi spregate v glagolov z ozirom na spisje in pravopisje. Vsakemu rodoljubu jc lehko srce veselja igralo, ko je slišal tiočico v čistem svojem maternem jeziku gladko odgovarjati. — 150 — od kuliarijc vam lioéem nekaj povedali. Saj veste, v kuharstvu še nam veliko, veliko roajnba Ker scin sam kuharjev siit, mi že nehote za hudo vzde, iu vam tudi jaz ktero osolim. Vsuka Slovenka hi morala vedeti naj lunaj okusno juho, dobro meso in tečno prijeti skuhati; pa tudi razna močila za namakanja mesa in okusno pečenki» z mnogovrstno salato narediti. — O ti zbirljivi požeruh! Kaj toliko od nas terjaš? ho mi morda ktera z majhnim piskrcetn, iz kteroga hitro kipne ali prek gre, zavru ola. Me smo zadovoljne, ako nam z vrhnjem zabel)eui štraklji ali mlinci ne spodletijo, ter navadna jedila. kašo z repo, zelje z k:ušo, k vedre, hočem reči, razrezano s vinsko kožo v ječmenovi Itafii, zganee, glbance itd. dobro izpeljemo.—■ Vse te jedi, drage Slovenke ! so hvale vredne, naj so It snažno in okusno narejene. Ez tega se tedaj lahko prepričalo moje zadovoljno«! i. Toda večkrat se prigodi ktera radovanka, pri kteri so pojedini neobhodne, kakor: domlatki, obhanjanfe gortovna, rojstva, gostovaoje ali ženitnina, primieija itd. Takrat je treba več znati, kakor !e hruške peči. In ako doma ni zato ženske, jo je treba od inod najeti, dobro platili, pa še večkrat pri vsem tem brez potrebe v škodo priti. — Vse le ueprilike izostanejo, ako se naše Slovenke tudi v ti zadevi vadijo. Saj nektera že moža ima, pa Se prav* kruha speči ne zna. Tudi v kuharstvu, se mi dozdeva, se naše Slovenke, prav lahko vadijo, Naj pred si kupite slovensko kuharico, to je knjigo, v kteri je mnogo, mnogo stotin raznih jedil prav po domače £ opisanih od naše glasnvite pisateljico gospe Pes j ako ve v jubljaui, kder se tudi I a knjiga za I gld. 70 kr. dobi. V malih rečeh se naj prej vadite, po tem pa dalje segajte, kakor vam vašo oknlščlne dopuščajo. Kaj imate za to vendar več kakor neki zviti nemškutar, postavim: naj tense moke ali melje, jajcc, smetane, orehov, lešnikov, sirovega in kuhanega masla, suhih in pofenhaniu sliv ali kaj jednakega itd. Mandeljne, sladkorja nit oukrn, pomaranče, lemone itd. si pa tudi drugi kupovati morajo. Za take reči potrebno tftbtilo ali vnga in razne posode niso predrage m enkrat kupljene, trpijo nas sto |etr ako se v saagl Imajo. S tem si boie temelj postavile za prihodnje življenje, kar liote ob koncu previdele In se prepričale. Sedaj pa še si 1o zapomnite vrle dekline: Varujte fe takih moških, ki vas po plešiščib zlasli po krčmah vodijo, Zdaj ve ž njimi hodite, ko hote poročene, bodo pa še snmi po krčmah razsajali in krvavo zasluženi denar zapravljali. Zastonj bo vaša prošnja: Pojdi domu! — Bo odgovor: poberi se, pr......bnbal spred mojih oči, prej sem ti dober bil, ko sem tebe po krčmah vodil, sedaj ti nisem prav? ■ - Kaj boš mu rekla? — Dalje varujte se takih moških, ki vas v nečistost napelje vaj o. Taki zapelji ver le vaše meso želijo, ne pa vaše sreče, mesa se nasitijo, sreče pa ne poznajo. - Mili nog ! saj nisi nuna, ni ne masni k ali vojak, in če si vojak, tri leta hi v peklu prestal, naj je Je potlej mir; hočem reči; se lahko oninžiš. ti pa oženiš. Le uiiie se naj poprej kruha si pridelovati, lepo se obnašati, mnogih za svoj stan potrebnih reči se naučiti: kdor uič ne zna, ni¿ ne velja; hudobe je tako preveč na svetu. (Konec prihod.) Gospodarske stvari. Sailjereja. VI. Hopuliraiije ali üiklailniije. (Dalje in koncc) D. Ovezovanje. Z palcem in kazalnikom leve roke se morata oba delka — divjak in žlahtna vejica — dobro skupej zložena prav dobro držati, za ti m se s pravo roko trak tako okoli reza ovije, da se večkrat križa in se pod okom dobro zaveže, 0 veza mora biti trdna. Po prvem ovijanj«, ko je trak že enkrat v križ d jan, sc prsta lahko malo odstranita, da se po> gleda, ali sta reza zadosti dobro zložena ali ne iu če nista, še hc ta napaka lahko popravi in po tem dalje ovija. K" je že rez dobro ovit in trak za veían ali prilepljen, se ni ora cela o veza z drevesnim voskom zsmazati. Ní'ki delajo tiltil dvoj vrstni rez, kar je vendar zlo mttdno 1 u težko delo brez posebne koristi. E. K o p u 11 r a □ j e, če sta d i v j a k in žlahtna v c j i e a nejednake debelosti, 1. način. Oe je divjak samo nekoliko debelejši kot žlahtna vejica. Tudi tukaj se oba delka palec na dolgo tako vrožela, kakor je že zgoraj popisano, žlahtna vejica se vendar samo na jedni strani z divjakom tako zluži, da pride skorja na skorjo, les na les. 2. način. Če je divjak mnogo debelejši od žlahtne vejice. — Divjak se mora šest palcev od zemlje, ali pri drevesi b, ktere; že lep vrli imajo, veja na strani tako dolgo in Široko odrezati, da je rez na divjaku, ravno tako dolg kakor na žlahtni vejici in da se zatoraj lahko ž njim sklada. 3., način. Divjak se odreže zgoraj ravno tako, kakor pri prejšnjih načinih, samo na nasprotni strani od podalj nega reza malo poševno; žlahtna vejiea se mora tudi ravno tako pri rezati, da se z dlvjikovini rezom popolnoma zlaže. Xa ta način sc v naših časih mnogo kopulira. O voza in zamaja z drevesnim voskom je pri veli načinih kopnlirauja ceh; jednaka. F. Pri k o p ul i i a n j u j e o po m i u ja v red n o. Na žlahtni vejici mora hiti više reza zdravo oko, to vleče šoke k sebi in podpira hitro rast. Breskvi senc smejo niti kopulirati niti cepiti ker imajo preveč stržcuato deblo. C r c s nje in slive pa je boljše kopuil-rati, kakor ok ti tirati, ker se oči labko posušijo, če je po fiožlalit-ujeuju vreme zlo suho iu vroče. 0 rešuje sc naj bulj ko-pulirajo na vrhu, ker divjak da navadno lepo in močno deblo, rastejo pa naj raj še, če se kesno kopulira j o, in ee imajo žlablne vejice že nekoliko napeta oka. Da sc žlahtne vejice taki' lahko ue odbijejo in da uc morejo ptiči in druge živali na nje vsedati se morajo h kolekom privezati. Kopuliranje na korenje je samo dobro pri koščičnem sadju in mora biti korenje naj mu nje šest palcev dolgo in imeti tinii postransko korenje. Kane na korenja ¿e tudi z drevesnim voskom zamažujeio. Ce se požlahtnjeua drevesa taki v drevesnico vsajajo, se mora požlahlnjeni del celo v zeadjo pogrezaoti tako, da samo L oki na žlahtni vejici iz zemlje molite; pri suhem vremenu sc morajo marljivo zaljivati. Dopisi. lla|riine je trudil dokazati, da Avstrija le more o listal i, če se dr ¡Savne osnovne postave popolnoma izvršijo. Za tim je posebno povdarjul „versko stran". Ves konkordat sc naj zruši, ker je proti osnovnim postavam, in ker je spravil Avstrijo v pogibelj oh veljavo itd. Da je vprašanje ali še i ¡na cesar in deželni ubor pravico postave dajati ali ne itd. Priporoča k slednjemu adreso, kteto prebere Kol poročevalec manjšine proti adresi je za njim govoril g. Herman in začne s tem, tla seje v Avstriji proti svobodi tim več grešilo, čim bolj širukonstno se je oznanjala, našteva velike grehe in puhlost sedajne dobe, pravi, da je oktoberska diploma edina mogočna osnovna postava, ker ona varuje avtonomijo. Ta diploma pa se je spet porušila po lehniami in deicroberski ustavi, ki samo Nemcem prednost daje proti vsem drugim narodom „neuainileno" postopa. Tudi ogersko državno pravo se je nekdaj ravno tako pretepalo, kakor zdaj češko pravo; tudi dunli/,em so imeli prej za nesrečo, kakor se to zdaj o federalizmu trdi iu vendar samo od tega zdaj narodi pričakujejo pomoč. Nemci pravijo „Avstrija smo mi". Da hi se pokazali prav liberalni so napadli konkordat. — G er m a ni žira tue, antikonkordatiranje, to je zdaj jih odločna beseda, ■ „nam Slovencem pa hočejo vrata pokazati". — Državni zbor in vse, kar je napravil, je samo oktrojirano. Kako more državni zbor brez Cehov, o Čehih kaj odloČiti? — Čcski upor je legalen. — Vkljuh 10 hočejo vendar Slovcnec uničiti, fiavnopravuosti druge pri nas ni, samo „dačinc bukviee" so slovenske ravnopravue 7. nemškimi, drugače pa je Slovenec, hlapec v lastni hiši. Deželni zbor in deželne oblastuijc ne umejo Slovencev, ktirim bo le pomagano, če se združijo v jedno celoto. Temu, kar zahteva narod, se mora zadovoljiti, prej ko so sme govorili o državljanski svobodi. Vsak upor je zastonj, čimveč se bodo Slovenci zatirali, tim teže j še ho stanje Nemcev. Tornj kličemo : Vrnile se! pobotajte se s Cehi, pobotajte se s vsemi narodi, Baron II a k el her g napada grdo „ Volkshlait" ; trdi tudi, da živi že više 13 let med Slovenci, da mu celo ni znano, da bi se ti boleli združiti z drugimi Slovenci in ločiti od štirskih Nemcev. Samo Nemcem se imamo za vse zahvaliti. Napada tudi dubovstvo in priporoča adreso. Zdaj je proti «dresi govoril baron Buol. Jegov govor jo lul izvrsten, kar pri poznaj o tudi nasprotniki. Govoril je iz crkveneta stališča in pravi, da se od svoje strani in er k veno-ko n eervati vae Strani, ktero zastopa ne more zložiti s tem, da bi se izrekla hvala za državue osnovne in erkveno postave: pripozna tudi, da je obveljava federalističnih načel edina rešitev za Avstrijo. Crk vem h postav pa crk vena stranka zato ne more odobriti, kor seje ncfHJStavuo segiiolo v kenkordatuo pogodbo. Carneri. Zagovarjaj« ustavno Btranko, pravi, da du-bovništvo, federalizem in slavlzcm skupej grede spet hočejo pokopan absolutizem oživiti. Pravi, da duhov&ŠIna slabo skrbi za šolo in navaja neke burke iz malega berila, kar kaže, da sloji šola na slabem. Da se je Carnerov govor zlo do-pa|r nam tli treba praviti. Dr. Vodnjak pobija res prav krepko adreso. Ou pravi da tudi ou ne prezira, kar je v novih postavali svobode, ustavljati pa se vendar mora svojeglav ni pristranski politiki vladajoče sisteme, ktera Avstrijo v pogubo tira in po-jsobtio zatiranju Slovanov v Avstriji in lia Odrskem. Pravi, da še mu oktoberska diploma zuiirom več valja, kakor vse druge osnovne postave. Bel kredi je hodil po pravi poti, po kteri hi se jedino mogla Avstrija ustanoviti: ta skušnja se je vendar razbila po oni stranki, ki si je hotela vladaratvo pridobiti. Na to dojde tujec Beust in kar Kraljevgradec ni zamogcl, namreč Avstrijo razcepiti je ou z jed mm peresnim potezajem storil. Popisuje po tem strašno progaaauje Cehov itt žalostno stanje Slovencev na Štajarskem in pravi: „To je svetla slika nove svobodne dobe". Slovencem sc tudi v novi dobi slabo godi, nemški uradutki so se prestavili na Slovensko, slovenski pa za kazen na Nemško in vendar še Sloveuei niso nikdar žugali, da hočejo Avstrijo zapustiti. Da pa se Slovenci hočejo združiti, prisilili so jih lcNcmci. Dalje pravi govornik, da nemški liberalci zmirom žugajo, da iiočejo odpaali; tegn Slovenci niso nikdar storili in če hi Slovcnci bili to govorili, kar so govorili Nemci, bi že davnej sedeli v kriminala. Diulisfi bi se morali zatožhi podvreči, ker so vzrok, da se država pogubi bliža, Upu vendar in to je jegova tolažba, da še bodo ravno tako dobri federalist! postali, kakur so iz ecnlralistov postali dual isti. Zadnji govornik ješe bil dr. Graf, ki je uiuogo govoril o „arlreai šestnajsterih", ali vendar celo nič novega, ampak »nine, kar se je že po vseh nasprotnih časnikih davnej prežvekovalo in reče, ttuj se nove postave od vladino strani ljudstvu raztolmučijo, Tudi Slovcuccm je daval dobre nauke. — (Komaj smo jih že pričakovali.) Tem se je prvi dan končala ad res in a debata, ker so vendar Slovenci v tej Nemce popolnoma pobili, se je odložila debata na drugi dati, da bi se Kernel lože okoristili in ua odboj pripravili. Drugi dan prešteje predsednik dolgo vr3te zapisanih govornikov in da naj prej besedo dr. Waseru, ki pravi, da so vse pritožbe slov. poslancev nepravične, ker vlada je dovolila že 1 ezn i c o na K ran j site m ([) iu ua Češkem in ker je stem gotovo pokazala, da hoče hiti vsem narodom pravična. Konečno tudi reče, da se ne more zlngati konkordat z ustavo : iu da so neka mesta v spodnjem Štajarskem za ustava de-mostrirala, Kaiscrfcid je govoril celo nro o veliki vrednosti nove ustave, o nepairehuosti konkortiala in da je bil nesreči Avstriji itd. OHkar Sobinid je govoril samo o svojih protestantih iu se v ujih imenu zahval nje za verske postave. it r a n d s t e 11 e r pravi, da se štajarski Slovenci tudi zlažejo s prijatelji ustave In da bi jih poslanci tudi morali misliti ua zahvalo za dano ustavo. Dr. Mihi pravi, da v imenu universitete glasuje za adreso, ker /nauost mora z ljudstvom živeti In znati, kaj je ljudstvu potrebn i. Ce uHtava ni ahsohitno dobra jo vendar relativno dobra pri zdajnih okolščinah. Maramo še čekati, dokler bo ustava prinesla sad. Dr. lice h bauer je posebno grdo napada! slovenske poslance in zagovarjal ustavni J-'eyrer je nekaj o starih prošnjah govoril. — 152 Dr. V oš njak in Hermao še slu po tem enkrat po prejela besedo i a dobro odvrne! a vse napade, ktere je toliko govornikov na nju navalilo. Deželni poglavar Mecsery tudi govori za poatavnost «stave in obžaluje, da je debata bila tako razdražena. Schloffer ima zadpjo besedo in pnvdarja, da če bi cesarstvo razpadlo ne bodo krivi Nemci, ampak druge str«nke b f ž hc naj bolj tega bali morale. A dresa se je z 48 glasi proti 4 sprejela en blotj. H koncu je deželni glavar naznanil, da se je dr. Kazi a g poslanstva odpovedal. V 10. seji dežel, zbora 12 sept. se je naj prej podpiral lirandrttetterjev nasvet, naj se napravi deželna postava, k tura naj odpravi zapreke, ki so dOfcdaj overale, da se niso mogle napraviti veče srenje. Kasvetovaleč dokazuje, da so vekše srccje potrebna, ker samo te morejo vspešno delati. Ker se vendar mnogi srenjski odborniki taki ni srenjam vstavljajo, naj se da deželnim in okrajnim zastopam pravica, da bi smeli manjše srenje združili v vefcše. Nasvet se izroči odborn za srenjsfce in okrajne zadeve. Lipo! d poroča o nekterlb odstavkih deželnega račnna-dr. Altmann poroča o stroških za deželno zastopništvo in upravo. poroča o nasvetu naj se vstanovi na tchuičui viši šoli stolica za mehanično tehnologi« in popularni nauk o mašiaab. Za to stolleo se dovoli vsako leto 400 gld, in za prve priprave 1000 gld. Mestni sTenji Kuittellekl so po dolgem besedovanju dovoli, da se sme ločiti od It i; njo združenih občin. Tuner poroča o spregledu delavnosti više tehniške ¿ole in realke. Deželni zbor odobrava vse, kar je v teh zadevah odloČil deželni odbor, kterenul se daj a tudi pravica, da sme med šole po deželi razdeliti vse knjige, kar jih nepotrebuje knjižnica na Johaneuum, Pri deželnih šolali se za zdaj še hudo davala šolska darila. Kupčijski oddelek više realke se naj razpusti in za to se naj da kupčijski in obrtniški akademiji v Gradcu 300fi gld. letne podpore. Za to lw morala akademija brezplačno sprejemati nekoliko učencev. Merim ho obiskovanje dovolil deželni odbor. Za pero vodji sta voljena baron Buol in Sessler. V It. seji dežel, zbora 14- sept. je deželni glavar naj prej omenil, da so slovenski poslanci oglasili interpelacijo do vlade za stran izpeljanja narodne ravnopravnosti. Dr. Bnior je poročni o računskih zadevah posečuo o poravnanju potokov in rek- Stroški se odobrijo. Tuner poroča o pregledovanju računov, ktere je položil deželni zbor o deželnih uradih; dnlje poroča v imenu ra-čunstvenega odseka /astmu prodaje Eiseuerza, Mariazela in Neuberga: po tem zastran železnice cesurjeviča Rttdolia itd. Feyrer sporoča o več i h račnnstvenih zadevah, ktere se vse odobrijo. Bran dstettCT poroča o vstanovi j enjn vinske šole pri Mariboru; celi načrt se odobri samo, ko je došla na vrsto točka, v kakem jeziku bi se naj učilo, in ko seje izreklo samo v nemškem se podigne ostro besedo vanjo proti temu in slovenski poslanci zahtevajo prav dokazljivo, da je sila potrebno, dn se vpelje slovenski učni jezik j govorili so za to: Dr. Vošujak, Herman in dr. Prelog (govore prinesemo v kratkem prihodnjič) ali vendar vse zastonj. Ogovarjal je jim samo nekoliko Kottnlinski, Kaiserfeld in Langer vsi sku pejsosamo rekli, dajo deželna Šola in mora tedaj povečini prebivaveev bili le samo nemška, učitelja vrtnar in soilar morata vendar tudi znati slovenski. Ker se slovenščina od ravnatelja in prvega učitelja ni zahtevalo, je Lipold vprašal zakaj pa se to ne zahteva od te prve naj bolj važue osebe, mu Kottnlinskt odgovori, da hočejo za to službo najeti nekega Nemca od Kina — tako! ker v Avstriji tako izvedenih ljudi za to ni. Htremajer vendar k slednjemu predloži, da se tudi ravnatelj naj slovenski uči i v aO letih bo se,, že nauči I) in ta predlog se prime. Okrajnemu zastopništva v Mariboru, ki je prosilo, da se naj t ruški za boleue vinčarje iz deželne hhignjmcc plačujejo, se prošnja odbije. V L j n h J j an s k Cm deželnem zboru je bilo zastraa odo-brenja volitve v Postojni, Vcrhmki in Logu, prav ostro besedovanje j zmagala je vendar narodna stranke. V deželnem zboru v Liucn je tudi bilo 7 glasov soper arlreso do cesarja in 8 glasov soper adrese do nunisterstvu. Oeski deželui zbor je za osem dni nehal zborovati. Hrvaški deželni zbor bo poslal pismo sožalnvanja srbski vladi zaslran umorjen j a kujeza \ovicar* Ogerska vlada je v Ogcrski lekča posestva Aleksandra K.aragjoorgjeviča, za srbsko vlado sekvestrirala. Oko I d Kozjega je začela griža zlo gospodovati, 1/Amerike se i udi čnje, da tam griža tudi zlo gospoduje. V No-veinjorkn je meseca velikega srpna v jednem tednu nmrlo 303 z d to boleznijo. Češkim listom so prepovedani hrznvlaki samo zato, da bi ue mogla policija zamuditi konfiskacije. Češkim narodnim poslancem se je naznanilo, dn. če ne dojdejo v 14 dneh v dež. zbor, zgubijo poslanstvo. V Zagrebu se bo napravil 4 tečaj pravniške akademije in stolica slovanskega prava. V hrvaško deželno zbornico so prinesli ngerski grb. Nekoliko francoskih škofov je darovalo rimski vladi nekaj topov in 1^4 kovčekov jtreljne priprave. iz Belgije in Anglije pa rimska vlada vsak dan. pričakuje novih pušek. Lepa znamenja miru! V Kast vi se ustanavlja odbor, ki ima vse potrebno priskrbeti za slovenski tabor med Kastvo, Jeljšauauii in Nerado m. V Senožečah se je osnovat a čitalnica ; dalje se snujejo čitalnice V Berkoli, pri št. Ivanu in v Skednju vse na Primorskem. Primorski Slovenci res vse hvale vredno napredujejo. Društvo sv. Jer onima v Zagrebu, ki ima isto na m eno ko naše društvo sv, Mohora, se lepo raievetu. Dan na dan se mu množi število družnikov, Frane Ptačovski vrednik dnevnika „Novt Pizor" }e obsojen na j eden mesec v zapor za volj pregreška proti javnemu miru in redu po §. 300; lastnik imenovanega lista pa g. Josip Miška t o vič na 20 gld. a. v. globe in za-padne mu KXI gld. jamfievine (kavcije). liaipor med češkimi narodnimi voditelji, o kterem so plačani dopisovavci v nemških listih te dni, toliko hrupa gnali, je gola izmišljotin^ te stranke, Česar si človek želi, tega si tudi do miši j nje da je. Pa češki narodnjaki so tako discipiirani, da so ne dajo cepiti v stranke od nobene stvari, ker znajo da je v jediuosti moč. Da bi pač pri nas tudi tako hiti hotelo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice v&gan idrdTeuka) Rži . . J&iiuenb „ Ovsa „ . . Turšics ¡kurnzei V igli n , Ajde 9 Prosa. „ Krompirja „ Govedine funt Telotine » . . Svinjetine oral ve funt Drv ftfl" trii i ti 6ei,ejy (Kl&ftnrl 1 D, I ii la i: it ■ „ 36" mehkih ,. . IS" 'J 4 IS II ' dolenja i/, trdemu tesu vegan „ mehkega „ „ Sena cent , SI a n to cent v iojjalj , „ M itstjO SI fini ti e (Špelin j cent Jujco, pet ¡ts s = i o-S r g > s B >5" II ; k. jI, k. II. k.TTT 4 40 s- 1 so 2 SO -t On 4 00 4 so Sla 'jo 3 20 --1, ¿«0, s — - - 1 30 t 50 3 20 2 EK1 3 -— 8 —- Si!) il 40 1 70 8— i So 8 — S — 1 25 j— 9U [ ](> 1 — - - 20 — J6 — n — 25 ■ 21 — 28 — — 2fl _ 28!—iae':—- 2s— 2Š 10!---a 50 to,— a 65--— — e---e — T 60 - 8 eo —-- — 40 — - oa -1 20 J 10 J 10))— '60 — oo —;so 40-10 K 76 - . — 40—16 I SOl—:7fi i 1 — SO J81-— 110 '55 — 40 - — 75 Cesarski zlat velja o il. 53 kr. a. v. Ižijo srebra U3.60. liarodno drž. posojilo 00."^). Lotcrijnc srečke. V Gradcu 9. septembra l*6Sr 19 -I-i 15 «O Prii!>dnje srečkacje je 23. septembru 16£6. i» — 152 Dr. V oš njak in Hermao še slu po tem enkrat po prejela besedo in dobro odvrne! S vse napade, ktere je toliko govornikov na nju navalilo. Deželni poglavar Mecsery tudi govori za postavnost ustave in obžaluje, da je debata bila tako razdražena. Sebloffer ima zadnjo besedo in povdarja, da če bi cesarstvo razpadlo ne bodo krivi Nemci, ampak drage strunke bi ho iinj bolj tega bati morale. A dresa se je z 48 glasi proti 4 sprejela en bJoti. 11 koncu je deželni glavar naznanil, da se je dr. Kazi a g poslanstva odpovedal. V 10. seji dežel, zbora 12 sept. se je naj prej podpiral Iirandstetterjev nasvet, naj se napravi deželna postava, ktera naj odpravi zapreke, ki Ho dozdaj overale, da se niso mogle napraviti voie srenje. Nasvetevalec dokazuje, da so vekše srenje potrebne, ker samo te morejo vspešno delati. Ker se vendar mnogi srenjski odborniki taki ni srenjam vstavljajo, naj se da deželnim in okrajnim zastopam pravica, da bi smeli manjše srenje združili v vekše. Nasvet se iztoči odborn za srenjsfce in okrajne zadeve. Lipo! d poroča o nekterib odstavkih deželnega računa-dr. A lt m a no poroča o stroških za deželno zastopništvo in upravo. poroča o nasvetu naj se vsUmm na tekuičui viši šoli stoliea za mehanično tehnologi« in popularni nauk o mašinab. Za to stolleo se dovoli vsako leto 400 gld, in za prve priprave 1000 gld. Mestni sTenji Kuittellekl so po dolgem besedovanju dovoli, da se sme ločiti odi t t njo zd roženih občin. Tuner porota o spregledu delavnosti više tehniške šole in realke. Deželni zbor odobrava vse, kar je v teb zadevali odločil deželni odbor, kteremu se d;ija tudi pravica, da sme med šole po deželi razdeliti vse knjige, kar jih nepotrebuje knjižnica na Johaneuum, Pri deželnih šolan se za zdaj še bodo davala šolska darila. Kupčijski oddelek više realko se naj razpusti in za to se naj da kupčijski in obrtniški akademiji v Gradcu 300D gld. letne podpore. Za to lw morala akademija brezplačno sprejemati nekoliko učencev. Merim bo obiskovanje dovolil deželni odbor. Za pero vodji sta voljena baron Buol in Sessler. V lt. seji dežel, zbora 14- eept. je deželni glavar naj prej omenil, da so slovenski poslanci oglasili interpelacijo do vlade zastran izpeljanja narodne ravnopravnosli. Dr. Baier je poročal o računskih zadevah posehuo o poravnanju potokov in rek- Stroški se odobrijo. Tuner poroča o pregledovanja računov, ktere je položil deželni zbor o deželnih uradih; dnlje poroča v Imenu rn-čunstvenega odseka /astmu prodaje Eiacuerza, Mariazel« in Neuberga: po tem zastran železnice cesurjevjča Httilolla itd. Feyrer sporoča o več i h račnnstveuib zadevah, ktere se vse odobrijo. Bran dstettCT poroča o vstauovljenju vinske šole pri Mariboru; celi načrt se odobri samo, ko je došla na vrsto točka, v kakem jeziku bi se naj učilo, in ko seje izreklo samo v nemškem se podigne ostro besedovanje proti temu in slovenski poslanci zahtevajo prav dokazljivo, da je sila potrebno, da se vpelje slovenski učni jezik j govorili so za to: Dr. Vošnjak, Herman in dr. Prelog (govore prinesemo v kratkem prihodnjič) ali vendar vse zastonj. Ogovarjal je jim samo nekoliko Kottnlinski, Kaiserfeld in Langer vsi sku pejsosamo rekli, daje deželna Šola in mora tedaj povečini prebivavcev biti le samo nemška, učitelja vrtnar in sodar morata vendar tudi znati slovenski. Ker se slovenščina od ravnatelju in prvega učitcija ni zahtevalo, je Lipold vprašal zakaj jia se to ue zahteva od te prve naj bolj važue osebe, mu Kottuliuskt odgovori, da hočejo za to službo najeti nekega Nemca od Kina — tako! ker v Avstriji tako izvedenih ljudi za to ni. Htremajer vendar k slednjemu predloži, da se tudi ravnatelj naj slovenski uči i v aO letih bo se^že nauči I) in ta predlog se prime. Okrajnemu zastopništva v Mariboru, ki je prosilo, da su naj t roški za boleue vi nt a rje iz deželne bla^ajnice plačujejo, se prošnja odbije. V L j n b J j an s k Cm deželnem zboru je bilo zastran odo-brenja volitve v Postojni, Verhniki in Logu, prav ostro besedovanje j zmagala je vendar narodna stranka, V deželnem zboru v Liuen je tudi bilo 7 glasov soper adreso do cesarja in ti glasov soper adrese do nunisterstvu. Oeski deželui zbor je za osem dni nehal zborovati. Hrvaški deželni zbor bo poslal pismo sožalovanja srbski vladi zastran umu rje ti j a fcujeza Vovičar» Ogerska vlada je v Ogerski ležeča posestva Aleksandra K a ra gj oorgj e vi ča, za srbsko vlado sekvestrirala. Oko h) Kozjega je začela griža zlo gospodovati. Amerike se i udi čnje, da tam griža tudi zlo gospoduje. V No-vemjorku je meseca velikega srpaa v jednem tednu nmrlo 303 z n to boleznijo. Češkim listom so prepovedani brzovlaki samo zato, da hi ne mogla policija zamuditi konfiskacije. Češkim narodnim poslancem se je naznanila, dn. če ne dojdejo v 14 dtich v dež. zbor, zgubijo poslanstvo. V Zagreba se bo napravil 4 tečaj pravniške akademije in stoliea slovanskega prava. V hrvaško deželno zbornico so prinesli ogerski grb. Nekoliko francoskih škofov je darovalo rimski vladi nekaj topov iii 134 kovčekov »treljne priprave. iz Belgije in Anglije pa rimska vlada vsak dan. pričakuje novih pušek. Lepa znamenja miru! V Kast vi se ustuiiovlja odbor, ki ima vse potrebno priskrbeti za slovenski tabor med Kustvo, Jeljšauauii inNo- radom. V Senožočfih se je osnoval a čitalnica ; dalje se snujejo čitalnice v Berkoli, pri št. Ivanu in v Skednju vse na Pri morskem. Primorski Slovenci res vse hvale vredno napredujejo. Društvo sv. Jer onima v Zagrebu, fci ima isto namena ko naše društvo a v, Mohora, se lepo razcvetu. Dan na dan se mu množi število družnikov, Frane Ptačovski vrednik dnevnika „Novi Pozor" }e obsojen na j eden mesec v zapor za volj pregreSka proti javnemu miru in redu po §. 300; lastnik imenovanega lista pa g. Josip Miška t o vič na 20 gld. a. v. globe in za-padne mu lfXl gid. jnmčevine (kavcije). liaipor med češkimi narodnimi voditelji, o kterem so plačani dopisovavci v nemških listih te dal, toliko hrupa gnali, je gola izmišljotina te stranke. Česar si človek želi, tega si tudi domišljije da je. Pa češki narodnjaki so tako discipiirani, da se ne dajo cepiti v stranke od noheno stvari, ker z nuj o da je v jediuusti moč. Da bi pač pri nas tudi tako biti bolelo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice v&gan idrdTeuka) Rži . . Jt-L*:TIL{.*llft „ Ovsu „ . . Turšics ¡kurnzei vftgftH . Ajde 9 Pfiini „ Krompirja „ Govedine funt Teltitine » . . Svinjetine čratve funt Drv ftfl" trditi sei.erd (Klaftcr. i on >1 la >: it ■ „ 36" m sikih. IS" ,, 4 is ii > Ugtobja iz trdemu fesu vsgan „ mehkega „ „ Sena cent . Slame etnt v «ojjab , „ ?.'■< iteljo SI fini ti e (ipeha) cent Jujco, pel ¡ts 5= i r g > s B >5" II: k. II, k. it. k6, k. 4 40 t SO 2 SO -t On 4 00 4 so S 13 'JO 3 20 —i, s — - - 1 OD 1 50 3 20 2 EK1 3 -— 8 —- Si!) il 40 1 70 8— 2 30 8 — S — 1 25.1— 3(J [ ](> 1 — - - 20 — J6 — n — 25 ■ '24 — 38—2(1 — 2fl L. 28!—iae':—- 20— 23 10!---a 50 io,~ a 65--— — e---e — T so - aeo --- — 80.— 40 — - 00 -1 20 J J lOfl—'60 — 00 —;so 40-10 K 76 - ,-PU. — 40—i6 I SUl— :7fi i 1 — SO J81-— 110 jšsj— 40 75 Cesarski zlat velja o il. 53 kr. a. v. Ižijo srebra H3.50-liarodno drž. posojilo GO.^iO. Lotcrijiie »rerke. V Gradcu 9. septembra l*6Sr 19 -I-i 15 «O Prii!>dnje srsCkdoji! je 23. aeptcnitjrn I6i6. i» — 152 Dr. V oš njak in Hermao še sla po tem enkrat po prejela besedo in dobro odvrnola vse napade, ktere je toliko govornikov na nju navalilo. Deželni poglavar Mecsery tudi govori za postavnost ustave in obžaluje, da je debata bila tako razdražena. Sebloffer ima zadpjo besedo in pnvdarja, da če bi cesarstvo razpadlo ne bodo krivi Nemci, ampak drnge str«nke b f ž se naj bolj tega bali morale. A dresa se je z 48 glasi proti 4 sprejela en bloc, 11 koncu je deželni glavar naznanil, da se je dr. Kazi a g poslanstva odpovedal. V 10. seji dežel, zbora 12 sept, se je naj prej podpiral Brandstctterjcv nasvet, naj se napravi deželna postava, ktera naj odpravi zapreke, ki so dozdaj overale, da se niso mogle napraviti veče srenje. Nasveto valeč dokazuje, da «o vekše srenje potrebne, ker sama te umrejo vspešno delati. Ker se vendar mnogi srenjski odborniki taki ni srenjam vstavljajo, naj se da deželnim in okrajnim zastopam pravica, da bi smeli manjše srenje združiti v vekše. Nasvet se izroči odborn za srenjsfce in okrajne zadeve. Lipo! d poroča o nekterih odstavkih deželnega računa, dr. Alt man n poroča o stroških za deželno zastopništvo in upravo. poroča o nasvetu naj se vstanovi na tcliuičui visi šoli stolica za mehanično tebnotogio in popularni nauk o mašiaab. Za to stolli» se dovoli vsako leto 400 gld, in za prve priprave 1000 gld. Mestni sTenji Kuittellekl so po dolgem besedovanju dovoli, da se sme ločiti od It i; njo združenih občin. Tuncr poroča o spregledu dela vnosi i više tehniške ¿ole in realke. Deželni zbor odobrava vse, kar je v teh zadevah odloČil deželni odbor, kterenul se daj a tudi pravica, da sme med šole po deželi razdeliti vse knjige, kar jih nepotrebuje knjižnica na Johaneumn, Pri deželnih šolali se za zdaj še hudo dnvnla šolska darila. Kupčijski oddelek više realke sc naj razpusti in za to se naj da kupčijski in obrtniški akademiji v Gradcu SOOfi gld. letne podpore. Za to lw morala akademija brezplačno sprejemati nekoliko učencev. Merim ho obiskovanje dovolil deželni odbor. Za pero vodji sta voljena baron Buol in Sessler. V It. seji dežel, zbora 14- sept. je deželni glavar naj prej omenil, da so slovenski poslane) oglasili interpelacijo do vlade zastran izpeljanja narodne ravnopravnosti. Dr. Bnior je poročni o računskih zadevah posebuo o poravnanju potokov in rek- Stroški se odobrijo. Tuncr poroča o pregledovanju računov, ktere je položil deželni zbor o deželnih uradih; dnlje poroča v imenu ra-čunstvenega odseka zastmu prodaje Eiaeuerza, Mariaaela in Neuherga: po tem zastran železnice cesurjeviča Httdolia itd. Feyrer sporoča o več i h račnnstveuih zadevah, ktere se vse odobrijo. Bran datetteT poroča o vstauovljenju vinske šule pri Mariboru; celi načrt se odobri samo, ko je došla na vrsto točka, v kakem jeziku bi se naj učilo, in ko seje izreklo samo v nemškem se podigne ostro besedovanje proti temu in slovenski poslanci zahtevajo prav dokazljivo, da je sila potrebno, dn se vpelje slovenski učni jezik j govorili so za to: Dr. Vošujnk, Herman in dr. Prelog (govore prinesemo v kratkem prihodnjič) ali vendar vse zastonj. Ogovarjal je jim samo nekoliko Kottnlinski, Kaiserfeld in Langer vsi sku pejsosamo rekli, daje deželna Šola in mora tedaj povečini prebivavcev biti le samo nemška, učitelja vrtnar in sodar morata vendar tudi znati slovenski. Ker se slovenščina od ravnatelja in prvega učitelja ni zahtevalo, je Lipold vprašal zakaj pa se to ne zahteva od te prve naj bolj važue osebe, mu Kottnlinskt odgovori, da hočejo za to službo najeti nekega Nemca od Kina — tako! ker v Avstriji tako izvedenih ljudi za to ni. Htremajer vendar k slednjemu predloži, da se tudi ravnatelj naj slovenski uči i v aO letih bo se,, že nauči I) in ta predlog se prime. Okrajnemu zastopništva v Mariboru, ki je prosilo, da se naj t roški za boleue vinčarje iz deželne blagajnice plačujejo, se prošnja odbije. V L j n h J j an s k tm deželnem zboru je bilo zastraa odo-brenja volitve v Postojni, Verhniki in Logu, prav ostro besedovanje j zmagala je vendar narodna stranka. V deželnem zboru v Liuen je tudi bilo 7 glasov soper arlreso do cesarja in 8 glasov soper adrese do nunisterstvu. Oeski deželni zbor je za osem dni nehal zborovati. Hrvaški deželni zbor bo poslal pismo sožalnvanja srbski vladi zastran umu rje ti j a fcujeza \ovicar* Ogerska vlada je v Ogerski ležeča posestva Aleksandra K a ru gj oorgj e vi ča, za srbsko vlado sekvestrirala. Oko h) Kmsj ega jo začela griža zlo gospodovati, 1/Amerike se tudi čnje, da tam griža tudi zlo gospoduje. V No-veinjorkn je meseca velikega srpna v jednem tednu umrlo 303 z d to boleznijo. Češkim listom so prepovedani hrznvlaki samo anbi, da bi ne mogla policija zamuditi konfiskacije. Češkim narodnim poslancem se je naznanilo, dn. če ne dojdejo v 14 dneh v dež. zbor, zgubijo poslanstvo, V Zagrebu se bo napravil 4 tečaj pravniške akademije in stolica slovanskega prava. V hrvaško deželno zbornico so prinesli ngerski grb. Nekoliko francoskih škofov je darovalo rimski vladi nekaj topov iii 134 kovčekov »treljne priprave. iz Belgije in Anglije pa rimska vlada vsak dan. pričakuje novih pušek. Lepa znamenja miru! V Kast vi se ustanovijo odbor, ki ima vse potrebno priskrbeti za slovenski tabor med Kaslvo, Jeljšauauii in Nerado m. V Senožečah se je osnoval ¡i čitalnica ; dalje se snujejo čitalnice v Berkoli, pri št. Ivanu in v Skednju vse na Pri morskem. Primorski Slovenci res vse hvale vredno napredujejo. Društvo sv. Jer onima v Zagrebu, ki ima isto na m eno ko naSc društvo sv, Mohora, se lepo raievotiu Dan na dan sc mu množi število dolžnikov, Frane Ptačovski vrednik dnevnika „Novt Pozor" }e obsojen na j eden mesec v zapor za volj pregrelka proti javnemu miru in redu po §. 300; lastnik imenovanega lista pa g. Josip M iskat o vič na 20 gld. a. v. slohe in za-padue mu )0Q gld. jnmčevine (kavcije). liaipor med češkimi narodnimi voditelji, o kterem so plačani dopisovavci v nemških listih te dni, toliko hrupa gnali, je gola izmišljotin^ to stranke. Česar si človek želi, tega si tudi di>miš|juje da je. Pa češki narodnjaki so tako diseipiirani, da so ne dajo ccpiti v stranke od nobeno stvari, ker zunjo da je v jedinosti moč. Da bi pač pri nas tudi tako hiti hotelo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice v&gan idrdTeukh) Rži . . J&iiueiib „ Ovsu „ . . Turšiee ¡kurnzei v igli n . Ajde 9 Pfiina. „ Krompirja „ Govedine funt Telotine » . . Svinje ti ne ¿rs l ve funt Drv ftfl" trii I ti 6ei,ery tKl&ftnrl 1 Of I n la 11 H * 1 „ 36" tn&hkih ,. . IS" 'J 4 IS II ' OfjicnjR v/, trdemu tesa vegan „ mehkega „ „ Sena teti t . Slame etnt v šoj j ali , „ M itstjO SI fini n e (ipeha) cent Jujee, pet ¡ts s = i o-S r g > s B >5" II ; k. it, k. It. k.TTT 4 40 1 so 2 SO -t $0 4 00 4 SO SU "- 'JO 3 20 —i, aao, s — - - 1 BO 1 50 3 20 2 [!Q 3 -— 8 — Si!) il 40 2 70 8— i So 8 — S — 1 25.1— 3(J 1 10 1 — - - 20 — J6 — n — 25 ■ 24 — 58 — 2(1 — 2fl L_ -Ji — — 21!— 23 10|---a 50 to,— a 65--— — e---e — T 60 - seo --- — SQ.— 40 — - oa -1 20 no i loj)—'so — oo —;so 40-10 K 76 - t— 40—i6 I SUl— :7fi i 1 — SO J81-— 110 '55 — 40 75 Cesarski zlat velja o il. 53 kr. a. v. Ižijo srebra H3.50-liarodno drž. posojilo 00."^). Loterijnc itrerke. V Gradcu 9. septembra 1^68: 19 -I-i 15 «O Prii!>doje srečkacje je 23. septembru I6i6. i»