Štev. 25.(Pritii tek. ntn. - L (. tog ti frsto).
V Trstu, petek 19. junija 1925.
Leto III.
lahaja vaak petek opoldne.
N»»lor : Trst-Trie«te Cetella Centro 37 eli pa : vie Geppa 17/111, Izdaja: konzorcij Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
3«suei ena itevtlka 20 »tc
Eno leto 10 lir ^r) Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik Ivan Preše!
Mali koledar.
Petek. 19. junija: Srce Jezusovo. — Sobota, 20.: Silverij. — Nedelja, 21.: Alojzij (Vekoslav). — Pondeljek, 22.: Pavlin, Ahacij. — Torek, 23.: Eberhard. — Sreda, 24-: Janez Krstnik. — Četrtek, 25.: Henrik. — Petek, 26.: Rudolf.
MALE NOVICE.
Matteotti.
Dne 10. junija je minilo leto, odkar je bil odpeljan in umorjen poslanec Jakob Matteotti. Njegovi tovariši so hoteli proslaviti obletnico v parlamentarnem poslopju, a fašisti tega niso pustili, predsednik parlamenta pa je poslancem pred nosom vrata zaprl.
Šest novih pesmi
Prosvetna Zveza je pravkar izdala šest pesmi za mešan zbor v zvezku, ki je izšel v Gorici. Rožmarin, Barčica je zaplavala, Tekica teče, Nekje v Franciji, Na potoku, Neizkušena. V zalogi so pri Prosvetni zvezi v Gorici, Corso Verdi 37. Ime skladatelja pove vse — Emil Adamič. Besedilo je vzeto največ iz narodne pesmi. Najodličnejša je Tekica, vendar bodo vse ugajale; v srce segata Barčica je zaplavala in Nekje v Franciji, ti dve se bodo na vseh odrih ponavljali. Pri tem so pri-Proste, da bodo dobrodošle vsem deželskim zborom. Častitamo Prosvetni zvezi. Emil Adamič pa je iznova proslavil slovenski narod.
Prav po evangeljsko.
Na binkošti se je vršil v Monzi poseben verski obred: neki kavalir Ignacij Paternd je vstopil v samostan patrov barnabitov in je postal menih. Na binkošti je naredil slovesne obljube. Ta Paterno je bil oženjen in tudi njegova žena Angela je istočasno vstopila v ženski samostan sester karmeličank. Stara sta okrog 45 let. Bila sta bogata trgovska družina, pa zelo verna. Pred vstopom v samostane sta zapustila vse Premoženje ubožcem in v dobrodelne namene. Paterno je izštudiran jurist. Tako sta ravnala prav po svetem pismu: «Kdor hoče biti popoln, naj pro-vse, kar imži, naj razdeli med reveže, in naj gre za menoj«.
Kitajski nemiri.
Poročila s Kitajskega so vedno bolj Vznemirljiva. Takoime'novane «rdeče čete« se vojskujejo pod vodstvom ruskih častnikov in gredo proti Evropejcem, zlasti proti Angležem. Kitajska vlada drži tudi z Rusi. Stavkujoče delavce v Šanghaju tudi podpira kitajska vlada. V Kju-Kjangu so baje zažgali angleški in japonski konzulat. Napako tudi privatne hiše evropejskih ljudi. Rusija podpira kitajsko gibanje tudi z denarjem.
Iz Livorna
Pošiljajo pozdrave vojaki težkega top ištva:	Godnič	Joško, Kostanjevica;
Škabar Joško, Temnica; Makovec Avguštin, Komen; Vincenc Pipan, Sveto; gruden Rajko, Nabrežina; Janez Jereb, Sebrelje; Kosič Karel, Loglje pri Bredin ju.
Vojaki iz Specije.
Pošiljajo pozdrave domačim. Iskra Vincenc in Simčič iz Zabič, Čeligoj
v>an, Sedmak iz Drskovč, Keš in ,Čele Knežaka, Križman in Vičič iz Podlež, Dobrila in Šturm s Ilerpelj, Jaz-T,ar iz Idrije četovodja Baje Ivan iz viorič.
Pozor I
Judi letos izide na jesen pratika r> a • Opozarjamo že danes to g. trgovce po vsi Julijski krajini
JUNAK IZ LIKE
V Novem mestu je sedel pred porotniki dne 4. junija Milan Esapovič, roj. 1. 1900. v Primišlju, pravoslavne vere, delavec, o-ženjen. Obložen je bil, da je 12. oktobra 1924. v Vrbinski vasi ubil s sekiro posestnika Jakoba Verdelja in njegovo ženo in ju oropal obleke in 10.000 K denarja. Obtožen je poleg tega tudi dvoženstva in manjše tatvine v Vel. Potočeču pri Križevcih.
Obtoženec je bil prej tri tedne pri u-morjenih, ki sta ga prijazno sprejela v svojo hišo in ga hotela vzeti celo za svojega, ker nista imela otrok. Prišel je k njima kot delavec iz kamnoloma pri Raj-henburgu in se izdajal pod imenom Kla-sič. Po umoru je zbežal v Zagreb, kjer so ga aretirali 17. jan. in našli pri njem več pri Verdelu oropanih predmetov. PrizKal je, da je ubil oba zakonska in ju zakopal za hišo, kjer so ju tudi izkopali. Izgovar-
jal pa se je, da se je z njima skregal in ju je v prepiru ubil, ker ga je hotel Ver-del z nožem, žena pa z loncem. Ni ju hotel ubiti, ampak je v veliki jezi prehude udaril. Slabo življenje prej, izvršeni rop, drugi zločini pa kažejo na to, da je bil umor roparski. Poleg tega je na vrata u-morjenih pred odhodom napisal: «Draga mojo gospodo. Ja sam junak iz Like. V r .. me pišite svi skupa. Stari i stara, oni su u Toplice u Čatežu, nigdar jih ne bo više doma, niti bule znali za njih, a ja i-dem na Francusku i u Ameriku ». To so našli orožniki dva dni po umoru na vratih. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj: glede dvojnega umora, glede dvoženstva, glede ropa, eventualno vprašanje glede uboja in glede tatvine. Prva tri vprašanja so porotniki soglasno potrdili. Sodišče je nato obsodilo Esapoviča na smrt na vesalih.
Tr,
£°vci, kateri žele v pratiki inseri-
rati, se lahko obrnejo tudi naravnost na „Mali list” za pojasnila glede in-sercij.
Občinske urade prosimo, da nam pošljejo za pratiko dneve sejmov in zlasti morebitne premembe.
Naši Amerikanci.
Slovensko katoliško podporno društvo «Jednota» v Ameriki nudi svojim članom moralno in gmotno podporo v nezgodah. Šteje 24.095 članov. Premoženja ima 1, .300.000 dolarjev. Med člani je 12 zdravnikov, 30 duhovnikov, obilo učiteljev itd.
Velik požar v Tržiču.
V Tržiču (Monfalcone) so za silo dogradili novo tovarno olja, katera je podružnica oljarne pri Sv. Ivanu v Trstu (Luzzatti e Ci.). V novi tovarni je bilo 24 velikih posod olja, katerih vsaka drži 300 kvintalov. V zalogi so bili tudi sodi surovega olja. V pondeljek ob jutranjem svitu se je začel ogenj, kateri je vničil velike zaloge olja. O-gnjegasci so vendar zabranili, da se ni raztegnil požar na' druga poslopja. Škodo cenijo na kake 3 miljone lir. Tovarna je bila zavarovana.
Nemštvo izginja.
Nemške trdnjave Celje, Maribor in Ptuj so se /jez noč sprevrgle v slovenska mesta s slovensko večino in nemško manjšino. Stari nemški rod izumira, njih otroci pa posečejo slovenske šole. Nemštvo teh mest bo utonilo. Ljubljana je imela pred 55 leti 41 odsto Nemcev, pred 44 leti 23 od sto, pred 14 leti 15 od sto Nemcev, pred 4 leti 3 od sto, danes samo še 2 odsto Nemcev. Seveda so bili tisti Nemci večinoma slovenske krvi.
NOVE SMRTNE OBSODBE V BOLGARIJI Trije «zarotniki» obsojeni na vejala, več na težko ječo. — V zaporih je nad 3000 političnih aretirancev.
Vojaško sodišče je obsodilo na smrt na vešalih Milteneva, bivšega načelnika delavnic inženjerslrih čet, njegova tovariša Pančeva in Lulčeva pa na 8 in pol leta ječe, ker so pripravili skrivališče v hiši zarotnikov. Soudeleženec te afere Grudov, ki je ukradel nekaj predmetov iz državne imovine, je bil obsojen na globo 2000 levov.
Z vsemi sredstvi.
Newyoyrška vlada je naznanila velike ugodnosti za one državljane, ki bodo kaj povedali, o tihotapcih alkohola: v slučaju, da bodo tihotapci prijeti dobi oni, ki ga je ovadil, 25 odst. naložene kazni in še 25 odst. skupička iz prodaje zaplenjenega blaga.
MIHEC
a in
JIAKEC
MIHEC
JAKEG
i Na kitajskem vre ; menda kurijo Rusi.
Naj enkrat tudi Anglež vročo juho pokusi.
Le po njih.
V Rimu so zgrabili in zaprli slavnega profesorja Salvemini-ja iz Firenz. Mož je nasprotnik modernega nacionalizma, zato je nevaren državi in javnemu redu. Poslanca Amendolo pa so obtožili, da je s palico udaril nekega fašista do nezavesti; zato državni pravnik zahteva, da mu zbornica poslanca izroči, cla ga pripre. Ainendola zatrjuje, da ni res, kar mu o-čitajo. Vendar mu hočejo pokazati, kakšna je luknja od znotraj.
Meteor.
Med hudo nevihto je padel v mestecu Mmsworth na Angleškem meteor (zvezdni utrinek) na hišo), kjer je neka 83 letna gospa gostila svoje prijateljice. Meteor je bil velik kakor nogometna žoga. Predrl je streho, porušil dimnik in razbil več oken.
Amerikanci v Evropi.
V letošnjih poletnih poletnih mesecih bo obiskalo Evropo okoli 200.000 Ameri-kancev. Ameriške plovbene družbe pravijo, da je to največji dosedanji osebni promet čez Atlantski ocean. Evropa vle-pejcev, ki bi šli samo zato v A meriko če, Amerika pa nič. Kajti, koliko je Evropejcev, ki bi šli samo zato v Ameriko, da jo vidijo? V Ameriki se gre samo zaslužit, zapravit pa nazaj v Evropo,
ZANIMIVOSTI.
Kaj je bušel ?
V Ameriki ne merijo žito na kilo, ampak na «Bushel», kar se izgovarja bušel. En bušel meri v Združenih državah v Ameriki 35.24 litrov, na Angleškem pa 36.35 litrov.
Kradi jivost.
Svoj čas je bil francoski zdravnik Magnan1 (Manjan) nastopil z dokazi, da je kradljivost vsaj v nekaterih slučajih posebna vrsta živčne bolezni: kleptomanije. Pariški zdravnik dr. Anthe-aume (Antom) in psihiater R. de Four-sac (Fursak) sta sedaj ta problem znova preiskala in dognala, da se je bil Magnan zmotil. Kdor krade, je enostavno tat — zločinec, ne pa bolnik. Izvzeti so le umobolni in paralitiki.
Nebotičnik za Rim.
Rimski arhitekt Parlandi jo predložil italijanskemu ministrstvu načrt nebotičnika (visoke hiše) z višino 335 metrov in dolžino 300 metrov. Če bodo načrt izpeljali, bo imel Rim najvišjo stavbo sveta. Newyorški Woor\vorth Building meri, 236 metrov, Eiflov stolp v Parizu 300 m.
BELEŽKE.
iudezi. S to besedo so nas počastile «Novice». Naš odgovor je kratek. Judež je izdal vero in narod je bil plačan. Mi nismo nikdar narodnih svetni i izdali. Naše stranke ljudje so vsi brez izjeme ostali v dobi fašizma trdni, do-čim je nad 300 prvakov vaše stranke sramotno prešlo v tabor nasprotnikov. In to za denar. Izdajali so naš narod. Mi nismo nikdar prejeli niti stotinke. Kako je v tem oziru pri Vas, znamo mi dobro in vi še najboljše.
Podružnico. «Edinosti». V »Učiteljskem listu«, kjer so opisali Davidovi-čevo-Koroščevo vlado kot trinoško, so čisto slepi in gluhi za vse, kar se sedaj pod Pribičevičem godi v Jugoslav p. Na sto in sto slučajev. Vzemimo enega. O profesorju Mlakarju je znano, da ni klerikalec, ni demokrat, pač pa je znano o njem, da je v Narodni čitalnici v Mariboru imel sijajno predavanje o neodrešenih bratih, pobiral jw podpise proti javni proslavi nekega velenemškega društva v Mariboru ml. Je tajnik velezaslužnega Muzejskega društva. Sedaj so ga protipostavno in brez preiskave premestili iz Maribora v Južno Srbijo, ko ne pozna ne jezika ne razmer. Prosil je za preiskavo, pa so mu rekli «Ne». Zapustiti je moral Maribor in se odpeljati na novo mesto. Ker ni iniel denarja, si ga je moral izposoditi, družino pa je moral pustiti v Mariboru. Sedaj mora stradati ali on ali družina. Za take neštete slučaje ne ve sedanji urednik ((Učiteljskega lista« prav nič, Davidovičevo vlado pa, ki ni poslala niti ene osebe v Južno Srbijo, je po neronsko slikal. In da niste podružnica? Če bo odbor Učiteljske zveze še nadalje dopuščal slavikovanje v svojem glasilu, potem kako naj 1-odo v njej zadovoljni tisti učitelji in učiteljice, ki mislijo ne svobodomiselno, ampak krščansko, ne kapitalistično, ampak socialno? in teh ni malo :
Laški zgled. Rimski senat, v katerem so zastopniki vseh laških strank, je sestavil ob 25-letnici vladanja sedanjega kralja daljšo spomenico s čestitk ko kralju. Ob koncu pravijo senatorji: «Spričo Vas ni sporov ne strank: spričo Vas je samo Italija«. To je za nas poučno. Vsak kulturen narod, četudi ga je le sto tisoč, ima stranke in struje. O narodu, ki nima strank, se mora reči, da je narod bebcev ali divjakov. Nič ni torej čudnega, da smo Slovenci razdeljeni v razne stranke. Ampak eno je potrebno: da imamo pred tujci eno fronto. To smo mi hoteli doseči z ustanovitvijo ((Narodnega sveta«, v katerem bi bila vsa mnenja zastopana. Z bridkostjo v srcu mislimo na oni nesrečni dan, ko je nasprotni prvobori-telj na naš zadnji poziv, ali so oni pripravljeni na Narodni svet, odločno izjavil: Ne, mi smo načeloma zoper Narodni svet. Ni ga menda pod solncem drugega naroda, kjer bi vodja ene stranke tako govoril.
Kako je s politiko
Jugoslavija.
Še vedno je nerešeno vprašanje sporazuma med Srbi in Hrvati. Poročali smo že, da se je hrvaška kmečka stranka zelo ponižala pred Pašičem, odpovedala se je svoji republiki in sploh zavrgla vse programe, samo da bi izprosila milosti zaprtemu Štefanu Radiču. Pa ravno ta prevelika ponižnost vzbuja Pašiču sum, da Hrvatje niso odkritosrčni, kajti odkritosrčen človek ne spremeni svojih misli kar čez noč. Da torej ne bi Hrvatje Pašiča prevarili, raje on sam vleče Hrvate za nos.
Verifikacija.
Poleg zaprtega Štefana ima hrvaška stranka še drugo nadlogo, to je verifikacija. Lepo število izvoljenih poslancev Hrvatov namreč ni še potrjenih, nimajo pravice glasovanja v državnem zboru. Tudi to Pašič zavlačuje. Bolj ko Hrvatje moledujejo in silijo, naj se to izvrši, bolj jih on tolaži:	Ima
vremena! Saj še ni vseh dni konec. Le potrpite, bomo vse naredili tako, da bo prav.
Položaj opozicije.
Stranke, katere nasprotujejo Pašičevi vladi, so združene v takozvani „blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije”. To so Davidovičevi demo-kratje, Slovenci, bosenski muslimani in dosedaj še Hrvatje. Ker pa se Hrvatje mnogo pečajo s Pašičem, začela se je trgati vez med njimi in ostalimi opozicionalci. Opozicija hoče namreč pravi sporazum med tremi narodi, Hrvatje pa žal delajo le kramarsko mešetarijo, ker sami nimajo dobrega političnega vodstva, a se tudi ne dajo voditi od drugih boljših politikov.
Govor dr.ja Korošca.
Odkar je padla vlada Davidovič-Ko-rošec, vse do danes, ni dr. Korošec nastopil v javnosti. Dne 7. junija pa je zbranemu vodstvu Slovenske Ljudske Stranke ipodal poročilo o političnem položaju. Njegov govor je vzbudil veliko pozornost po celi Jugoslaviji. Vsi časopisi so poročali o njem. Ker pa je tržaška .^Edinost” zaničljivo ocenjevala nastop slovenskega voditelja, hočemo mi podati iz tistega znamenitega govora nektere odstavke dobesedno.' Naj čitatelji sami sodijo, ali je dr. Korošec govoril pravo ali ne.
Korošec o sporazum«.
„Najprej je treba razjasniti pojem sporazuma, ki se danes rabi na vseh koncih in krajih. Sporazum, kakor se danes rabi z ozirom na razgovore med Pašičem in radičevci. to ni sporazum, kakor si ga je zamislil blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije, in za katerega so šle pri zadnjih volitvah s takim ognjem v boj vse opozicijonal-ne stranke. Vsebina sporazuma, o katerem se sedaj toliko govori, je popolnoma različna od vsebine sporazuma, ki ga je zapisala opozicija na svoj program. Mi želimo s sporazumom izvršiti veliko delo ozdravljenja za našo državo, dati Hrvatom in Slovencem na njihovih ozemljih vse državljanske svoboščine in pravice; urediti na temelju ravnopravnosti in najširše samouprave vso državo za prijetno stanovanje vseh treh bratov. Z našijn sporazumom bi bile zasigurane držajvi jakost, mir in bodočnost; brez njega bo ostala torišče med seboj borečih se bratov, slaba v sedanjosti, nesigurna v bodočnosti. S centralizmom se oso-bito mi Slovenci in Hrvati ne bomo nikdar sprijaznili in politični razvoj po celem svetu ne govori za bodočnost centralizma, ampak za široke samouprave posameznih narodnih enot, ker se more samo v njih izživeti demokratični nagon našega časa.”
Slovenske zahteve.
„Mi Slovenci smo se po načelu samoodločbe odločili za skupno življenje v eni državi s Hrvati in Srbi, a smo od vsega početka zahtevali, da se
nam v skupni ustavi zasigura za našo slovensko individualnost (samobitnost) potrebna samostojnost. Na tej zahtevi vztrajamo naprej, teto samostojnost, podprto ne samo po prirodnem pravu, ampak tudi po zgodovinskem državnem pravu zahtevajo tudi Hrvati. Državno edinstvo torej sprejemamo, narodno edinstvo pa, če se pod tem, razume, da moramo prenehati biti Slovenci, kratkomalo odklanjamo. Ako pa kljub temu kdo hoče z nami narodno edinstvo v tem smislu, dobro, naj se on posloveni, ako ga je volja.” Kravja kupčija.
„Sporazum. kakor si ga sedaj ob razgovorih med Pašičem in Radičem zamišljajo, pa ni ta stvarni in veliki narodni sporazum, ampak le sporazum, ki bi naj omogočil skupno vlado radikalov in radičevcev na podlagi sedanjega stanja. V teh razgovorih ne gre za končno ureditev razmerja med Hrvati in Srbi.”
V	nadaljnem govoru je dr. Korošec obsodil v treznih in umerjenih besedah Radičevo politiko ter izjavil, da bodo Hrvatje morali zapustiti blok narodnega sporazuma, ako bodo goli in bosi prestopili v Pašičevo vlado samo za kravjo kupčijo. Tako bi tudi Hrvatje postali nasprotniki pravega sporazuma. Dalje dobesedno : „Ali pa ostanejo radičevci zvesti idejam bloka in stopijo v vlado z odkritim namenom, da izvršujejo na celi črti blokov program, ki je : upostaviti takoj zakonito stanje po vsej državi, razpisati nove, svobodne volitve ter (pristopiti takoj k Velikemu delu narodnega sporazumevanja. kakor nam plava pred očmi. V tem slučaju bi se pokazalo, da ne bi niti mi, niti demokrati, niti muslimani delali ovir, ampak kot odkritosrčni •prijatelji države, katero želimo videti urejeno in jako. nesebično in požrtvovalno podpirali in pomagali pri tem velikem poslu.”
Korošec o Pašiču.
„Toda mi vsi smo u ver jeni, da nam ne bo dana prilika, da .pokažemo svojo nesebičnost in požrtvovalnost. Pašič ne želi sporazuma, ker on in Pribiče-,’ič politično živita od'spora med brati in njihove nesloge. Pašič ne želi sporazuma, ampak hoče razcepiti blok. razcepiti tudi Radičevo stranko. Vendar pa moramo kljub vsemu temu ob tej jrritiki opozoriti celo državo na dejstvo, da še nikdar m bilo tako usodne prilike, ne tako velike lahkote, da. pridemo do sporazuma, kakor ravno v sedanjem momentu."
..Danes je stari Pašič edini absolutni gospodar politične situacije (položaja). Škoda, da je počasen in slab gospodar. Zato zastaja vse naše javno življenje, zato ni nobenega živega napredka v državi. Kakor polži lezemo sedaj naprej, sedaj nazaj. Radikali sami tožijo: ž njim se ne more, a tudi brez njega ne. Pašič je ljubosumen na vse. Ne pusti nikogar, da bi vršil to, česar on ne more več in kar bi se v korist države in narodov moralo zgoditi J”
Navedli smo glavno odstavke iz govora dr.ja Korošca, ker nam žal prostor ne dopušča, da bi priobčili vse. Dovolj je pa tudi to, da bodo čitatelji sodili, kako piškavo je mnenje ,.Edinosti”, povzeto iz „Sušačkega Novega lista”, da je za sporazum med Hrvati in Srbi dovolj, da Radič in Pašič po-pijeta skupaj čašico črne kave. Res kavarniška modrost!
V šolo ga dajmo
tl
tt
Bliža se čas velikih počitnic. Mladi dijaki se povrnejo domov na oddih. Marsikateri materi, marsikateremu o-četu se zahoče, da bi tudi njihov otrok šel v šole, da bi tudi njihov postal „kaj več". Povejmo o ti reči par misli.
Narod potrebuje inteligence.
Pribiti moramo to, da narod ne more uspevati in se razvijati brez šolstva. Ljudstvu je treba duševnih voditeljev, ako naj živi kot civilno, izobraženo in organizirano ljudstvo. Le popoln «brus» more trditi, da inteligence ni treba. Narod brez lastne inteligence je čreda, ki se da izkoriščati tujcem brez odpora ter jim vedno bolj leze pod peto.
Saj je vseeno.
Ta ugovor slišimo iz ljudstva: saj je vseeno ali nas izkorišča tujec ali domačin. Kaj porečemo na ta ugovor? Prvič ni res, da je «vse glih». «Ko bi bilo vse glih, bi se od tukaj na Dunaj videlo«, pravi; kmečka modrost Torej vendar ni na svetu «vse glih».
Kaj: je glavno..
Glavno vprašanje je, kako priti do dobre domače inteligence, kako našo-lati potrebno število izobražencev, kateri ne bodo prišli med ljudstvo s to mislijo, in s takim namenom, da bi se zvijačno in krivično okoristili. Biti morajo tako vzgojeni in šolani, da bodo hoteli dobro ne le sebi, ampak vsemu narodu. Imeti morajo nesebično' ljubezen do preprostega ljudstva«, da se bodo znali zadovoljiti s poštenimi stanovskimi dohodki in da bodo svoj. prosti čas, svojo umnost, svoje znanje postavljali vselej in povsod: v službo ljudstva. Taki bodo potem res pravi voditelji ljudstva in bodo pospeševali duševni in telesni napredek. Ko bomo tako dobro inteligenco- imeli, potem ne bo mogel nikdo trditi, da, je vseeno.
Dolžnost staršev.
Velika je in težka: ko daš otroka v višje šole, zavedaj se, da bo iz kroga domače družine porastel njegov duh in bo prerastla njegovega življenja pot visoko v krog naroda in države. Zato
pri šolanju ne smeš prVi ti sam imeti z otrokom sebičnih družinskih name-nov. Godrnjaš čez izkoriščevalce: ne hoti sam svojega sina tudi za izkori-ščevalca izšolati. Praviš, da bi izobraženci morali ljudstvu pomagati: uči svojega sina, da bo tak. Ne bodi mu tvoja ozkosrčna sebičnost prvi kamen spotike na poti življenja!
Hočemo krščanske inteligence.
Vse moderne modrije so falirale. B* dini steber, ki neomajen stoji sredi po-tresa, edini otok, ki ga ne preplavlja valovje zbesnelih strasti, edino pribežališče zbeganih naših src je vera kr-1 ščansko-katoliška. Ta vera je našemu narodu dajala moč v burnih časih stare zgodovine, ta vera mu je dovajala vedno svežih sokov življenja, ta vera je bila podlaga za razcvit naše moderne kulture, na ti podlagi so zoreli najlepši sadovi našega javnega življenja. Zato pa zahtevamo, da bodi naša inteligenca krščansko vzgojena. Ne polovičarstvo, ne šviga-švaga politika, ampak zdravo krščansko mišljenje in življenje, to bo naši inteligenci pokazalo pot do ljudskega srca. Ko bosta tako narod in njegovo izobraženstvo eno, tedaj bo obstoj in blagor naroda zagotovi jen.
Darovi za Mali list
Dekleta iz Gradca 5 L., Marsetič 1 L-> Pohlen Anton 0.45, J. Kocjan 24.45.
RAZNOTEROSTI.
Dohodki angleških beračev.
Magistrat velikega angleškega kopališča Bath je odredil, da berači med se' jzo-no (t. j. ob času, ko so tam tujci; no smejo na cesto, zlasti ne hromi in slepci. Za odškodnino jim je določil primeren. prispevek. Beračil so pa protestirali in so rekllii, da ubožno podporo bi že sprejeli, da jim pa mora dati magistrat svoje tedenske dohodke v sezoni na 2400 še polovico običajnih sezonskih dohodkov, in sicer naprej.
Po čem je lira?
Dn« 17. junija ti dal ali dobil: la 100 dinaijer — 45.25 L. o 100 6. kron — 76.50 L. ra 100 fr. frank*? 124,— L. ta 100 Šilingov — 363.— L., ta 1 dolar — 25.90 L. ta 1 funt — 125.80 L.
Slovenci in gorišhi jezuitje.
Furlanski zgodovinar Prane Spessot, župnik v Morari, je ravnokar izdal knjigo v Gorici o zgodovini jezuitov
v	Gorici, odkar so ustanovili svojo hišo, dokler jih ni izgnal cesar Franc Jožef. Iz knjige posnemamo nekatere podatke, ki se tičejo Slovencev. Po seznamu jezuitov je razvidno, da so bili slovenski patri Bavčar, Mušič, Magajna, Zega, Grobnič; Trošt, Fajt, Mu lič, Kavčič (tačas so izgovarjali še Kalčič) in drugi. Patri: so se naselili v | Gorici leta 1615. in sicer v hišo na desni tik cerkve Sv. Ivana. V listini iz leta 1620. se pravi glavnemu trgu «Travnik» in jezuitje so kupili za 4000 goldinarjev od vdove Marcine. Pater Martin Bavčar je bil iz Sela pri Kamnjah. Ta je prvi spisal goriško zgodo? vino. — Leta 1023. nastane kuga v Kanalu. odkoder se širi po deželi. V Gorici niso smeli ljudje iz hiš 40 dni. Na Travniku je imel pater na trgu pridigo z mašo in ljudje so poslušali iz o-ken. Leta 1629. daruje baron Wepden-berg 34.000 goldinarjev s hišo v Šolski ulici za ustanovitev latinskih šol. V tem zavodu so bili kasneje nešteti veliki slovenski možje: nadškof Sedej, škof Srebrnič, pesnik Gregorčič, politik dr. Gregorčič, pisatelj Pregelj, Bele, dr. Gradnik, dr. Lovrenčič itd. itd. Pater Bavčar je bil profesor, doktor mo-droslovja in je živel od 1595. do 1668. leta. — Leta 1640. so postavili na Travniku steber, visok 37 čevljev, ki še danes stoji. — Leta 1650. so je sklenil po veliki vojni mir. Goričani so bili tako veseli, da so od veselja znosili na Trav-nk klopi, omare in karkoli so mogli pobrati v cerkvali in so vse zakurili. Čudni svetniki so to-bili ! Leta 1660. o-
bišče Gorico cesar Leopold in pater Bavčar mu je izročil zgodovino gori-ških grofov, ki jo je bil sam spisal in dal natisniti v Vidmu. — Leta 1665. so jezuitje zasedli komensko župnijo in so se nastanil iv sedanjem dekanišcu-— Leta 1690. je štela verdenberška 1®' tinska šola 569 gojencev ! Dijaki so delali javne izpite v veliki dvorani, ki ie' nad sedanjo zakristijo v cerkvi fl* Travniku. Prvo premijo je dobil Melhi' jor Kumar. — V listini iz leta 1729. stoji, da so imeli vse leto po dve pridig1 na nedeljo: eno laško, eno slovensko-Leta 1772. pride iz Dunaja ukaz, da s® mora poučevati v prvi latinski v n en1' škern jeziku. Leta 1773. je cesar Jož<?‘ ukinil jezuite. Cerkev sv. Ignacija so prevzeli svetni duhovniki, v jezuitsko palačo pa so šli vojaki, kakor je danes.
NaSa poita.
I. Sonc. Rok zamujen.
A. Benigar, Trnovo. Naročnina plača***'’ ček pomotoma poslali.
Samsa A. Peloče. Vašo poezijo lab*0 pošljete v «Čuka».
A. Koren, Koseč. List redno pošilja®1^ Predzadnjič je bil zaplenjen. - Spada «C:uka» pod rubriko «pravijo».
Lapajne T., Logarca 76., p. čepov®**' Naznanite nam Vaš prejšnji naslov.
J. Vlžentin, Gorica. «Puski Prijat«1^’ Stvar je urejena, nadalje ga bodete bil redno.
Vreme. O procesiji in motivcih, bode baj6 «Deseti brat« v prihodih opisal.
Vsem dopisnikom kojih dopisov » moremo priobčiti, naznanjamo, da ® jih nam je za tokrat nagromadilo Pr
več. Pa drugič.
J
Kainamz delete pišejo
ZGONIK.
Zupanu in njegovi strančici. V listu podeželskih oderuhov in oderušičev očitate «Mal cm u , listu«, da je prinesel to ali ono o Vaši osebi brez podpisa. Veste, g. župan, najprej se ne vpraša, kdo je pisal, ampak se preudari, kaj je zapisano. •Če je kaj neresničnega, se lahko zahteva popravek ali sc toži. Ce je pa res, mora človek molčati. Pa berite, gospod župan, «Mali list« z dne G. junija 1924. Tam je g. Anton Baša povedal s podpisom par temeljitih podatkov na vaš naslov, la-krat ste molčali. Molčite še sedaj.
Uredništvo.
ZABIČE pri Bistrici.
Fantje boljši kakor dekleta. V «Malem Jistu« večkrat beremo o raznih napakah med narodom. Tudi v Zabičah napak ne manjka. A reči moramo, da so fantje bolj resni; kakor dekleta. Le teh je mnogo, ki po Briščih hodijo in po skritih krajih, pa fante love v svoje mreže. Tak prego 'vor bomo naredili: Bežite, fantje, zapeljivke gredo ! Ena ima še mater gorko v grobu, pa pleše in vriska, menda zato.
. ker je zdaj bolj prosta. l’a jih je vsake -•sorto. Staršem pravim: Odprite oči, od mašita ušesa !
GODOVIČ.
Naša vas je mirna in tiha, pa vendar ne tako «na/.aj», kakor jo sodijo. Imamo pa neko učiteljico italijanščine, ki je bolj italijanska, kakor sam vojvoda Mussolini. Ona pravi: «Ponosna sem, da sem rojena Italijanka)). Pa je rojena v Idrij pred 35 leti. Če bi znala zemljepis in zgodovino, bi morala vedeti, da ob času njenega rojstva ni bila Idrija v Italiji Prenapetost ni. zdrava, zlasti ne pri ti 'stih, ki morajo otroke učiti in vzgajati.
IZ VIPAVSKE DOLINE.
Eno preteklih nedelj sem šel po opra vilu v Ajdovščino in ko sem vse drugo -odpravil ter sem se hotel preskrbeti za popoldanski, kratek čas, vstopim v trgovino g. Iv. Kobala, da si kupim «Mali lisl». In kaj naletim? Zaželjehega kmečkega lista ne dobim; a namesto njega slišim preziranje, nato mi vsiljuje »Novice)), ki. jih pa nisem hotel vzeti, ker jih predobro poznam. Za mano vstopijo še "tri osebe, zgodilo se jim je kakor meni. 'G. Kobal je rojen iz revnega kmečkega 'Stanu in pote preskrbovati čtiva mladini ki si ga sama .želi. Svetujemo mu naj raje odstrani dnigojezične liste iz svoje trgovine in nadomesti z našimi domačimi, ter nikar ne vsiljuje «Novic», ki jih pošiljajo leto za letom marsikomu v vipavsko dolino brezplačno.
Okoličani, prijatelji «Malega lista«, naš list kmečki-delavski se prodaja v Ajdovščini v trgovini g. Poniža.
'CEROVO.
Tatvina pri belem dnevu. Ni skoro ve-; -cera, da se no bi slišalo o tatvinah. Nedavno pa so kar pri belem dnevu obiskali nekega posestnika in mu pokradli •za kakih 4 tisoč lir vrednosti v denarju in blagu. Bilo je ob osmih'zjutraj. Žena jo bila šla v Gorico, mož v brajdo, a doma je bil njegov brat, ki je kuhal zajtrk. Ko je zajtrk napravil, ga je nesel bratu, hišo pa zaklenili in skril ključ. Ni minilo četrt ure, ko se je vrnil in našel vrata odprta. Šel je gledat gor v sobo in dobil vse razbito in pobrano. Zadaj za hišo pa Je potem odkril ležišče, kjer se je tat skrival in čakal prilike.
Dekleta nore tudi pri nas. Ob nedeljah 'dopoldne jih noge bole, ne morejo k ■maši, a popoldne so jim razgibljejo in Plešejo dolgo v noč. Na binkoštno nedeljo so do enajste ure norele po cesti. Prišel Ki za potrebo Miklavž in prinesel šibo, seveda če bi matere bile toliko vredne, da Ki doma zaplesale z malopridnimi hčerami leskovo polko ali breza-valcer. RAČIČE pri Podgradu.
Prepovedana politika. V gostilni so sedeli trije dobrovoljčki, eden bolj denaren, drugi fijakast, tretji- ki bi c. Ko so že nekaj popili, je fijakar začel hvaliti denar-hčgn: Ti si mož, tebi se ni treba bati nobenega, sam si na svojem gospodar itd., dd. Denarnemu se je hvala dopadla, na-
rastla mu je korajža, pa je poklical še en liter. Tedaj se je kibic obrnil h fijakarju in presodil: Vražja politika tvoja! — O strašna beseda. Isti hip je vstopil podgrajski maršal in začel grmeti: Vam bom jaz dal politiko! Politika je prepovedana!
O politiki se ne sme govoriti!
Mi pa se vprašujemo, kje je hodil maršal v šolo in kateri paragraf prepoveduje politiko? Pri nas še celo kokoši delajo politiko, otroci in ženske jo delajo, le moški je ne smemo imenovati?
Iz VREMSKE DOLINE.
V novembru leta 1854. je bila v naši dolini velika povodenj, ki je pobrala vse mostove. Barčani ga še do danes niso mogli nazaj postaviti. Tudi škofeljski most je bil razdrt, pa kasneje zopet po zidan. Dandanes ni več take silne vode, zato pa je škofeljski most napadla neka nalezljiva bolezen. Vsako nedeljo po pol dne pridejo naše prelepe gospodične po cesti na sprehod. Ustavijo se na mostu da komaj more popotnik mimo njih naprej. Ker jim je dolgčas, začno drobiti malto in kamenčke izpod težkih vrhnih kamnov in jih metati v Reko. Ko se zmrači, pridejo zaljubljeni pobje na most in začno valiti težke kamne v vodo. Na to krasno zabavo bi bilo vredno povabiti kakega poklicanega varuha javne lasti
Veseljak.
V VIPAVI in Št. Vidu.
S prijateljem sva se napotila peš v Vipavsko dolino. V Vipavi sva se pri sv blagoslovu radovala lepega petja. Potem sva šla spremljana od otrok prijazne družine Premru— kjer sva bila dobro pogoščena — v znamenito votlino, po kateri je do podzemeljskega jezera trite trt ure. Hodili smo v senci akacij ob izviru šumeče Vipave in čez leseni most. Opazili smo tudi vee letoviščarjev, ki obiskujejo ta lep in znamenit kraj naše lepe domovine in se pridejo hladit k Vipavi-, nem izviru .
Popoldne sva se napotila v Št. Vid obiskal mojega prijatelja V. Vitežnika, tajnika ondotnega društva. Ko pa so imela ondotna drušva včlanjena v «Prosv. zve zi» izlet na «Nanos», ga žal nisva dobila doma; toda od sestre in družine Sva bila prijazno sprejeta.
Št. Vid je prijazen trg v zgornjem delu Vipavske doline. Tih in miren nasprotno živahni Vipavi. Lep romantičen kraj v vznožju «Namosa». Eden najlepših Vipavske doline.
Obiskali_ smo prostore »Mlekarske zadruge«. Videli smo razne naprave v mlekarni: stroje in motorje, ravno so nakladali vrče na avto, da odpeljejo mleko. Tu naj bi se mi Kraševci učili kaj sG naredi z združenimi močmi. Kako potrebne bi bile tudi pri nas mlekarske in razne zadruge.
\ stopili smo tudi v «Čitalnico« Izobraž.
1.) G. Pascoli. La Nonna - deklamacija v talijanšči-ni; 2.) Junaško dekle - dvogovor; 3.) Zvesta deklica - deklamacija po narodni pesmi; 4.) Alenčica - sestra Greg-čeva - Prizorček v dveh slikah po narodni pesmi; 5.) Josip Pagliaruzzi: Rada -deklamacija; G.) Junaške Blejke - zgodovinska igra s petjem v štirih dejanjih. -Tudi v soboto ob 21 uri je bil isti vspo-red. Med odmori je sviral Tamburaški zbor lepe slovenske narodne pesmi. Igralci so po večini dobro igrali in posebno igra «Junaške Blejke« je bila jako dobro podana. Za to predstavo je bil napravljen nov umetniški oder, ki je v igri »Junaške Blejke« predstavljal blejsko jezero z otokom na sredi.
Proslava kraljeve 25 letnice. Kakor drugod, tako se je tudi pri nas slovesno obhajala 25-letnica kraljevega vladanja. Župan Angeli je izdal na. občinstvo poseben oklic, v katerem je pozival Občinarje, naj slovesno obhajajo ta praznik. Na praznik ob 9. uri se je zbralo občinstvo na vojaškem pokopališču, kjer je bil govor. Nato je bila v farni cerkvi slovesna sv. maša. Hiše so bile okrašene z zastavami in zvečer je bil trg razsvetljen. Zvečer je par Italijanov priredilo slavnosten banket, na katerega so bili povabljeni vsi uglednejši Kanalci. Bilo je seveda več Italijanov kot Slovencev, a kljub temu so povabljeni tamburaši, igrali samo slovenske pesmi, Vgg. čast jim !
•	j	Stric Joža
OSP.	-■	,i-i ■ |„	T	AST'1
Dolinski brigadir, ki je komandirdl kakor kakšen turški paša, je šel. Hvala Bogu ! To novico smo slišali z zadovolj-ščino. Mi dobro vemo, kako je stari brigadir zaničeval in zatiral naše ljudstvo; nič boljša ni bila brigadirka, ki nas je poznala samo za ščavn Ko je . lani dolinski učitelj, ki mu pravijo «dolinšči čred-nik», s palico pretepal naše ljudi v Ospu, je za vse to dobro vedel brigadir, saj sta orožnika spremljala gospoda pretepača iz Doline v Osp, Crednik je nekoč rekel,
da je prišel iz Kalabrije kulturo Lepa kultura. —• O novem brigadirju, ki je že nastopil službo, gre glas, da je pošten mož ha svojem mestu. —■ Na Sveto telo smo imeli veliko procesijo, kakor še nikoli, Plavski godbi, ki je imenitna sodelovala, gre naša prisrčna zahvala. SEŽANA.
Že od nekdaj je navada po naših trgih in vaseh, da nosijo fantje in možje pri procesijah, zlasti na Velikonoč in na Tetovo, cerkvene križe in zastave. Pri nas se je žalibog ta navada popolnoma o-pustila. Občinski redar mora za vsako procesijo hoditi od hiše do hiše ter priganjati Občinarje za ta posel. To ni posebno lepo za Sežano. Stari, ljudje se še spominjajo, s kakim veseljem je nekdaj mladina opravljala brezplačno ta požel. Pripomniti moram, da sedaj dobi vsak od občine pet lir, kdor nese križ ali zastavo-. Seveda se dobijo tudi sedaj častne
,	.. -T . .	• lzJeme. Ob tej priliki treba pohvaliti ne-
društva. Na mizi smo videli te le časopi- jkatere sežanske fante in dekleta; kateri
vsako leto za Tetovo okrase cerkveni vhod z zelenjem in cveticami, kakor tudi vrlo sežansko godbo, ki vsako leto polnoštevilno nastopa pri procesiji.
V proslavo kraljeve petindvajsetletnice vladanja, je nabrala tuk. gospoda precejšnjo svoto denarja, katerega je razdelil med občinske uboge. Dr. Rumer, vulgo «striček izpod kostanjev«. Ubogi pa niso s tem nikakor zadovoljni, ker se pričkajo, da je dobil eden več, drugi manj. Ta beraški prepir bo baje razsodil Pepo iz Koludrovice, kadar pride kaj v Sežano. RODIK.
V odgovor dopisniku iz Ivačič z dno 12. t. m.: Ni res, da smo pisale po zidu v vaši cerkvi na koru; kajti zid je bil že
se, katere naj bi tudi naša kraška društva imela: »Bogoljub«, «Kat. Misijoni«, »Nas Čolnič«, «Slovenec», «Gor. Straža«, «Mali list«. Poleg tega so primerni tudi še «Socijalna misel«, «Mladika», «Vigred», «Oospodarski -list« in še drugi.
Videli smo lepo urejen ulnjak g. J. Vitežnika. 21. žnideršičevih panjev lepo v vrstah zloženih.
Še po G uri sva odpotovala peš mimo sv. Ane domov.
Kraševca -c-in-n.
TATRE.
Iz potne torbe desetega brata. Pri tatr-skem britofu so v nedeljo 17. maja čakale pregarske dekleta in milo gledale v vas. Imel je priti godec na Tatre, pa ga ni bilo od nikoder. Fantje so čakali pri Šklavcu, pa tudi zaman. Tako je pregar-ska mladež naredila sprehod do Tatri. Najbolj jim je bilo žal, ker jim je par izposojenih lir ostalo v žepu in pa zato, ker so morali iti ponoči spat.
KANAL ob Soči.
Prireditev. V nedeljo, dne 7. junija ob 15 uri je priredila «DekIiška Marijina Družba« veselico s sledečim vsporedom:
ves popisan prej od Vas samih. Prepričati se morate prej, kdo Vam je storil krivico, potem sodite. Vedite fantje, da ste vedno v Rodiku, in ako hočemo opisovati Vaše kulturno vedenje, nam ne zadostuje ena št. «MaIega lista«. Torej jezik za zobmi !	Cerkvene	pevke.
TOMAJ.
Na Telovo je pri nas pel pri procesiji naš novi cerkveni pevski zbor, to je »Dekliški krožek« z nekaterimi pevci pod vodstvom preč. g. župnika. K procesiji
sta prišla tudi g. brigadir in še en kara-binijer iz Dutovelj.
Popoldne je nameraval »Dekliški krožek« prirediti v «Elizabetišču» igro »Junaške Blejke« brez vstopnine kot zasebno uprizoritev. Kak izdajalski domačin je moral to karabinijerjem povedati. G. brigadir je namreč ob tej priliki g. župniku izjavil, da mora biti za uprizoritev dovoljenje od sežanskega podprefekta. Dve dekleti sta se nemudoma napotili v Sežano; toda g. podprefekta ni bilo doma. Vrnili sta se brez dovoljenja; čakajoče občinstvo se je moralo raziti.
Tako nam v Tomaju ovirajo eno prireditev za drugo; če se prosi se ne dobi; če se ne prosi se prepove. Plesi pa se dovoljujejo. Če ne bo ovaduštvo prenehalo, hočemo poskrbeti, da bo dotične osebe ljudstvo spoznalo in obsodilo. Spominjamo se še «Miklove Zate«. Tako se ovira pri nas prosvetno delo.
Čas je, da tudi mu Kraševci organiziramo naša društva v «Pr. Zvezi«, sicer sami ne bomo mogli naprej, imamo sicer delovno mladino a manjka nam voditeljev.
Češnje so pri nas precej obrodile. Izvažamo jih v Trst, cena je tam na debelo okrog 2 liri. Murvovo listje tudi izvažajo od nas za gojenje sviloprejk. Vozijo ga proti Gorici. Cena je okrog 20 lir za stot.
Še nekaj na račun tomajskih občinskih starešin in vseli upravičencev. Splošno je znano, koliko s-e jjis, gol. sestre trudijo tt uspehom za krščansko vzgojo in izobrazbo ženske mladine, ne da bi pričakovale^ za to kakega plačila. To se opaža pri deklicah in dekletih, katere s svojo izobrazbo iz tuk. samostanske šole nadkriljujejo dečke in sploh mladino iz drugih šol. Toda Tomajci se tega vse premalo zavedamo. Čut hvaležnosti zahteva torej, da se jim to prizna in po možnosti pomaga. V čast bi bilo Tomajcem, ako bi jim vsaj brezplačno dali pravico do občinske paše, drv in drugih ugodnosti. Ravno tako tudi č. duhovščini in- učiteljstvu, katero se resnično trudi za pravo ljudsko blaginjo.
tržaški glas.
Nedavno smo z veseljem čitali o zade-
vi	slovenskega petja v cerkvi Starega sv. Antona. Upali smo, da bo kaj zaleglo. Pa. ni še nič boljše. Nasprotno:	čim večji
praznik je, tem bolj gotovo je petje brez orgel. Žalostno pač, da je tako malo zanimanja, ko gre za slovensko reč. Slišali smo, da se neka pevka protivi, da bi i-skali novega organista. Menda je rekla, da ona lahko poje brez orgel. Mi pa se vprašamo: odkod si ona prisvaja oblast, da bi jemala slovesnost božji službi. Binkošti in zraven še zadnji dan majnika, pa orgle molče 1 Ali je tako prav? Vidimo, da ni druge pomoči, kakor poklicati P e po ta- iz Koludrovice, ki rad zahaja po koncertih: bo on katero zagodel.
Prijatelj lepega petja. KLENIK na Pivki.
Pri nas imamo dve gostilni, eno na testi proti Palčju, drugo proti Št. Petru. V eni se šteje da je tudi trafika, pa ni dobiti ne tobaka, ne cigaret, ne soli, kadar bi kdo hotel. Napravite boljši red !
VELIKI OTOK pri Postojni.
Eno zavber pokopališče. Kdor hoče vstopiti na naše pokopališče, naj se preje zavaruje za življenje. Pri vhodnih vratih se ogromni kamni sumljivo zibljejo in ‘lahko se kateri nanj podere. Ko si ti nevarnosti srečno ušel, pazi da si nog ne polomiš, ko ti je preplezati že prevrnjene skale na stopnicah in pa železna vrata, ki tudi polomljena na tleh paradirajo. Sicer pa. se lahko poslužiš kakega drugega vhoda. Kajti zob časa je naredil na raznih mestih ograjnega zidu naravna vrata, katerih se poslužuje človeški in. kokošji rod. Pa mrtvašnica! Nobenega o-kna. vrata strta, naslonjena na zid, strop udrt, stene razpokane vsekrižem, po tleh raste trava, vmes leže smeti in odpadli omet. Z žalostjo gleda kristjan tako razdejanje, ljudje delajo opombe in zgledujejo se tujci, kateri pogosto obiskujejo tudi našo- vas. Cerkev e v dobrem stanju, ker jo oskrbuje dekanijski urad postojnski, zakaj ne bi tudi občina storila svoj« dolžnosti glede pokopališča?
GOSPODARSTVO
Kako na] živi jetični človek?
(10 zapovedi za jetične)
1. Ko opaziš prve znake bolezni, vprašaj za svet zdravnika ter bodi prepričan, da ti zdravnik pomore, če boš le izpolnjeval njegova navodila, kajti v začetku je jfetika ozdravljiva.
Ž. Opusti takoj pitje alkoholnih pijač, prenočevanje in druge slabe navade. 3. Kadar pljuješ, kašljaš, kihaš, se smeješ ali vpiješ, drži pred ustmi roko ali robec.
i. Imej svojo posebno sobo, ali vsaj svojo postelj kolikor mogoče proč od drugih, imej svoje posebno perilo in ga daj prati posebej od drugega perila. 5. Imej svoje posebno ' jedilno orodje (nož, vilice, žlico, krožnik, čašo) in ga daj po uporabi umiti posebej od drugega jedilnega orodja.
0. Ne pljuj na tla, ampak v pljuvalnik, v katerem je voda in razkuževalno sredstvo, n. pr. kreosol.
7. Umivaj si večkrat na dan roke.
8. Ne poljubuj nikogar, posebno pa ne otrok.
9. Zrači in čisti svojo sobo pogosto in ne dvigaj pri tem prahu.
10. Ne stopi v zakon, dokler nisi o-zdravljen
Aeroplan proti gosenicam. — V Ameriki z aeroplanom (zrakoplovom) sejejo, uničujejo malarijo provzročujoče mušice in se uspešno borijo proti največjim škodljivcem gozda, proti gosenicam. Sedaj so začeli s takimi poskusi tudi na Nemškem. Pri mestu Eberswalde so grozile gosenice gozdovom s popolnim uničenjem. Poslali so tja aeroplane, ki so leteli v višini 20 metrov nad gozdovi v obse-l i štirih kvadratnih kilometrov. Aero-plani so stresali na gozd poseben prah (kalcium-arsen), obenem so v razdalji 10 metrov postavili na strani vetra velike železne kotle, iz katerih se je valil gost žgoč dim, ki je kmalu ves gozd zajel. Poskus so naredili v treh delih: v enem oddelku so stresli samo prah, v drugem so delovali samo s plinom, v tretjem so pa porabili oba načina. Drugo jutro so bila tla pokrita z miljoni in miljoni mrtvih gosenic.
Patakoni - Palanke.
S 30. junijem stopijo iz veljave bronasti novci od 5 in 10 stotink (velikega kova). Po tem roku do 31. julija 1925. jih bodo sprejemali samo poštni uradi, železniške blagajne in podružnice emisijskih bank.
Cene močnih krmil. Pšenični otrobi 101 do 106 lir za stot.; Koruzni pa približno J> lir m,anj. Oljnate pogače stanejo 125 do 130 lir stot. Vipavsko vino se danes prodaja po 150 do 200 lir za 1 hi. - Cene kragkemu teranu se gibljejo med 290 do 300 lir za hi.
Cene žita v Milanu. Pšenica 172 do 177 lir stot. Koruza 110 do 112 lir stot. Oves
120 do 122 lir stot. llž 150 do 160 lir stot. Ječmen 150 do 160 lir stot.
Cene moke v Milanu. 00 240 do 255 lir
stot.; 0 230 do 240 lir; 1 207 do 213 lir. Koruzna 129 do 132 lir stot.
Splošne cene v Trstu dne /7. junija: Češnje 240-260 lir stot. Fižol v stročju 60-100 lir; Čebula 80; Krompir nov GOTO lir stot. Seno pivsko, ložnina za konje 28 lir stot.
Nagrade za vzorne hleve in gnojnike. — Kr. Komisija za Furlanijo je odločila 25.000 lir, ki naj se razdele kot nagrade za vzorno ureditev hlevov in gnojnikov. Natečaj bo kmalu razpisan in sicer se bodo razdelile nagrade posestnikom Goriškega, Komenskega, Ajdovskega in I-drijskega okraja. Celotni znesek bo razdeljen na več' nagrad, od katerih bo najvišja znašala 1500 lir, najnižja 300 lir.
Ravnotako je bilo določenih 30.000 lir, ki naj se razdele kot nagrade za zboljšanje planine. V poštev pridejo planine na Tolminskem, v Idrijskem, Trbiškem in bivšem Vipavskem okraju.
3TAB. TIP. 9. SPAZZAL • TRIESTE,
MALI OGLASI
SEM KUPEC za hrastova debla vsake množine. — Stenovich - Trst, Casella Postale 504.
Dl R, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
ZBbDzdravniški ambulatorl)
Zobotehnlk
Miliutin Godina
TRST
Via Genova St. 13 prvo nad, od 9-1. od 3-7 — ob nedeljah od 10-12 -
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
liaiza Garibaldi 2,1.1. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
Za smeh
HO let/na. Kolcetka,
rek
20 letna-
50 letni
* C 3
nezakonskim otrnKom
Dr. C\nJLA-O^W
Zobozdravniški ambulalorij
TRST, v. Seitefontarie st. 6
od 9. do 12, ure in od IS. de 19 ure
mr Mudske cene. “SbšD
Kupim čebule od lilij sv. Antona in čebule navadnih rumenih narcisov (tromboni)
Ponudbe z vzorcem nasloviti na
Mm German
Ti*st via Homa 3.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Fesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine.
K O N K U!R ENiNE CENE.
Zfii(3
GORICA, VRH PLACUTE, 18.
Veže preprosto in najbolj elegantno za zasebnike, občinske, župne in šolske urade, za društva.
Medmestni telefon štev. 253.
jltntHHtuiiHiiiiiiuiiuiiuiMuiHuiiHiiiiHniiiiiimiiinHiiiinimtiimiHfflmiiHiHiiaHiiHiiuiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinuimMiuifliHh
Andrej Puric ™sT'“ I
Izvrlujs	'riB	Mo^8 st* ® §
Vtakovrsins stavbena dela. - - Železne f ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev. § = _	„	itediSniki	vseh	vrst.	Izdeluje	tudi	|
—•	_	-si.
1 spopoinitv«	žeiezne	rotettes.
^iMiitnmiiiittiiniiiiiiiiiuiiiiiitiiHiiiuiHnuinnHinntfKiiiiiiiiiiiiuiKiiiuiiiiiimiiiiniiiittHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHtiiiHiiilf^
mm =	■■..=	=c=	■■=■■■■■.......... -■!------------ ...
ljubljanska kreditna banka
Podružnica u prstu: Yia XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98   /■-------------------------
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
— 60.000.000 dlnara -------
>	Podružnice:	•
GOBICA. Breiite, Celje, Črnomelj, Kranj, Lcgetec,	j
\ Maribor. Metkovif, H. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split.J	\	-
V.  ------------------------------------
Bavi se z vsemi bančnimi posli. -	Sprejema	vloge	na	vložne	knjižice	ter	jih
obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune	v	Lirah	in v	Dinarjih	po	dogovoru.	-
Izvršuje borzne naloge in daja v najem varnostne pušice (SAFIiS)
Blagajna je odprta od 91/? do 12.so in od 14V2 do 16 ure.
=■*-
KMETIJSKO-TRGOVSKO DRUŠTVO
Via Baftineria 4 - TRST - Telefon 36-75
NABAVLJA:	vsakovrstna vrtna, travnata in cve-
tlična semena, umetna gnojila; Thomasovo žlindro, čilski soliter, superfosfat i. t. d., žveplo,
modro galico angleško, poljske stroje;
mlatilnice,.čistilnice za žito, slamoreznice, pluge, gnojnične sesalke, žvepalnike, kose «MERCUR» otrobe, koruzo, oves, klajno apno, laneno seme itd.
KUPUJE: drva za kurjavo, oglje, med, maslo, brinje itd. SPREJEMA v shrambo in v komisijsko razprodajo vsakovrstno blago.
POSREDUJE posojila in denarne vloge na podlagi prvovrstnih garancij po zelo ugodnih pogojih. Ugodna prilika aa poljedelce, preprodajalce In trgovce I
Tetka Edinost in njena zgodovina.
Čevljarniea FORCESSm
odlikovana v f* aviza in Genovi 1924. z Veliko r verni Jo, diplomo in Zlato svetinjo
Trst via Capnin 5 pni Sv, Jakobu Trst
Slovenci! Kupujte samo pni Foncessinu!
j