Poštnina plačana v gotovlnl izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane rnesečno Din I'- ll inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. j^^^H^^H \jd^^nH^^^^^R^lH ^^^F^^^u ¦¦¦¦¦¦ T^Hi /4mS^^^^^ B8^P^HBk ^b^bi^^^v Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 56. Rohcpisi sc tprejemajo ob pendeljfcih in petkih tiezpcgojuo lc do 10. dopcldne. — Predpisi jjlede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. «BBKaSSSBBR tifKiaffii1 Celje, pondeljek 11. julija 1932 Celjski občinski svet V petck 8 t. m. od 18.15 Jo 20.15 sc je vrsila zadnja redna seja celj- skcga obeinskega sveta prod počit- nicami. Najproj je poroeal rc.ierent pcrsonalnega odseka obč. odb. prof. Mravljak v tajni seji o liekaterih personalnih zadevah. Pravm odsek (referent obc. odb (.'.r. Kalan). V domovinsko zvezo sta bili sprejeti Marija MegiiCeva in Ana Toplakova. — Na posiopju me- stnega naCelstva odslcj ne bodo vce razobesali dveh državaih zastav s strehe, nego samo eno zastavo na po- ševncm d.rogu, kakor jih imajo po- tlaništva in konzulati. Gospodarski cdsek (referent cbC, adb. prof. M r a v 1 j a k). Občina no nabavila 23 novih šip za okna na vo- jašniei kralja Aloksandra, — Got-p. Älacelski iz Zagreba, lastnik vile na bribii sv. Jožefa, je stavil mestni ob- fcini naslednji predlog: Ca bi mest- na obCi.aa dogradila cesto na hribu sv. Jožefa od kapelice do vile gosp. r>cllf. Mee, bi g. Maeelski prispeval za cesto 20.000 Din pod pogojem, da bi se delo takoj začelo in že letos do- vršilo. Poleg tega bi morala občina izposlovati, da bi bil na. tej cesti stalno dovoljen. avtomobüski pro- met. Končno naj bi mesi.na občina prodala g. Macelskcmu nekaj sveta za arondaeijo. Odsek ]o prediagal, uo, bi obeinski svet sprejel ta pred- log. Končna ureditev ceste bi *>tala okrog üO.OOO Din. Mestna obfina inia na razpolago 30.000 Diri in <"¦<» i» oko- liška občina plačala obljnl>;j(Mu \ni- spevek, bi bili stroški po proraeunu kiiti. Proti teinu predlogu pa so se pojavili pomisleki, ila bi moral a mo- stna občina najprej skrbeti za po- pravilo cest in ulic v mestu, nc pa za cesto v okoiiški obeini, ki se itak ?elo malo briga za svoje »^este in od- klanja prispevke za izdatke, ki so skupni obema obCümma, Občinski svet je zadevo odložil. — Prosnja g. Sla.vka Lcvičnika za znizanje kup- ninc za stavbišče pri Sp. Lanovžu je tila o'dklonjena. ProSnja g Frideri- ka Drolca. za dokup zemlji.šča pol"g njegove biše pri Sp. Lanovžu ja bila «-prejeta. — Trgovec g. Franc Mi^ko ;,o prosil zö. ka.nalizacijo, napoljavo vodovoda in elektrike v svojo novo vilo za realno gimnazij). Kanaliza- cija in napeljava vodovoda na stro's- ke občine jo bila odklonjena, dovo- liena pa je bila napeljava elckirike na stroške prosilca, ki bo lahko te stroške pozneje sorazmerno razdelil na druge posetnike, ki bi v sosešči- ni gradili hiše. — Go^p. prof. 13iten- cu so pro da sta.vbna parcoia poleg hiše g. Dolla Meo na. hribu sv. Jožefa, <'.e bi sedanji reflektant od.stopil — Oženjeni mestni uslužbeaci bodo do- bili jessni od mestne občine premog in drva proti. plačilu na «broke in -sicer nežagana drva po znižani coni t?50 Din, žagana pa po 280 J)in za se- ženj.; Gos'po'dairsko drustv« poštniu iiameSConcev v Celju bo !aliki> dobilo ilrva iz mestnega gozda po dnevni i-eni. FinanSnl odsek (referent ohc. odb. Or. V r e č' k o). ProSnja organizaeije »Naša krila«, da bi mestna obeina narosiila glasilo »Naša krila«, je bila odklonjena, — Muzejskenm društvu v Celju se izplača za narlaljna i/.ko- pavanja v Potočki zijalki na. OlSevi ij. zadevno proraCunsko postavke 4.600, Glasber.i Matiri v Celju pa 4.000 Din pocipore. — Telefonska Ste- vilka mestnega naCelnika na inagi- f-train jo bila zaradi ätednj-a odpove- dana, — Stro.ski za mestno polieijo ±o določeni na 572.000 Din letno. Od t3 vsoto naj bi placa'a mestna obči- na dre tretjini, okoliška občina pa eno tretjino. Okoliška obCina je iz- javila, da jc pripravijena prispeva- ti 40.000 Din. Banska nprava pa je cdredil.% da mora iiiost.ua obrina piačati pet še.stin in okoliška občina eno Sestino stroškov; na okoliško ob- čino bi odpadlo 114.000 Din. Mestna občina ie vlo/ila proti tej razdelitvi .stioškov pritožbo na mini.strstvo za notranjc zadcve. — Občinski svot je odobril račuriski zaključek za leto 1931. Računski zak'jucek izkazuje deficit v znesku 550.790 Din, dooim je predvideva.1 mestni proračun za I 1931. le 345.000 Din defidta, proi-a- čun za 1 1932. pa za 200.000 Din manj doficita, ncgo ga sedaj izkazuje ra- cunski zaključek. Občin^kih doklad in davščin je bilo za 42.000 Din manj, i.iego je bilo predvideno v proračunu. Sklenjeno jo bilo, da se moi'a bilan- <-a mestne clektrarnc in plinarno vsako leto pr3d prijavo pre lloziti fi- nančnemu in gospolarskenui odse- ku v o'dobritev. Gradbeiü ec!sek fi'ofcrent obe. odb. ravn. Brinai). Gosj). Franru Piv- logu se dovoli giadnjf, ostrešja in sotico na.d teraso za njegovo hišo Zm krcsijo 5 pod pogoji, ki jib bo })i'cdpi.sal tehnični oddelek mest.joga naöelstva, --• Gradnia preene ce^te med Oblakovo m Jenkovo uliro vz- poredno s Kei.snikovo ulico se za se- li.aj opusti, do i/.delave definitivnega rogulaeijskega načrta pa se rostiščo no smo /azidati. Socijaliü odsek (referent obe. odb, l'-roi". M a s. t n a k). Prem.ozenio me- :-čanskega oskibovalne^a sklada jjo stanju / ]a na.' pre- idc premoženje mescanskega oski^ bovalnega sklada v last mestno ob- C'ine. Vsi doliodki in realizaeijö pre- možcnja tega skiada naj se uporab- Ijajo le za oskrbo1 in podporo jnest- I1 Hi revezev. Premoženje sklada naj upravlja mestni ubožni svet pod nadzorstvom mestne uprave. Ker je ireba te važne zadeve še preštudira- ti, je bila razprava o predlogu pre- ložena na prihodnjo sejo. - - Gdö. Karolini Kölbel-Sehafcr jo bila c!o- voljena od 1. avgusta t. 1. dalje mc- scena podpora po 350 Din iz meščan- skeg;>. oskrbovalnega sklada, isto- časiio pa. se ji ukino podpora iz me- stnega ubožnoga sklada. -— Ge. Fran- cižki Ambrožičevi, vdovi po magi- stiatnem prcdstojniku, 1)0 s 1. avgu- stom t. !. znižana moscöna podpora iz nicšCanskpga öskrbovalncga skla- da od 900 na 000 Dii\. Greaeica Htmyadi Janos jo najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Nazi državni dolgovi Ministrstvo financ je te okrajin. Povojni rlolgovi so v&einoma investteijski (dolaiski, ino- rjopolski in stabilizacijski). Anuitelo za te dolgovo znašajo v 1. 1932./33. za inozemske dolgove 1.277,254."o(j.3i Din in za notranje dclgovc 300,288.330 Din, skupaj 1.583,543.036.31 Din. Iz tega pregieda razvidimo: 1. da so n8,Ši dolgovi večinoma inozem- ski, kar je tudi povseni razumljivo, Co upo&tevamo, da so bili ti dolgovi v pretezni veeini storjeni jned baj- kansko in svetovno vojno ali nepo- siodno pred in po tem času, in da je bila naša dižava iinaneno in go- spodarsko šc šibka; 2. da prodsta,v- Ijajo vo'jni dolgovi dobro tretjino našega cclokupnega dolga in da od- pada na investieijske dolgovo dokaj inajhen del; 3. da znaša skrjpna vsc- tn naših državaili dülgov 38 miüjard 783,557.636.10 Din, kar bi büo v nor- nialnih finanonih in gospodarskih razrnerali za Jugoslavijo prav ugorl- no. Iz sta.nja naših dolgov se jasno vidi, dp, je kraljevina Jugoslavija postopata pri obremenjevanju naro- da z'drzavnim clolgoui zeio previd- no in da v nasprotju z nekaterimi drugimi di'zavami ni izkoristila ugodne konjunkture v proiSnjih le- tih, da bi so bila lahkomiselno za- dolžila in potem prepustila upnikoin skrb, kako naj regulira svoje obvez- no^ti. Jugoslavija je, prcpričaiia o sigurnos'ti sklcnjenih sporazumov oziroma. reparacij, izvajala obnovo iji gospodarski podvig drža.ve stop- njema in štedljivo. Vsled tega je raz- umljivo, da je z ustavÜtvijo repa- racijskib plačil ravno Jugoslavija posebno tcžko prizadeta in to hrez kaksnckoli lastne krivde. Rclativno nizka vsota Jugosioven- skego, državnoga dolga oJajšujc kljub temu usivarjanje proračunske- ga ravnotežja (težkof;e povzroCa le vprašanje nabave potrebnili deviz), opravičuje pa tudi upaaje, da bo mogla Jugoslavija, čini sö bo lo sve- lovne finančne razinere zopet popra- vile, v slučaju potiebe vsak eas ape- lirati na inozemski in na domači de- narni trg. To stanjo lavnega dolga o'lajsuje v veliki meri tudi oh rani- lev stabilnosti dinarja. Končno je treba še povdariti, da jo Jugosiavija vedno najvcstnejse in najtočnejše iz- polnjevala svoje finančne obveznosti v inozemstvu in v lastni državi. Pla- to van jo anuitet se jo vrsilo vedno tocno. Delovanje Celjskega pevskega drušiva (Koncc.) Na željo članstva je predsednik pj'ed volitvijo novega odbo'ra objas- xii 1 zamisel dosedanjih funkcijonar- jev društva glede bodočega dela s posebnim ozirom na bližajočo se 40- letniito društvenega obstojla. Pripo- l'osial je, naj uovi odbor osvoji na- črt, da bi se priredil ob tej priliki župni koncert v Ceiju, poseben kon- cc.rt društva v vcčjcm obsegu morda s sodclovanjem Celjskega godbencga društva in da bi se pokrenila akcija /a post&vitev spomenika domačima skladateljema bratoma Ipaveema v mestu Celju To so naloge, ki jih mora novi odbor pripraviti v bodo- čem pcslovnem letu, ker bodo zahte- vale mnogo časa, truda in poslov in ker se morajo izvrsiti povsem v po- zitivnem smislu in pomenu takih svečanosti primerno. Mcdtem je posetil občni zbor me- stni načelnik g. dr. Goričan in dru- stveni častni Clan g. dr. Schwab. Po oficijelnem in prav tako prisrčnem pozdravu došlib gostov je bil izvo- Ijcn dosedanji predsednik g. prof. Konrad Fink zopct za predsednika» v odbor pa vsi dosedanji odborniki z gg. proi. Ažmanom, Misjo, Skazo, Zalokarjem. Oražmom, Jagrom, Šo- lincem, go. Poerovo in novim Čianom g. dr. Ivii4em. V nadaljni toCki (pritožbc in pred- logi) se je članstvu predočila 'lolž- i:ost, da iznaša svoje težnje absoiut- uo pred poklicani forum, to je pred odbor ali pred obeni zbor, nikakor pa ne javno, na prireditvah ali v lokalih, kamor take stvari ne spa- dajo. ; Resene so bile nekatero tocke po- šlovnega /načaja, nakar je pevovod- ja očrtal svoj program /.a bodočo se- zono, ki se naj prične z novim šol- skini ietom, da bo zbor oktobra mo- gel pohiteti v Prekmurje in Prlekijo, kjer bo me.J tern pripravljeno vso potrebno \n kjer pricakujejo pevski j zbor. Nadaljiii program bo vseskozi tak, da je polreba enotnosti v pev- skem osobju, da se bo dal brezhibno izvesti. No samo program domačih prireditev naj se v prihodnjih J^tili izvrši, ampak naj se društvo udele- ži tudi tekme, ki sc bo vršila lota 3 934. v Boogradu. Blagajnik je prosil g. župana, da Li zastavii svoje sile za to, da bi me- stna občina podprla društvo z izdat- no materijelno podporo, kakor so je bila dosJej dcležna druga reljska društva. Celjsko pcvsko drušho je doslej vedno in povsod zastopaio svoje domačc mesto in uveljavijalo njegov prestiŽ pred javnostjo. G. župan jc odgovoril, da hočc po itvojih ma5eh pripraviti pdmoč pri- /navajoc resno stremljenje in Oose- danje zaslužno ude-jstvovanje Celj- skega pevskvga društva ter njegov irud v izvrSovanju poslanstva. Predsednik sc je zalivalil za lepo l.'iiznanje. Izrazil je trdno voljo od- bo'ra in zbora, da nadaljuje inteiiziv- nejše svoj? ielo vkljub mnogim oseb- nim žrtvam, in svoje prepričanje. da L-ö s podp'tro javnih faktorjev, zlasti pa celjskr:g:\ mesta, društvo moglo dcseči stav^eni cil;. da so ne bo uiesniCil oesnikov »Slcp jc, kdor se s petjom vkvarja«, ampak, da bo i društvo, ki '/avzema prav lepo mesto med slovenskimi in tudi jugosioven- :-'kimi ,zbori, ;udi v be dočo vršilo svo- jo nalogo airodu v korist, naši ju- j t'oslovensi.» domovini v Cast in :.aši slova.nski in vseslovanski pes.'ni v i-cnos. Po vznešenili besedah govornikov je predscdrut zakljnčil lepo u»peli oi)čni zbor ; zahvalo vsem navzooim in z vzpoln'xlo k bcdočemu vi-traj- nomu delu ClanaviiTi je ustaLi neizpremo.ije- ria: za izve^ujoco Clane 12 Dir*, za i'Odporne ^0 Din letno. Na obenem /born so manj kale nekaterc prav od- jiCne pevk} in pevci, kar bi se ne .smclö dogijaci. Po obCnom zboru se je razvila v pevski sobi in mali dvorani Na^od- noga doniii prav pvjsrCna prijutelj- ska zabava «b dobrl kapljici, p.^.tju, Stran 2. »Nova Doba« 11. VII. 1932. Stev. 30. harmoniki *.. Cirüa Rakuče in l.la- virju. Zvtsti Tji'iidtelj društva gosj.- dr. Schwab je puual spomin? o delova- nju društvi v njegovih početnih in poznejših letih, o zo takrat dc^:že- nih lopih us^ehih zbora, ki ga jc go- vorn'k sam vodil v Zagreb in ^ru- gam. Costital je zboru k dosožcnim uspehom mi pa bad: il za 1'odocc ne- sebifino kultxrno delo. Mnoge nopit- nic.» in b)iuiLie besede so se i/..ne- njavale ob najlops.cm ira-.pclož.nju do zakljuc'.i« ure Tudi mi želimo družtvu, ki ie vne- slo v svoje delovanje toliko živijenja in agilnosti, da bi prospevalo tudi v bodoče in da bi v Cim večji popol- nosti doseglo svoj cilj. Naj bo pre- pričano, da pazno motrimo njogov razvoj in da pravilno cenimo njogo- vo delo. Kopalne obleke čevlje in cepice nudi v veliki izbiri trgovina Miloš Pšenicnik, Celje Občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju Ravnatelj g. Ivo Šublc — častni član društva Celje, 10. julija. Eno izmed najvzornejših in naj- agilnejših celjskih društev, Olepševalno in tujsko-prometno druStvo, je ime'o v soboto 9. t. m. od 20 30 do 22 15v klubovi sobi hotela »Hubertusa« v Celju redni občni zbor, na katerem je položilo obračun o svojem delu v letih 1928. do 1932. Društveni predsednik magistrate rav- natelj g. Ivo Šubic je po otvoritvi ob tnega zbora iskreno pozdravil vse na vzoče, zlasti dame, župana g dr. Go- ričana, občinske odbornike gg. dr. J. Hrašovca, prof. Mravljaka in Bernar- dija in g. svetnika Tillerja kot pred- sednika Savinjske podružnice SPD, ki je vedno kazala največje razume- vanje za cilje in delo Olepševalnega in tujsko-prometnega društva. Pred- sednik g. ravn. Šubic se je spomnil v zadnjih 4 letih umrlih 13 druStvenih članov, katerih spomin so navzoči po- častili z dvigom s sedežev, nato pa je pödal izčrpno in zanimivo predsedni- gko poročilo, iz katerega posnemamo: Razmerje med OlepSevalnim in tuj- sko-prometnim druStvom in mestno bbčino celjsko je prav dobro. Mestna občina izdatno podpira društvo gmotno In moralno, želeti pa je, da bi posve- čala društvu v bodoče še več pažnje, saj je ravno tujski promet za Celje izredne važnosti in neizčrpana panoga. Razrnerie med društvom in okoliško občino ni takšno, kakršno bi moralo biti, kajti okoliška občina ne kaže po- trebnega razumevanja za društvo in njegovo delo. Okoliška občina se pre- malo briga za svoje zanemarjene ce- ste, ki so bile nedavno v »Novi Dobi« predmet ostre, a povsem upravičene kritike. Gosp. ravn. Šubic je sklical anketo glede teh cest, da bi se to vprašanje uredilo skupnoi tako da bi imela okoliška občina čim manj stro- škov, uspeha pa ni bilo. Društvo je s stališča estetike in tujskega prometa glede cest v okoliški občini že ponov- no interveniralo na raznih pristojnih mestih. Razmerje društva do tujsko- prometnih zvez v Mariboru in Ljublja- ni je prav povoljno. Mariborska Zveza je nakazala društvu 3000 Din podpore, Ijubljanska Zveza pa ni ničesar pri- spevala, češ da so njena sredstva iz- črpana. Mnogo truda je bilo treba, predno je bila v Celju otvorjena bi- Ijetarnica, ki je nameščena v paviljo- nu pred kolodvorom in kjer se dobe po originalni ceni vozni listki za vse vlake in proge. DruStvo je svoječasno nameravalo preurediti Glazijo v angle- ski park, nedavno pa so obdali Gla- zijo (kjer bo imel Sokol letno telova- dišče in SSK Celje sportno igrišče) s primitivnim plotom, ki žali estetski cut. Odbor Olepševalnega in tujsko- prometnega društva je zavzel stališče, da se lahko uporabi Gla2ija za mode- ! ren sportni stadion, ki b bil obdfcn z zelenjem in cvetjem, kakor je to v drugih mest h, je pa proti priniitiviz,*- mu, ki se sedaj vidi na G'aziji. Dru- Stvo sploh ni bilo vprašano za ninenje o ograditvi G azije. Mestni vrtnar vrLi svoj posel z velikim strokovnim zrut- njeni, umevanjem in ljubeznSjo. Diu- štvo je začelo gojiti tudi rože, ki se dotlej pri nas niso gojile. I Tia n. pr. 180 vrst dalij in 100 vrst vrtn c. Mestni vrtnar je absolviral nekaj študijskih potovanj v inozemstvo s poclporo müst- ne občinei društva in deloma z last- nimi sredstvi. Predsednik je izrekel mestnemu vrtnarju g. Jelovšku iskreno zahvalo za njegovo strokovnjaško in požrtvovalno delo. Apeliral je na inest-' no obcino, da bi posvetila najvetjo pažnjo zgradbi nujno potrebnega rno- Clsn?ega kopališča ob Savinji. V Savi- nji leži za Celje zlato in srebro in bo- dvčnost Celja je v tujskcm prometu.' Predsednik je podal tudi zanimivo poročilo o delovanju društva od 1. 1920 do letos. To poročilo bomo objavili v prihodnji številki. Poročllo tajnika In gospodarja je podal mestni ekonom in gozdar g. RihterSič. Odbor je imel od I. 1928. do danes 22 sei. Prejel in postal ie 394 dopisov ter 763 prošenj denarnim zavodom in članom za podporo. Šte- vi!o članov, od katerih je 13 umrlo, J je padlo od I. 1928. do danes od 423 t na 341. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal juvelir g. L e Č n i k, je verno zrcalo ogromnega dela, ki ga je druStvo Iz- vräilo od 1. 1928. do 1932. Vesdenarni promet je znaSal 1,600.887*87 Din. Do- hodkov je bilo 801.135 05 Din, izdatkov 799.75273 Din, saldo znaSa torej Dm 1.382 32. D-jhodke tvorijo naslednje postavke : podpore mestne občine in drugih korporacij 299.220*38 Din, čla-- narina 11.398*47 Din, ptičja hrana Din 6 469 D;n, tujsko - prometna pisarna 29.733'15 Din, cvetlice, venci in deko- racije 185.37950 Din, drvs, pesek in gnoj 20 587'20 Din, veselice in prire- ditve 107.738'55 Din, semena in rastli- ne 1.380 Din, koncerti 3547010 Din, razni dohodki 53.75870 Din, posojilo Celjske mestne hranilnice 1. 1930. 50.000 Din. lzdatki obstoje iz nasled- njih postavk: place in nagrade Din 304.05610, Tourist office 51 043 25 Din, OUZD 9.07V96 Din, koncerti 44.320 26- Din, potnine 5.301 Din, veselice Din 57.335'45, provizija in članarina Din 2 638 Din, računi obrtnikov in trgovcev 126.112 90 Din, pisarniške potrebščine 1 05768 Din, davki in takse 11.17490 Din, cvetlice, semena, slama, rastline, gramoz, gnoj, les in prernog 160.10435 Din, carina, prevoz in poStnine Din 22.845 90 Din, reklama 4.695 Din. Na predlog pregledovalcev računov je bil blagajniku podeljen absolutorij. Gosp. svetnik Tiller je pozdravil občni zbor v imenu Savinjske podruž- nice Slovenskega planinskega društva in podčrtdl važnost in nujno potrebo pradnje novega kopališča ob Savinji. Gosp. Juro HraSovec se je prisrčno zahvalil predsedniku, vrtnarju in vsem odbornikom za nesebično delo ter jih pozval, naj vztrajajo v tern delovanju v korist in sloves Celja. Mestni župan g. dr. Goričan je izvajal: »OlepSe- valno in tujsko prometno diuStvo v Celjii je ozko zvezano z mestne ob- cino in želel bi, da bi bilo tako zve- zano tudi z obcino Cclje • okolica. Društvo vrši nalogo, ki bi jo mo- rala sicer vr§iti mestna občina. O lepševalno in tujsko-prometno društvo je za Celje eminentnega pomena. DruStvo je izvršilo od leta 1920. ogromno delo v prid celjskega mesta in okolice. O- koliška občina ne kaže vedno potreb- nega razumevanja za društvo. Naloga okoliške občine je, da tudi nekaj pri- speva in da skrbi za delovanje društva. Gradnja novega kopalšča je ena glav- nih točk programa celjske občinske uprave in ena njenih najvažnejših na- log. Celje mora postati privlačna točka ne le za dravsko banovino, marveč za vso državo. Z narodno gospodarskega vidika je potrebno, da prebivalstvo naše države obiskuje domaČe kraje. Društveni odbor naj vztraja na začr- tani poti. Mestna občina bo po svojih močeh podpirala društvo, ker je to v interesu Celja in tujskega prometa. Predsednik g. ravnatelj Šubic se je zahvalil zastopnikom tiska za podporo in naklonjenost, ki jo izkazujejo dru- štvu. Gosp. prof. M r a v I j a k se je za- hvalil društvu, ki ga je imenoval naj- vzornejše društvo v Celiu, za nesebiČno delo. Obžaloval je, da ni na občnern zboru navzočih več članov, da bi se moglt prepričati o volikem delu društva. Predlagal je, naj društvo predlož' pred- sedn ško in blagajniško poročilo me- stnemu občinskemu svetu, da bo pri vprašanju podpore mestne občine lahko pokazalo na svoje le^e uspehe. Gjsp. Drago Žabkar je krilizirsl sedanji način ograd tve Olar.ije. O.nenil je, da je blagajnik tr. Lečnik dal društvu, če je bilo v finančni zadregi, ponovno večje zneske brezobrest.no na razpo- lago. Predlagal je, naj se blagajniku izrcče posebna zahvala, kar je občni zbor sprejel soglasno in z živahnim odobravanjem. Solski upravitelj g. Jo§ko Bizjak, jč pocjal historijat druStva od j 1920^ dalje. Navsljai je vd-i-ke žašiuge, ki jih ima predsednik g. ravn. Šubic, ki vcdi druStvo že od I. 1921., za napredek druStva, za olfpševanje mesta Celja in okolice in za razvoj tujskega pro- meta. V imenu vsega odbora je predla- gal, da izvoli ob*ni zbor predsednika g. ravn. Subica v znak hvaležnosti in priznanja za njegov težkoi nesebično in uspežno delo za častnega člana O'epSevalnega in tujsko prometnega dru§tva. Predlog je bil sprejet soglasno in z burnim aplavzom. Občni zbor je nato sklenil naslednii dve hpremembl druStvenih pravii : § 3 f se odslej glasi: (DruStvena sred- stva so) izvr5evanje gostilniške in ka- varniške obrti, vrtuarstva in obrat tuj- sko prometne pisarne. Društvo si mora v to svrho izposlövati po obstoječih zakonitih predpisih pooblastitev odnos- no dovolitev. — § 7. določa odslej, da voli občni zbor funkcijonarje za tri leta. Sol. upr. g. Bizjak je nato prine- sel v klubovo sobo krasnft častno di- plomo in ;o izroči g. predsedniku. Di- ploma je umdniško delo g. Bizjaka, na njej je naslikan potret p. preds^d- nika, dva krasna akvarela predstavljata mesto Celje in pogled z glavnega dre- voreda pri brvi v notranjost mestnega parka, dekorficijo ob slskah in tekstu pa tvorijo korčkt (eil lame) in brälian not p:!Tl^ola Z-Y??tobe in Ijubezni. Žu- pan g. dr. öoriian je v imenu me sine' občine iskreno česMtal predsedniku g. ravn. Šubicu k izvolitvi za Častnega Člana. Čestitki so se pridružili tudi vsi navzoči. Občni zbor je pokazal, da zasluži OlepSevalno in tujsko-promeino dru- štvo v Celju vso podporo jsvnosti, ki sta ji lepo mesto Celje in okolica pri sreu. DOMAČE VESri d število inozemskih naniešcencev v Jugoslaviji. Po sluzbenih po.latkih ininistrstvc, za socijalno poiitiko .ie v naši d-žavi zaposlenili okroi? 20 000 inozemccv in sicer v savski 7.773, dravski 0.427, dunavski 2.988, «Irin- t,ki 1.017, moravski S92, vrbaski 5S3, vardarski 579, zetski 503 in prhnor- ski banovini 341, pi'i ijispekciji dc!a 2.278 in v ra/jüh ministr- stvih 1.780 inozemcev. Po »lržavljan- stvu je zaposlenih v Jugoslaviji (»021 italijanskih, 0o*i- češkoslovaš- kih, 4.8! i0 avstrijskih, 1.722 rnadžav- skih, 1 Ö82 nelnških, 809 bolgarskih, 523¦¦poljslk'ih, 450 rumunskih, '323 al- , hanskih, 317 grških, 283 iraiuuiskih, 123 turskih, 98 angleSkih, 40 .špan- skih, 35 bclgijskih, 22 švicavskih ih*- žavljanov itd., poleg tega pa še 1.302 luskih eniigiantov. (1 PeUndvajsetletnica Slovenskega lovskcga društva so br> prn/.iiovala 7. ; in 8. septembra v Ljubljani ob času j vclcsejmske pnreditve »Ljubljana v I joseni«. Pri tej priliki bo .zšla slav- [ nostna štcvilka »Lov^a><. j »I Pri kopanju v Voglajni na Te- harju utonil. V sredo 0. t. in. okrog pol 10. zvečer je utonil pri kopanju nad jezoin pri Pocajtovem inlinu v Voglajni na Teharju pri Celju 16- letni kovaški vajenec Vid PoljŠak, doma iz Prevorja. V voii ga je /gra- liil krč in nesrecnez je izginil pod gladino. V bližini se je kopai Poljša- kov tovariš, ki je takoj obvostil lju- di o nesreči. Ltopljenca so iskaii več ur, nas'i so ga pa še!c drugo jutro. (1 Vlcmilec v teharski cerkvi. V četrtck 7. t. ni. v prvih jutrunjili urah j? vlomii neznan moški v žup- no ccrkev na Teharju pii Colju. Vra- ta je odprl 3 kladivom, klcžčami, (llcto in pilo, ki jih jo projSnji «Ian ukadel kovaškcmu mojstru g- Tla- kerju tia Tehaiju. Ko sta okrog i. zjutraj prišla teharski miuistrant in njogova mali k cerkvi, da bi jo od- kienila, staopazila, da so vrati viora- ljena, v cerkvi pa se je gibala nezna- na postava. Mati jo Liitro zaprla vra- tn in jih tiSCaia, da hi vlomilec ne1 nio'gol pobegniti, dečok pa jß obvestil župnika. Med teni se ie vlomilou po- i-rečilo cdprcti vrata Žanska ga je xgrabila, vlomilec pa jo je večkrat udaril s kladivom po rokah. Žonska ga jo vslcd bolečin izpustila, nato ¦py. jo izginil brez sledu — in brez plena. d Dva vloma v eneni popoltlncvu. V sredo 0. t, ni. popotdne jo vlomii neznan nioški v hi$o olektričarja štorske žclczaine g. Aiitona Simon- čiča pri Sv. Lovrencu nad Prožiiiom ter ukradel nekaj perila, pas za žoi- sko nai^odno nošo, nekaj srebrnih avstrijskih kron in goldinarjov ter dva stai'ii, pokvarjena vžigalnika, dočim se denarja ni dotaknil Nato jo vlomii v isti hiši še v stanovanjc želczarniškcga namoščenca g. Avgu- s-La Pauiiča in mu odnesol uro / ve- rižicd, njegov todenski /aslužek, ki ga je našel v žepu suknjiča, pa je l)ustil iui mizi. d Pri astmi in bolezni srea, prsi in pljuč. škrosulo/i in rahitisu, po- večanju Jčitnc žleze in postanku gol- šc je uravnava delovania črovesja z upoi'abo naravne »Franc JožoJove« {jienčice velike važnosti. Kliniki sve- tovnega slovesa so opažali pri jetič- nih, dn v začoiku bole/ni pora,jajoČ3 so zapoke ponchavajo s ])oinočjo »Franc Jcžefcve« vode, no da bi se pojavile drisko, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franc Jožefova« gren- čica so dobi v vseh lekarnah, dro- gcrijah in speccrijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 12. jalija-, Oblačnost bo mi- mogrodo pojenjala in temporatura jiarasla. nato pa se bo ncbo poobla- či.lo in bo temperatura v innogih k raj ih pad I a. Celje in okolica c Ealetni večer članov Ijubljan.^ke- ßa Narodnega gledališča so ho vršil V sredo 13. t. in. ob 20.30 v Mestnom glcdališču v Celju. Baletui inojster g. Peter Golovin in soloplosalka gdč. Wally Smerkolova bosta izvajala zanimiv in bogat baletni spored. Ve- čor bo gotovo nudil reiiek uinetniž- ki užitck in vabimo o&Cmstvö vt. Ce- lja in okolico k čim iHevilnejsi udc- ležbi. Cene so dramsko. Vstopnic« se dobijo v predprodaji v knjigarni K. Gorifar nasl. na Krai ia P-letni bivši trgovec Rudolf Ko- košinek iz Vitanja in o-ictni dolav- eev sin Franjo Perkovič od Sv. Erne, v nedeljo 10. I. . pa 20-letni nilinarski vajenec Franc Guzej \z Št. Jurija ob juž. železnici. Bodi jim oliranjen blag spomin, preostalim naše iskre- no sožaljc! c Zaradi pntepuštva je celjska po- licija v soboto 9. t. in. dopoldn;» are- tirala 24-letnega trgovskega pomoč- nika Štesana Komlosnja iz Sombora in 23-lctnega Koiniosnja iz Sombora je brez poklica in stalnega bivaUšča, ter dve mlajsi ženski, ki so prispeli' i/ Mai ibora preko Slov. Bistrice v Cclje. Koen clan te stiriperesno de- teljice jo v soboto dopoklne vprnšal v nekem celjskem stanavanju za ne- kegp, inoškega, ki ga Jain sploh no poznajo Ker je njeg.ovo vedenje vz- L-udilo sum, so obvestili policijo, ki jo vse štiii aretirala c Tatviua kolesa. V petek 8. t. in. rned 20. in 21. je nekda izpred gostil- no »Wilson« v Gaberju odpeljal 700 do 800 Din "vredno ^rno pleskano moško kolo zuamko »Waffenrad< št. 3,109.754. c. Geljski dciovni trg, Pri ekspozi- tuii Javsie borze dola v Celju ie imel delovni trg v času od 21. do ,50. juni- ia naslcdnjo sliko: Od prej je ostalo C65 oseb (821 moških in 134 žensk), na novo se je prijavilo 39 oseb (15 moSkih in 2t žensk); vseh je bilo 0ü-i (83G moSkih in 158 Kensk^; de!o jo bilo ponujeno za 43 oseb (19 moš- kih in ?4 žensk), posredovanj je bilo izvTšersih 21 (za 12 moških in 9 y.ensk). odpotoval je 1 moški, odpa- dla jo 1 ženska, ob koncu tedna je cstalo v evidenci 9^1 oseb (S23 moš- kih in 148 žensk). Od 1. januarja do 30. junija je iskalo dsla 1788 oseb (131(i moških in 472 zensk), delo je bilo ponujeno za 730 oseb (45G moš- kih in 274 žensk), posredovanj je bi- lo izvršcnih 509 (za 350 moSkih in 159 žensk), odpotovalo jo »3 ino5ki.li, odpadli sta 302 osebi (137 moškib in 105 žensk), dne 30. junija je ostaio v evidenci 971 oseb (823 moSkih in 148 žonsk). Od 1. do 10. jmija je bil p> kžaj na celjskem delovnem trgu na- slcdnji: od prej je ostalo 971 oseb •;S23 žensk in 148 moških), na novo j'.1 bilo prijavljenih 47 oseb (24 moš- kih in 23 žensk), delo \e bilo ponu- jeno za 48 oseb (20 inoških in 28 žensk), posredovanj je bi!o izvršenih 1.9 (za; 8 rnoških in 11 ženslO, odpa- 4llö je 9 oseb (8 moskih in 1 ženska), ob koncu tedna je ostalo v evidenci 990 oseb (831 moskih in 159 ZenskK c Dragocen dnljnogled je bil i/gub- I;icn cd ü. do 8. t. in na poti od Bre- da do K-ekovega trga, Najditeij naj ga odda proti nagradi ge. žolinčevi na Bregu 13. c Očala so bila najdena v noči na nedeljo 10 t. 111. v niestu. Lasrnik »ih dobi pri prtdstojništvu mestne poli- rjje. , c Revmaüki. se bod3 poCutili mno- go bolje, če bodo uporablja'i S1SA- ŽKO MJÜNERALN9 VODO v sisaškom jodneui kopaiišču. c »Franc Jožsiova« grenči; mano. Saj lahko poveliujete odkoder hočete.« »Res je;« je pripdmnil. »Nekam nervozen sem. Kolik» je ura?« »Sedsm.« »Dobro, kvaitajmo!« Njegov predlog je priäel tako nepričakovano, da sta se oba moža, ki sta me spi emljala, začudeno spo- gledala. Nihče v stotniji še ni videl, da bi se bii po- ročnik Vignert dotaknil kvarl. »No,« je dejal, »Damcstoy in Henriquez, viilva ima.ta gotovo kvarte?« Poti'dila sta. Kako ne bi imela kvart? »Kaj znata igrati?« »Bourre, poročnik.v »Dobro, igrajmo bourre.« Cudna partija je bila to. K.> je minila ura, je bil Vignerto ves v igri. Uboga n)oža sta se s pogledi vprašovala, Kaj je na tem dogodku bolj čudnega: cast, ki jima jo je izkazal poroCnik Vignerte, n!i vsota — deset frankov — ki sta jo od njega dobün. Opazoval sem ga s čedalje vecjim vzriemirjf!- njem. Nervozno je metal kvarte. »Ta igra je neumna. Osem je ura. Pogiodati 1 ¦ ram $e prvo izmeno.« »Sj^'emim vas.« Nikdar ne born pozabil tiste noči. Nobo se jo poCasi vedrüo. ^čip je svetil v viönjevem, mrkeui azuru. Pod njim so in^d temnim šibjein ..lelaü pc- šceni rovi dolge, bele proge. Svetle i-aketa ^so več si'ile pod nebo, ker jih •.; bilo voč treba. Globoka tihota je vlada.la povsod. Le Casih jo 7. rezkim žvižganjein zašla blöd na krogla v najip.o bližino. "lam doli v .Jolini sva potcin čula strel. Tiho sva se pogovorila s stražami. Nekateri vo- jaki so ležali na trebuhu v pranatnih lijakih, drugi so se ctiskali za grmovjem. Stotnija je bila razdo- liena po najmanj pet sto motrov dolgi fronti. Pro- gledovala sva dobro uro. Ko sva bila na koncu, me je Vignert: vpraSa!: »Kje je zadnja straža trindvajscte?« Öla sva tja. Stirje vojaki so pravkar boteli /.•.- kopati čim globlje Nemca, ki je pred kratkim pacloJ. Vignerte ie pomalmil z roko, naj poCakajo. Ski¦;•.- nil se je nad jamo in razgrnil pesek, ki so ga 1: L žc nanj nasuli. Pokazalo se ie trupio. »182. Res je,« je šepnil. Stvcslo ga je in dejal jo: »Vrniva se. Mraz je.« Stran A. »Nova Doba« 11. VII. 1932. Stev. 36. sledečimi stroSki: a) za pismeni opo- min ena para od vsakega dinarja dol- ga, najmanj pa 10 Din ; b) za rube- žen 2 pari od vsakega dnarja dolga, najrnanj pa 10 Din in taksa po t. p. 79. taksne&a zakona v znesku 5 Din ; c) za dražbo tuksa po t p. 81.taksne- ga zakona. Sport t Sestanek vsek save/uih in pod- saveznih sodnikcv bo v sredo 13. t. m. ob po! 9. zvočer v liotelu »Evro- pi« v Olju. t Službeno iz poverjeništva SZNS. Savezni in podsavezni sodniki so opozarjajo, da no prevzamejo- brez vcdnosti poverjenika vodstva kak- šnekoli lekmo. Nadalje se obvešča- jo, da iniajo dvigniti pred vsako tek- mo, za katero so določcni kot sodni- ki, pri poverjeniku v Ceiju, Na oko- pih št. 9, pritl., predpisane liskovi- ne. Vsakdo, ki se ne bo držal navo- uil, bo predlagan v kaznovanje. OABERSKI: Na fronto (lz zbirke „Brez slave") Dneva točno, ko sem moral na fronto, se prav ne sporninjam več. Zdi se mi pa, da je bilo kakega 3. ju~ nija 1917. Nekoliko opore za trditev mi daje dan 30. maja 1917, dan tako- zvane majniške deklaracije, ki je bila izraz naših želj in nad. Ta pogumna izjava je bila čudovit kristal volje na- roda, ki je dobro pogledal svojo minulost in hotel kreniti v drugo srner, ustvarjat si bodočnost; kakršnokoli samo da ga ne bi spominjala pre- teklosti. Kako pozorno smo z nemirom v srcih prebivali slovenske liste, ki smo jih dobirali k polku v Sankt Polten, in s kakim tihim, a med zaupniki tudi glasnim zadovoljstvom, smo si tolma- čili dogodke! Ko sem čital celo v stru- peni dunajski ..Ostdeutsche Rundschau" vest, da nameravajo jugoslovenski po- slanci dne 30. majnika podati v parla- mentu svojo žolčno izjavo, si nisem mogel kaj, da ne bi napisal predsed- niku kluba vseh jugoslovenskih po- slancev na Dunaju, dr. Antonu Korošcu, za naše vojaštvo kratkega pisma, o katerem vem še samo to, da sem na koncu vzkliknil : ,,Sada ili nikada 1- Dovolil sem si to storiti za naše ljudi. ker sem bil pred desetimi let) vstopil kot zastopnik v redakcijo „Südöster- reichische Stimmen4 v Mariboru, kjer sem bil često deležen njegove hvale- vredne graje, včasi pa tudi grajajoče hvale. Nekoliko dni po tistem so sestavili novo četo za pohod. Bili so v njej ljudje za gradnjo telefonskih prog s podofi- cirji, bili so telefonisti, po kak tele- grafist, signalisti vseh vrst, in vse ktr je bi!o potrebno. Od te čete so potem odbirali, kar je bilo potrebno za ma- šenje vrzeli. Odbrali so tudi kakih Sestnajst mož, — več jih skoro ni bilo — in so jih dali meni. Že so nas hoteli poslati nekam proti Rusom in so nas namenili za Marmaroš-Siget na Ogrskem, pa so si premislili. lzbrance so nekoliko izpremenili in premešali. Dovedü so mi nekega inženirja kemije, ki ie bii asistent na dunajski tehniki. NesreČen človek je bi). Samo po obleki podoben vojaku in ni bil za nobeno rabo. V oficirski soli je padcl pri iz- pitu in je zaključil svojo vojaško šo- Ianje z eno samo zvezdo, niti za pod- oficirja jim ni bil goden. (Konec prih.) Kupim dobro ohranjen otreški voziček Naslov z navedbo cene je pustiti v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz velike zraCne sobe na ulico z 2 oknoma, kuhinje in pritiklin se takoj odda v Celju, Gosposka ulica 28. Konrad Gorenjak, čevljarski rnojster Soba s hrano, posebnim vhodom in električno lučjo se takoj cdda na Bregu St. 12 pri Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNS DOM Gievnica in r&zerve nad Din 14,000 ooo'—. Kupuje In pro- daja devize in valufe, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Čisto solnino stanovanje obstoječe iz sobe, kühinje in pritiklin se takoj odda. Gaberje, Tovarniška ulica 18. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem e'ektric- nem pražariu. KaroS Loibnei*y Celje Kralja Pefra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. FosesfuQ s tpoovino in gostil, o |< za 120.000 Din, 4 nove hiše pri Celju od 55.0o0 do 200.000 Din, posestva od 35.000 do 400.000 Din na prodaj. Naslov da Karol 2 Breznik, Celje, Frankopanska 1. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter rmdi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Podruznici: Maribor, Šošfani ^¦^anjo Dolžan SA kleparstvo, vadovodne inštaladje, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navodene stroke spadajoča dela in popravlla. — Cene zmerne. Posifežba točna in ^oüdna I Telefon Lt. 245 Zafivala. Za odkritosrčne ljubezni polne dokaze sožalia, ki sva jih bila delež^a ob bolestni izgubi najine nepozabne, dobre soproge oz. mamice, gospe Matilde Vester za Številno častno udeltžbo pri pogrebu, pevcem za žaloslinke, za lepe vence in cvetje izrekava tern potorn vsem dragim sočustvu- jočim prijsteljem in znancem najino globoko, prisrčno zahvalo. V1TANJE 8. juiiia 1932. Josfp in Jožica Ve&t&r. Moderne fiskovine vseli vrst: knjige, lepake, letake, pisemske glave, kuverte, vabila in drugo Vam nudi y oknsni iz- vedbi in po zmorni ceni ZYEZNA IlSKARNA Lastha knjigoueznica izvršuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, molitveni- kovitd. Ljud- ske knjižnice imajo popust. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki ze obstoja 64 let Celjska mestna hranilnics v CELJU, KREICOlf TRG (v lastni palači ppi kolodvcru> Priiirankom rojakov v Amsriki, denarju nedo- Icinih, ki ga vlagajo scdisca ter nsložbam cerkvenega in občin- skega denarja posvela posebno pa^njn. Hranitnica daje poso- lisa na zemljlšta pb naini?ji obrestni merL Vse prošnje rešuje brezpiačno. Za hranllne vloge jamči poleg ^q IflClctn s^J^fl z vsßm P^cmoženjem premožensja hranHnice *>C IIIOIU i ^'S|%» in vso dßvcao močjo Urejuje Kado Poinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskajrno Milan Cetina. — Oba v Celju.