29. številka
V Ljubljani, dne 29. maja 1915.
II. leto
Delavec izhaja Vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana ? Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Invalidi.
V vsaki vojni so vojni invalidi. Ta je izgubil roko, ta nogo, oni oči, zopet oni je drugače pohabljen. Nekaterim pozdravijo poškodbe popolnoma, drugim le deloma, sploh ta slika požrtvovalnih ljudi nas kričeče opominja na dolžnosti, kil jih ima družba do njih. Koliko ranjencev čaka le na rešitev svojega življenja, ki mu ga utegne zagotoviti dandanes zdravniška spretnost. Imamo vrsto vojnih invalidov, ki so dalje časa nesposobni za delo, imamo pa še bolj nesrečne invalide, ki so popolnoma pohabljeni ali celo slepi. Sočutje imamo z njimi, kadar jih srečavamo in morda se zbuja v nas celo nekaka hvaležnost do njih. Preskrba takih vojnih invalidov je postala silno važna. Prav lepo je označil dolžnost preskrbe neki nemški general, ko je nastopili proti agitaciji za vojne spomenike, rekši: »Dajte nam kruha namesto kamenja! Skrbite rajši za invalide, vdove in sirote!« Tako kakor misli ta vojak, mislijo tudi delavci, ki so mnenja, da je zadostna preskrba vojnih žrtev primeroma mnogo lepše počaščenje vojnikov kot najlepši in najdražji vojni spomenik.
Tudi pri nas imamo že precej dolgo vrsto izkazov izgub, kil nam navajajo števila ranjencev, precej velika števila so to, tako velika, da je vprašanje preskrbe povSem na mestu. Imamo sicer tudi pri nas zakon, ki deloma ureja preskrbo invalidov. Toda zakon je že iz leta 1875., torej precej zastaran. Nedavno je bila posebna deputacija pri vojnem ministru, ki je povedal, da se že pripravlja primernejši zakon glede preskrbe invalidov. Imeli nismo že dolgo nobene vojne, živeli smo srečne mirne dneve, pa se ni pokazala potreba času primerne izpremembe dotičniih zakonitih določb. Sedaj je ta potreba nastopila, — za to pač ni treba nobenih dokazov več —, da se izkaže »hvaležnost domovine« čimprej in čim izdatneje. Med njimil so sinovi delavcev; naši delavski bratje so to, ki so pred tremi četrti' leta odšli zdravi, in ki smo jim voščili srečno pot. Z nič manjšim zaupanjem ne polagajo svojih interesov kot pohabljenci v roke organiziranih delavcev, kakor so jih polagali takrat, ko so bili še zdravi1. Njih zaupanje, ki je najlepše priznanje za delavsko gibanje, ne bo ostalo brez uspehai. Solidarnost s temi žrtvami zahteva, da se zanimamo trajno za bodočnost teh ljudi.
Nihče ne more povrniti vojnim pohabljencem zdravja in udov. Toda breme olajšati, ki jim bo bodoče življenje, ko ne bodo mogli* kot dela vajeni možje opravljati svojega poklica v polni meri, to jim pa lahko lajšamo in ga tudi moramo lajšati. Čuvati jih moramo, pred skrbjo za življenski* obstoj, pred bedo in siromaštvom, in menimo, da' je popolnoma prav in primerno, da začnemo v tem zmislu delovati. Potrebno je prav tukaj najži-vahneje zanimanje delavskega'razreda za ureditev tega vprašanja. Zakaj čuli in čitali smo že različne predloge in nasvete, s katerimi se pa mi ne ujemamo, ker
so nasprotni našim in utegnejo postati še bolj temu, kar mi zahtevamo za invalide, aili pa ker bi se izvedli na stroške posameznih razredov, delavstva.
Invalidi* so bili pohabljeni) v boju za domovino, in ne vemo, kako bi ti utneli to, če bi jim domovilna odrekla pomoč ali jo skušala samo zmanjšati. Po našem mnenju je dolžnost cele dežele, da se preskrbi invalide. Preskrba invalidov je takorekoč del vojne, sicer trajna uredba, ki je ni mogoče opustiti. In enako kakor splošnost preskrbi denar za vojevanje, mora ga preskrbeti tudi za invalide. Sedanja vojna tako vpliva s svojimi dogodki na nas, da nismo nenaklonjeni invalidom. Prirejajo se zbirke in najrazličnejše stvari, ki donašajo dohodke v take namene. Vse te priredbe pa imajo veliko napako; nosijo namreč znak dobrodelnosti. Temu bi se morali ogniti zlasti pri preskrbi invalidov. Taki viri dohodkov niso stalni; pomoč bi torej ne zadoščala ne potrebi in ne namenu. Invalidi imajo pravico do preskrbe iz sredstev splošno-sti. Pridobili so si s svojim žrtvovanjem pravico do preskrbe, ne pa do miloščine. Mi vsaj si ne moremo misliti žalostnejše slike, kakor če bi morali ti junaki z orglami prosjačiti* po svetu.
Prav nujno je torej, da se preskrba invalidov čimprej uredi, da se dovolijo invalidom iz državne blagajne draginji) primerne pokojnine, Hitrost je posebno nujna, ker so sedaj podani vsi predpogoji za srečno ureditev. S časom bo požrtvovalnost manjša, in res ne vemo, zakaj naij bi invalidi zaraditega trpeli večjo bedo. In slednjič je uredba nujna tudi zaraditega, da spoznamo pravočasno temelje te uredbe. S tem bi se tudi preprečili vsakršni drugačni nezanesljivi projekti; saj je merodajnim krogom že itak znano, da so bili priporočani že različni načrti in med njimi tudi taki, ki so zahtevali preskrbo invalidov izključno na stroške delavstva in njega življenskih pogojev.
Kakor razvidimo iz zapisnika seje strokovne komisije avstrijske z dne 6. marca, se peča brnska delavska nezgodna zavarovalnica z vprašanjem, kako bi preskrbela invalidom delo. Dalje smo tudi čitali, da se trudijo — in kdo ne bi tega odobraval? — kako bi omogočili slepim vojakom nov življenski poklic. Ustanovili so šole za invalide z eno roko, da se izuče delati z eno roko. Seveda bo mnogo invalidov najbolj zadovoljnih v svoji nesreči, če bodo mogli zopet opravljati svoj poklic ali' kakšno drugo primerno delo, ki jih bo preživljalo. Zdravi1 delavci temu nikakor ne bodo ugovarjali. Prav tako pa tudi ne sme nihče misliti, da bi se delavstvo dalo slepiti. Tukaj namreč preti neovržna nevarnost, da bodo podjetniki sprva sprejemali v delo invalide iz sočutja in patriotizma, a prav kmalu, bodo opazili', da »ti ljudje« vendar niso toliko sposobni kakor drugi, kakor oni, ki jim morajo plačevati pogojene mezdel In takrat pride trenutek, ko začno. invalidom očitati njih nesrečo in jih izrabljati. Invalidi se bodo morali' zadovoljiti z manjšo mezdo, ali pa iskati po-
sel drugod: to bo potem alternativa, ki jo bodo imeli invalidi zmerom: pred seboj: in v tem trenutku že tudi dobe delodajalci partijo. Invalid je zadovoljen, ne da bi slutil kaj zlega, tudi z manjšo plačo. Drugo delavstvo pa ima pri tem škodo; zalkaj podjetniki bodo po tem ključu skušali sploh znižavati mezde.
In še ena nevarnost preti. Invalidi bodo zavzeli mesta, kil bi jih opravljali sicer zdravi delavci. Torej tudi v tem primeru je preskrba invalidov na stroške delavstva! Opravičeno je torej strokovna komisija itzrekla, da naj se preskrba invalidov uredi tako, da ne bo povzročala delavcem zniževanje mezd. Če se preskrba uredi* tako, potem bo dobra, in bo stvar strokovnih organizacij le to, da se bo izvrševala. Hvaležnost mora dokazati cela domovina, ne samo delavci.
Misija Italije.
V italijanskih časnikih in govorancah je sedaj zlasti mnogo govorjenja o misiji (poslanstvu) Italije, ki vedno začenja z nekdanjim svetovnim gospodstvom in končuje s trditvijo o potrebi vojne. To je znamenje nejasne zgodovinske filozofije, če se sklepa na podlagi nekdanjega stanja ob povsem drugačnih medsebojnih razmerah na potrebe bodočnosti. Zakaj različni časi' in različne medsebojne razmere ustvarjajo tudi različne naloge.
V starem veku je bila Italija središče civiliziranega svetai, ki je obsezala pravzaprav obrežne dežele Sredozemskega morja. Z združitvijo vseh italijanskih rodov pod Rimom se je omogočilo bolj nego so to mogle storiti takratne mestne države, da je dosegel Rim »svetovno gospod-stvo« in s tem prevzel nalogo, da je posredoval zahodu grško kulturo podrejenega izhoda. Toda še tudi potem, ko je Italija že izgubila svetovno gospodstvo, je posredovala i'n tvorila zvezo med razvijajočimi se deželami germanskimi. Prav zairaditega je postala dežela, ki so jo obdajale mogočne države, igračka svojih sosedov. Politiško ji je bila nje lega sredi med drugimi državami v škodo, dasj je še dolgo ohranila svoje kulturno prvenstvo. To se je pa spremenilo, ko so nova pomorska pota v Indijo' in Ameriko prenesla svetovno središče drugam, Sredozemsko morje pa, kis je bilo vodna cesta skoro vse kulture in trgovine, je postalo v primeri z oceani le postranskega pomena, ker se je Evropa nagnila proti zahodu.
Nova zgodovina Italije se naslanja na bistveno drugačne razmere kakor prejšnja. Italija ne stremi' namreč po kai-kem imperiju, njeno stremljenje je marveč narodnostna država. Italija se je otresla tujega gospodstva ter se borila za naravne narodnostne meje, kakor so to paralelno storile Nemčija in vse zahodne države. Politiški pogoji) starega imperija! so minili, ker so se vsi sosedi, ki so bili nekdaj razcepljeni' v mestne državice in primitivne rodove, prav pod vplivom rimske civilizacije združili v večje države. K temu še prihaja gospodarska za-
ostailost Italije, ki ima svoje vzroke v zgodovini zadnjih stoletij ter tudi za-raditega, ker ima le malo premoga in železa. Imela pa tudii ni Italija kapitala, za-raditega se je dvignila nje industrija šele v zadnjih desetletjih s tujim kapitalom zlaisti v gorenji Italiji precej hitro, vendar pa še ni dosegla one meje, kakor druge dežele, ki jih silijo potem k gospodarski ekspanziji. Vsekakor je Italija dežela, iz katere se mnogo prebivalcev izseljuje, toda ne zaradi tega, da bi bili izčrpani vsi življenski pomožni viri; marveč nasprotno, ker se obsežna zemljišča pod gospod-stvom latifundijev premalo intenzivno obdelujejo. Problem Italije, kar nje pro-svetleni možje sami priznavajo, ni kolonizacija na zunaj, marveč kolonizacija svoje lastne zemlje, in sicer je ta naravna potreba tako velika, da se je kljub socialnim oviram marsikaj zgodilo v tem pogledu. Politika notranje uredbe nacionalne države se pa slabo ujema z impe-rialistiško politiko poklicnih političarjev ter njihovih deloma interesirainih deloma zapeljanih razredov, ki ji posebno neorganizirane in nestrpne množice ne morejo kljubovati. Naj Italija zmaga ali pa bo premagana, vseeno bo trpela zaradi, oviranja napredka; kajti, če bil se tudi uresničile fantazije vlade, ki je odklonila pametno, nje narodnim interesom več kot primerno ponudbo, bi Italija izkrvavela na odporu podjarmljenih narodnosti, čeprav bi kot nacionalno enotna država bila nemotena, bi morala vedno braniti to, kar ne bi državo krepilo, marveč jo slabilo; odvisna bi bila od slučajnih koalicij, in dasi nje narava ni za samonaldvlado, bi' vendar prihajala vedno do poliitike, ki nasprotuje medsebojni izpopolnitvi posameznih narodnosti, ki so pravzaprav organizacija bodočnosti.
V kritiškem trenutku bi prav radi zaklical besede proroka njih lastne narodnosti Maizinija, ki jih je zapisal proti angleški politiki v krimski vojni, hoteč dokazati, da je opravičena samo vojna, ki ima predpogoje, da ustvari trajen mir.
»Vojna je sveta kakor smrt; toda samo takrat, če vodi k svetejšemu življenju, k višjemu idealu. Pozdravljam slavne, osvobojevalne bitke človeštva pri Maratonu do našega Lenjana, do bitke, brez katere bi bile svoboščine naših mest uničene — od bitk, ki so priborile polovici Evrope versko svobodo, do onih, ki so vzbudile v sedanjem času Grčijo iz dvatisočletnega groba k novemu življenju. Toda. vojna, ki je ne posvečuje na nje zastavo napisano načelo, je najgrši zločin; če ni vojak oborožen apostel svobodnega, razvijajočega se življenja, potem ni nič druzega kakor ničvredni kupljenec, da mori druge. Taka vojna doseže morda enodnevno slavo — nikdar pa ne venec junaške trajne zmage.
Prosto po L. M1. Hartmannu.
Iz poročila ljubljanskega strokovnega tajništva.
V strokovni organizaciji nam je prineslo leto 1913. skoro 509 novih članov. Nadejali smo se, da bomo ob normalnih razmerah v letu 1914. zlasti napredovali, ker je prenehala vsaj deloma tri leta trajajoča industrijska kriza. Zasnovali smo takoj po novem letu živahno agitacijo, ki je imela jako, lep uspeh. Nad 700 novih članov smo pridobili že v prvih mesecih.
Mezdnih gibanj to leto ni bilo mnogo. Obnovili so pogodbo po dvameseč-nem izporu tiskarji z uspehom; kamnoseki v Ljubljani so stavkali pri eni firmi
štiri tedne ter dosegli 10% izboljšanje plač in zagotovilo polnih delavnikov v j zimskem času. Razentega so tudi meha-; nikii pri eni firmi s posredovanjem organizacije dosegli boljše plače. Mizarji v , Ljubljani so podaljšali svojo mezdno pogodbo za eno leto, s tem, da obstoječe niso odpovedali. Jermenarji so dosegli povišek plače za 10 do 20%. Obnovitev mezdne pogodbe so opustili tudi peki zaradi slabe konjunkture.
Delovanje organizacij je bilo v prvi polovci leta jako živahno. Tajništvo je prejelo leta 1914. naznanila 176 zborovanj, 129 sej in 94 drugih sestankov. Organizacijskih priredb sta se udeležila tajnik sodrug Zore ali pa načelnik komisije v 115 primerih. Dopisov je dobilo tajništvo 185, odposlalo jih je pa 256. Tajništvo je obenem oskrbovalo za več organizacij korespondenco in organizacijo agitacije, vrhutega pa izplačevalo potne in brezposelne podpore ter dajalo najrazličnejša zadevna pojasnila.
Vlog je napravilo tajništvo 46. Med njimi jih je šlo> 5 na obrtno nadzorništvo, 7 tožba je zastopalo tajništvo pred obrtnim, sodiščem (6 z uspehom); interveniralo je tajništvo pri podjetnikih 9krat. Pod vodstvom tajništva so se tudi izvršile nadomestne volitve v obrtno sodišče ljubljansko. Obenem je vodilo tajništvo štiri plačevalnice.
Na deželni odbor kranjski je bila vložena spomenica, ki je zahtevala uvedbo brezposelne podpore za delavce, kakršno je uvedla mestna občina ljubljanska. Omenjamo tukaj, da je ljubljanska občina izplačala našim brezposelnim delavcem lani do konca leta 1914 okolo 1300 K, kar je bilo zlasti ugodno za brezposelne delavce, ker so morale organizacije znižati podpore.
Vojna je naše organizacije občutno zadela. Že pri prvi mobilizaciji je bilo vpoklicanih več nego 500 članov, kar so pa poznejša prebiranja le nadaljevala. S pričetkom vojne je nastala še večja brezposelnost in prav mnogo delavcev se je preselilo v kraje, kjer imajo več takozva-ne vojne industrije kakor pri nas.
Naglašamo pa še posebej, da v tem poročilu niso omenjani shodi, ki' sta jih imeli zlasti mnogo železničarska in rudarska organizacija.
*
Število članov je zlasti nazadovalo v letu 1915., ker so bili zopet vpoklicani člani v vojaško službo ali pa opravljajo kot delavci razna potrebna dela za vojsko.
Delovanje organizacij seveda s tem ni prenehalo. Dasi se je zmanjšalo število članov- vendar opravljajo organizacije svoje administrativne naloge nemoteno dalje, kar je zlasti glede na njih podporne namene in posredovanje v službenih razmerah v sedanjem izrednem času marsikje jako blagodejno vplivalo na medsebojno razmerje v delavnicah in tovarnah.
Govor sodruga Tura-tija zoper vojno.
Po nemških poročilih je bil govor so-druga Turatija v odločilni seji italijanske zbornice dne 20. maja naslednje vsebine: »V tej zgodovinski uri se mi zdi' dolžnost, da govorim za svoje politiške prijatelje. Tisti, ki so bili nasprotniki in-tervencijonistiške politike so mislili1, da imajo večino parlamenta in dežele na svoji strani; toda čuvstva prebivalstva se z. vsemi sredstvi ščujejo in proti volji dežele je zbornica nastopila intervencio-nistično politiko. V obrambo časti parla-
menta in dežele je moja dolžnost, ponavljati, da odklanjam soglasje in naglašam svojo pravico, da smem domovino ljubiti in jo braniti tako, kakor mi veleva moja vest. V zmislu mednarodnega značaja naše stranke in v protest proti grozotam vojne bomo jaz in moji politiški prijatelji glasovali proti dovolitvi predlaganih pooblastil za vlado, prepričani, da Italija nima nobenega vzroka za vojno, ker bi 1 moralo z vso pozornostjo skrbeti za svoje notranje razmere.
Prepričani smo, da vlada niti nevtra-litete pravzaprav ni vršila. Zato ne moremo ne jaz in ne moji prijatelji slediti vladi. Glasovali borno proti predlogom vlade. Če pa pride vojna kljub temu, tedaj bo socialistiška stranka najprej in z veliko silo delala na to, da se konflikt hitro konča. Zaraditega bo dobila pristaše povsod, kjer je resnični čut za civilizai-cijo. Kličem vse na pomoč rodbinam vpo-klicancev in spoštovanje do proletariata. Če bi utegnila biti ta vojna konec internacional, potem bi značila tudi konec civilizacije..«
Svetovna vojna.
Binkošno nedeljo popoldne je italijanski poslanik na Dunaju grof Avarno izročil zunanjemu ministru avstro-ogr-skemu napoved vojne. Ta vojna napoved je nekaj posebnega. Navadno povedo vojne napovedi vzroke, zaradi katerih napovedo komu vojno; italijanska vojna napoved pa ne navaja nobenih vzrokov, ker jih ni. »Nismo ogrožali italije, nje ugleda ne kratili, nje interesov se nismo dotaknili,« pravi po pravici cesarjev manifest. Italijanski oblastniki res ne vedo, kako bi utemeljili vojno. Izjavljajo, da »se Italija ne sme odtezati svoji dolžnosti, da bi ne počela proti sedanjemu in bodočemu ogro-ženju izpolnitve nacijonalnih aspiracij tega, kar ji nalagajo dogodki.« Toda kdo je ogrožal Italijo sedaj in kje ji preti »bodoča« nevarnost? Kako naij bo tisto »ogroženje« vzrok vojne, ker je vojna napovedana v ta »namen, da se izpolnijo nacijonalne aspiracije«; iz obrambne vojne postaja ta vojna že po besedilu napovedi napadalna. A tudi to ne bodi pravi vzrok; vojna se je napovedala, ker so jo »naložili dogodki«. Sedaj je zopet obrambna vojna! Ta vojna napoved je le fraza!
Proti Nemčiji ni Italija ničesar ukrenila, vendar je pa nemški poslanik v Rimu, grof Biilow, dobil naročilo, da zahteva svoje papirje ter zapusti Italijo. Enako sta zapustila Rim tudi poslanika avstrijski in nemški Vatikan ter italijanski poslaniki v Nemčiji in na Dunaju.
Praske so se že začele ob južni tirolski in koroški meji. Razentega so obiskali zrakoplovi Benetke in Jakin, kjer so metali bombe na^ vojaške arzenale in naprave ter jih poškodovali in deloma požgali. Avstrijska mornarica pa je v Jadranskem morju južno od Benetk do Bar-lette obstreljevala italijansko obrežje. Pri Barletti je bil uničen italijanski torpedni rušilec. Na Furlanskem je upadla italijanska konjenica v. Strassoldo.
*
Na severnem bojišču sc nadaljujejo boji v srednji Galiciji in izhodni.
V srednji Galiciji so napadle zavezniške čete močne ruske sile od Sinjave do gornjega Dnjestra. Przemyslu so se približali Avstrijci nai 300 metrov ter oblegajo trdnjavo, ki so jo Rusi zopet utrdili. Zvezne.čete so zopet ujele 350 ruskih častnikov in 23.200 mož ter zaplenile 39 topov in nad 40 strojnih pušk.
Boji se nadaljujejo na celi črti.
Obenem se pa vrše tudi med Prutom in Dnjestrom v Izhodni Galiciji’ jako ljuti napadi med gorenjima rekama Prutom in Dnjestrom. Bojc v Galiciji zlasti ovirajo razdrte železnice v zopet zasedenih pokrajinah.
Na severnem Poljskem se vrše le posamezni spopadi. V Libavi so Nemci zaplenili 500 vagonov pšenice in veliko zalogo ovsa.
*
Francosko bojišče se ni dosti spremenilo. Glavni boji se vrše okolo Yper-na. Nemci so obstreljevali Reims.
Nad Parizom in Anglijo so plavali zopet zrakoplovi.
Po ostali bojni črti ni bilo važnejših dogodkov.
*
Pred Dardanelami se še vedno vrše boji. Na polotoku Galipoli so izkrcali Angleži in Francozi' polagoma 90.000 mož, a ker so imeli velike izgube, ne šteje njih armada niti 50.000 mož. Zasedene imajo kraje Sedil Bar in Ari Burnu.
Mornarica je večkrat bombardirala turške postojanke. Potopljena je pa bila v Saroškem zalivu velika angleška bojna ladja »Triumf«, ena ruska križarka v Črnem morju ter ena turška topničarka. — Rusi svoje armade še niso izkrcali na turškem ozemlju.
Sicer na turškem bojišču ni važnih dogodkov.
Domači pregled.
Izkaznice za vojno prodajalno ljubljansko. Stranke, ki so se vpisale v vojno prodajalno in ki ne dobe do vštetega petka, 28. t. m. izkaznice na dom, naj se zglasijo osebno na magistratu v posvetovalnici. Novih priglasitev ne sprejemajo več na magistratu.
Zadnji moratorij. Koncem maja izide nova moratoirijskai naredba, ki bo obenem zadnja.
Cena petroleju. C. in kr. vojno ministrstvo je izdalo lastnikom mineralnih rafinerij naredbo, s katero se zagotavlja stalna cena petroleju. Lastniki rafinerij morajo svoje odjemalce zavezati, da ne bodo pri prodajanju naprej imeli pri sodu petroleja več dobička, kakor 5 kron. Pri nadrobni prodaji pa ne sme liter petroleja v mestu več veljati kakor 62 vin., na deželi pa 64 vin. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
V veljavo je stopila naredba glede mesa. Prodajati se sme meso ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in sobotah. Izvzete so klobase, notranji organi zaklane živali, kakor pljuča, jetra, ledvice, vranica, možgani, jezik, divjačina, ribe in drobnica. To velja seveda za mesarje in gostilne in se bodo prestopki strogo' kaznovali.
Sprejem gluhonemih otrok v gluhonemnico v Ljubljani. S pričetkom šolskega leta 1915/16 se bodo na gluhonemnici v Ljubljani zopet sprejemali gluhonemi otroci. Pogoji za sprejem so: 1. takšna nagluhost, da se otrok s posluhom ne more naučiti dotičnega jezika; 2. izpolnjeno 7. in še ne prekoračeno 12. leto; 3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Sposobnost za izobraževanje se izkaže s posebno preizkušnjo, ki se razglasi pozneje. Stroški za vso preskrbo znašajo na leto 300 K; ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo. Zavod ima notranje in tudi zunanje gojence. Notranji gojenci morajo biti preskrbljeni v zmislu razpisa z obleko in perilom. Prošnje za sprejem v zavod ali pripust k pouku je vlagati pri vodstvu
Ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani; do 20. junija 1915. Opremiti se morajo prošnje s krstnim listom, izpriče-valom o cepljenih kozah, zdravniškim iz-pričevalom, domovinskim listom in eventualno s šolskimi naznanili. Pouk se bo vršil, če bodo razmere to dopuščale.
Politiško upravo je v zmislu naredbe po § 14. prevzel naijvišji vojni poveljnik, in sicer za dežele: Tirolsko, Predarlsko, Solnograško, Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko (Gorico in Gradiško, Istro in Trst).
Posebno Rdečo knjigo je izdala vlada, v kateri pojasnjuje konflikt z Italijo ter odgovarja na Zeleno knjigo, ki jo je izdala italianska vlada. V bistvu je nam spor že itak znan iz članka v zadnji številki.
Zaščita avstro-ogrskih in italijanskih državljanov za dobo vojske. Varstvo avstrijskih in ogrskih državljanov v Italiji je prevzela Španija, varstvo Italijanov v Avstro-Ogrski pa so sprejele Zedinjene države severne Amerike.
Črnovojniki z zastarelimi namemb-nicami morajo takoj k svojim četam! Ker so se prigodili slučaji, da nekateri črnovojniki vsled tega niso odšli v vojaško službovanje, ker imajo narnembnice z opazko: »Čakati na vpoklicanje v kraju bivališča« (Einberufung im Domizile ab-warten), se dotični opozarjajo, da se te narnembnice kot zastarele niso odvzele in da imajo brez odloga takoj odriniti v vojaško službovanje k svojim četam.
Pobiranje orožja, streliva in razstrelil. Tržaško c. kr. namestništvo je dne 20. t. m. izdalo na podlagi § 8. a, zakona od 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, naredbo, glasom katere ne sme nihče izdelavati, prodajati, imeti ali nositi orožja, streliva • in kakršnihkoli eksplozivnih stvari. Vsi , taki predmeti se morajo proti potrdilu iz-: ročiti v krajih, kjer so državne redarstve-; ne oblasti (e. kr. policijsko ravnateljstvo, j oziroma komisarijati, c. kr. okrajna glavarstva) tem v 24 urah, drugod pa c. kr. orožniškim postajam tekom 48 ur. Obdržijo pa službeno orožje in municijo seveda uradne osebe, med njirni poljski, gozdni in lovski čuvaji. — Enake odredbe so izšle tudi za Tirolsko, Predarlsko, Solnograško, Štajersko, Koroško in Kranjsko.
V Trstu se je neoficielno izvedelo za napoved vojske v nedeljo ob pol 5. uri popoldne. Ob 5. popoldne je naznanjal »Oservatore Triestino«, da je suspendiran tržaški občinski svet. Ob 7. zvečer je okolo 3000 večina tržaških Italijanov in Italijank prodiralo proti italijanskemu konculatu, katerega so pa stražili kordoni vojaštva. En kordon se je množici posrečilo prodreti, a pol stotnije vojakov je množico potisnilo proč. Vojaštvo je inno-žicai pozdravljala. Ob poi 8. zvečer so bile velike demonstracije pred Piccolo-vim uredništvom, ki ga je množica poskušala zažgati. Nato so demonstrantje kavarno »Volta di Chiozza« popolnoma raizbiii ter zažgali. Ognjegasci, ki so prihiteli gasit, so bili izžvižgani. Verdijev spomenik je bil polit s črnilom, čez Verdijevo ime pa napravljen velik križ. Drevje okolo spomenika je izruvano. S spomenika Rossettijevega so vrgli petoglato zvezdo. »Ginnastico« so popolnoma de-molirali in zažgali. Ob pol 10. zvečer se je množica zopet zbrala pred Piccolije-vem uredništvom, ki ga je zažgala. Prihitelo je vojaštvo in finančna straža, ki pa ognja ni mogla omejiti. Ogenj je trajal do 9. dopoldne v ponedeljek. Pred hotelom »Volpich« so bile manifestacije častnikom. Druga skupina demonstrantov je napadla nekaj prodajalcu. V ponedeljek je bilo vse mesto v zastavah in prodajalne zaprte. Iz »Ginnastice« so sc še v ponedeljek dopoldne, dvigali kot hiša veliki
plameni. Italijanska tržaška množica je klicala »Abasso Italia«, Abasso le pigne!« (pinje). — lz Trsta se poroča: Namestnik baron pl. Fries-Skene je poveril začasno upravne posle mestne občine tržaške namestil ištvenemu svetniku Ivanu Krekich-Strassoldo pl. Treulandu.
Vpoklic črnovojniških letnikov 1878. do 1890., 1892. do 1894., 1897. in 1865 do 1879. C. kr. ministrstvo za dež. brambo je odredilo, da se pospeši izpeljava ponovnega prebiranja črnovojnikov, rojenih v letih 1878. do 1890. in 1892. do 1894., kakor tudi, da se na podlagi cesarske naredbe z dne 1. maja 1915, drž. zak. štev. 109, izvede takojšnjo prebiranje v letih 1897. in 1865. do 1872. rojenih, kakor tudi onih pozneje rojenih črnovojnikov, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost. K prebiranju morajo priti vsi črnovojniki zgoraj označenih letnikov brez razlike ali so služili ali ne. Prebiranje se vrši: Okr. glavarstvo Kočevje: V Kočevju za sodni okraj Kočevje dne 25. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894.; dne 6. junija za letnike 1897. in 1865. do 1872.; V Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, in sicer dne 26. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894.; dne 5. junija pa za letnike 1897._ in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Črnomelj: V Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika dne 28. in 29. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894.; dne 4. junija pa za letnike 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Rudolfovo: V Rudolfovem za sodna okraja Rudolfovo in Trebnje dne 30. in 31. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894.; dne 3. junija za letnike 1897. in 1865. do 1872., v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk dne 2. junija za vse letnike 1878. do 1890., 1892. do 1894., 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Radovljica:	V	Ra-
dovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora dne 25, 26. in 27. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 4. junija za letnike 1897. in 1865. do 1872. Okrajno glavarstvo Kranj: V Kra^ nju za sodna okraja Kranj in Tržič v dneh
28., 29. in 30. maja za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 3. junija pa za letnike 1897. in 1865^ do 1872.; v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka dne 31. maja in 1. junija za letnike 1878. do 1890. in 1892. do 1894., dne 2. junija za letnike 1897. in 1865. do 1872. — Dalje za vse letnike 1878. do 1890., 1892. do 1894., 1897. in 1865. v okrajnih glavarstvih: Ljubljana (okolica): V Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (okolica) in Vrhnika v dneh 28., 29., 30., 31. in 1. junija; Ljubljana (mesto): V Ljubljani v dneh 2., 3., 4., 5. in 6. junija; Kamnik: V Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo dne 7., 8., 9. in 10. junija; Litija: V Višnji gori za sodni okraj Višnja gora dne 28., 29. in 30. maja; v Litiji za sodni okraj Litija dne 31. maja, 1., 2., 3. in 4. junija; Krško: V Krškem za sodne okraje Krško, Kostanjevica, Mokronog in Rateče dne 5., 6.,
7., 8. in 9. junija; Postojna: V Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava dne 28., 29., 30. in 31. tnaja; Logatec:	V	Logatcu za sodne
okraje Logatec, Lož in Cerknica dne L,
2., 3. in 4. junija; v Idriji za sodni okraj Idrija dne 5. in 6. junija. — Na za letnike 1865.—1872. določenih dneh morajo povsod k prebiranju priti tudi vsi po 1. 1872. rojeni črnovojniki, ki so po prejšnjih zakonitih določbah pred 42. letom izstopili iz črnovojniške obveznosti in so sedaj1 po črnovojniški noveli zopet vstopili v črnovojniško dolžnost.
Tajništvo železničarske organizacije za južne pokrajine se je preselilo iz Trsta v Ljublajno ter uraduje vsak dan v svojih novih prostorih na Franc Jožefa cesti št. 5 (v bližini glavne pošte).
Petrolejske rafinerije zopet delajo. Petrolejske rafinerije in jame v okrožju Boryslav-Tustanovice-Drocliobycz so te dni zopet pričele z delom-.
Žena obsojena na vislice. V Gradcu je bila dne 21. maja kočarjeva žena Marija Lang iz vasi Fimfing na nemškem Štajerju obsojena nai vislice, ker je dne 24. marca primešala svojemu 20 let starejšemu možu v žganje strupa.
Krušno vprašanje. Ako hočemo rabiti turšico (sirk) za ljudi, tedaj je prvi pogoj, da se zmelje turšica kolikor najbolj mogoče suha. Navadna zračna suhota ne zadošča; največkrat vsebuje turšica po 14 odstotkov vode in vsled tega splesni. Voda se mora torej zmanjšati na 11 odstotkov ali 10 odstotkov, ali pa še niže. Žal, da ne poznajo mlinarji velike nevarnosti, ki preti ljudem, ako uživajo vlažno, plesnivo turšično moko, ali pa se bojijo izgube na teži, ki jo provzroča sušenje. Uživanje plesnive turšične moke ali zdroba pro-vzročuje neko bolezen ki se imenuje pe-lagra in ki je zahtevala v prejšnjih časih med prebivalstvom na Laškem in tudi v avstrijskem Primorju premnogo žrtev. Tistikrat še vzroka niso poznali. Vlada je zaraditega preskrbela, da se oddaja v mline samo popolnoma suha turšica. Kdor ima vlažno turščno moko ali zdrob, ga lahko ohrani dalje časa užitnega, ako ga dene v pločevinaste ponve na gorko ognjišče, ali ga posuši čez noč v pečici. Sicer kmalu splesni in se pokvari. Ker pa moka zopet srka vlago iz zraka, je treba, da se sušenje ponavlja vsaka dva; do tri tedne. Vzrok, da se turšica tako lahko pokvari, je kal, ki je zelo oljnata. Olje je pač zelo redilno in okusno, če pa prihaja z zrakom v dotiko, postane žaltovo in moka postane vsled tega grenka in nerabna. Potrebno je torej, da se klica pri mletvi popolnoma izloči, kar se prav lahko zgodi. Izdelki iz turšične moke se morajo hraniti na suhih, zračnih prostorih v vrečah. V steklenih in lončenih posodah in zaprti se tudi kmalu pokvarijo. Vse druge moke, kakor pšenična, ržena, ajdova itd., se dajo na enak način ohraniti, toda najobčutljivejša je vsekakor tur-šična in ajdova moka.
Šest mesecev zazidane. Tarnovski rabinec je pripovedoval vojnemu dopisniku »Az Ujsaga«; Preden so vkorakali v Tarnov Rusi, so v nekem velikem skladišču zazidali 118 lepih mladih deklic, da jih skrijejo Rusom. Vsakih štirinajst dni so jih preskrbeli z živežem. Zazidane so ostale šest mesecev, dokler niso naši prisilili Ruse, da so morali zapustiti Tar-nOv.
Sedanje razmere v Przemys!u. Roda Roda brzojavljai; O razmerah v Przc-myslu lahko na podlagi poročil iz trdnjave izgnanih judov, ki so prišli v sedaj od naših čet osvojene kraje, poročam naslednje:	Trdnjavsko poveljstvo je pre-
vzel general Artamanov, mestni poveljnik je polkovnik Kiriakov. Rusko go-spodstvo je slednjič vendar napravilo konec plenjenju kozakov. Preskrbo prebivalstva in garnizije je neposredno po padcu prevzel ruski Rdeči križ. Tudi druga ruska dobrodelna društva so poslala živila v mesto; pozneje se je pričela živahna trgovina, ker so prišli iz Jaroslava in Lvova številni trgovci v mesto. Sredi aprila je prišel car na obisk. Njegovo vožnjo skozi mesto je prebivalstvo popolnoma ignoriralo. Noben človek se ni prikazal na cesto, vsa okna so bila zaprta. Kmalu nato se je izdalo po-
velje, da morajo vsi judje mesto zapustiti. Po carjevem obisku so pridno pričeli delati nove utrdbe. Zidali so betonske utrdbe, francoske topove so vozili skozi mesto. Mostove, katere so naše čete pred predajo razstrelile, so nadomestili z zasilnimi brvmi. Ker jih je pa narasla voda odnesla, so napravili manjše, a trdnejše mostičke.
Sleparije na Ogrskem. »Reichspost« poroča: Domobransko sodišče v Fiinf-kirchnu je prišlo na sled velikim sleparijam pri dobavi za armado. Niti preiskave se stekajo v Stuhlweissenburgu, Kašavi in Miskolczu in očitno je, da je bil vojaški erar oškodovan za več stotisočev kron in sicer na ta način, da se mu je prodajalo ali pokvarjeno krmo, ali pa krmo, ki je bila že večkrat prodana vojnemu erar-ju. Glavni krivec je Ignac Pollak in je kompanjon že štirideset let za erar dobavljajoče firme Bernhard Pollak. Milijonar je s plačanimi sotrudniki dosegel, da je dva vlaka, ki jih je s krmo poslal pred drugim obleganjem Przemysla tjakaj in ki mu jih je vojni erar plačal, naravnost poneveril, tako, da jih je dal iz kolodvora v Przemyslu prepeljati na Ogrsko, kjer je vsebino obeh vlakov, ki sta skupaj imela 100 vozov, nakopičil v svojih skladiščih. Pozneje je pa to zalogo, za katero mu je bil erar že enkrat izplačal veliko vsoto, erarju še enkrat prodal! V ponedeljek so Pollaka aretirali v trenutku, ko se je bil pripeljal z Dunaja.
Kinematograf »Ideal«. Spored za petek 28. maja: Skrivnost jezera. (Drama v 3 dejanjih.) — Čevljarski princ. (Veseloigra v 3 dejanjih dr. Štefana Mass. V glavni ^vlogi A. Rott.) — Sobota 29.—31. maja: Železni in rdeči križ. (Drama iz sedanjega časa. Nastopita Vanda Treumann in Viggo Larsen.) — Čezmerno. (Učinkovita veseloigra v 3 dejanjih. V glavni .vlogi gospa Ana Miiller-Lincke.) — Torek 1.—3. junija: Aleksandra.. (Riharda Vossa nravstvena slika v 3 dejanjih s Henny Porten.)
Svetovni pregled.
Italijanski vojaki bežijo v Švico. Iz
Lugana poročajo: Do 22. maja je dezertiralo v Švico čez 1500 italijanskih vojakov.
Izkopavanje in prevoz na bojišču padlih in umrlih. Glede izkopavanja na vojnem polju padlih, v vojnih bolnicah umrlih vojaških oseb veljajo sledeča določila: Prošnje za izkopavanje in prevoz naj stranke vlože pri pristojnem vojaškem poveljstvu prosilčevega bivališča. V slučaju dovolitve se pozove prosilec, da naznani čas nameravanega izkopavanja pravočasno brzojavnim potom. Izkopavanja se smejo izvršiti samo iz posamičnih grobov. Pripomni se še, da je dovoljeno v Avstriji izkopavanje, oziroma prevoz mrličev na pegastem legarju, kozah, koleri ali kugi (na Ogrskem ap tudi na škrlatinki in davici) umrlih, šele po preteku enega leta po smrti. Prošnje za izkopavanje in prevoz mrličev, pokopanih v krajih, v katerih tačas politične oblasti I. instance, oziroma vojaška uprava (okrožno poveljstvo) še ne poslujejo, se sploh zavrnejo. Občinstvo se dalje opozarja, na je najbolje, da se odloži izkopavanje in prevoz padlih in na bojišču umrlih za čas po vojni, ker namearvajo železniške uprave za takratne prevoze dovoliti 50 odstotni popust ovornine. — Po demobilizaciji veljajo glede izkopavanja mrličev predpisi, ki veljajo za mirne čase.
Joffre odstavljen? Ime Joffre je že dva tedna popolnoma izginilo iz poročil. Zato se pa vedno zopet bero besede: »Maršal French poroča.« Zdi se skoro,
kakor bi bil angleški generalisimus vzel v roke vse vodstvo operacij na Francoskem in v Belgiji.
Največji list na svetu. Izide samo vsakih sto let enkrat. Kakor znano, izhajajo1 ameriški in angleški listi v veliko večji obliki nego časniki v, evropskih deželah. Največji list, ki ej zdaj izšel, je bil pač »Illuminated Ouadruplei Constella-tion«, ki so ga leta 1859. natisnili v New-yorku. Ta časniški nestvor je bil 1.82 m visok in 2.60 m širok; imel je 13 predalov in vsak predal 1.20 m visok, tako1 da znaša skupna dolžina vseh predalov 125 metrov. 40 stavcev je stavilo list celih osem tednov. En izvod tega čudovelikega lista se nahaja v forckenbeckovem časniškem muzeju. K sreči za stavce in bralce nosi list na pročelju opazko, da izhaja samo vsakih 100 let enkrat; druga številka ima torejj iziti šele leta 1959.
Čaša kakao za en fenig. Med jako hvalevredne ustanove, ki jih je priredilo berlinsko društvo »Rdečega križa« za olajšanje bede med vojno prištevamo tudi pivnice za kakao. Uredili so te pivnice v; dveh krajih mesta v jako prostornih in prijaznih lokalih ter so odprte dopoldne tri ure in popoldne tri ure. Spočetka so dobivali obiskovalci, različnih poklicev, stanov in starosti, veliko skledico kakao s kruhom za dva feniga, juho s kruhom in klobaso za pet fenigov. Ko so bile uvedene krušne nakaznice, ni bilo več mogoče dajati kruha. Skledica kakao pa velja od takrat en fenig. Vsaka pivnica ima tri plačane uslužbence; znamke prodajajo in ustanove nadzorujejo' gospe, kakao točijo pa deklice. Pivnice je obiskalo na dan po 2800 do 3600 oseb. Večinoma so to otroci vojakov, ki se krepčajo v teh pivnicah. Dečki, deklice, šolarji in prav majhni otroci vsake starosti do četrtega leta, ki še mlajše brate in sestre vodijo s seboj in jih skrbno varujejo, dobivajo tukaj piti in jesti. Otroci pa hočejo tudi pomagati pri postrežbi; pobirajo z miz pločevinaste skledice, jih suše, pomagajo pomivati; res je genljivo opazovati to vrvenje. Doslej so oddale te pivnice 534.000 skledic kakaa, 43.000 juh in 68.000 klobas siromašnim Berlinčanom.
Ostale so v strelskih jarkih... Češki listi poročajo:	Nekoliko domobran-
cev iz brnske okolice se je nahajalo že dolgo v strelskih jarkih pri mestu K. Tožiti se jim je začelo po ženah in nekega dne je pisal eden izmed njih svoji »stari«, da naj ga obišče. Mamca so res prišli natovorjeni z buhtami in drugimi dobrimi rečmi, prepričali so se o vernosti svojega »starega« in se zadovoljni vrnili. Tako so dobile tudi druge korajžo in nekega lepega dne se jih je^ odpravilo osem »na fronto«. Tja so srečno prišle — toda nazaj niso mogle več. Vojaško poveljstvo je bilo namreč med tem suspendiralo civilni promet na železnici v K. in uboge ženice so morale ostati v strelskih jarkih oziroma vsaj: blizu njih. Pošiljale so domov obupne »vojnopoštne dopisnice« ter rotile domačega župana pa orožniškega stražmojstra in gospoda fajmoštra, naj se zavzamejo za nje. Seveda so bile vse te prošnje popolnoma napačno adresirane. Toda trpljenje ni trajalo večno. Naša armada je pričela s svojimi velikimi operacijami v zapadni Galiciji, mesto K. je skoraj ostalo daleč za fronto in prvi civilni vlak je kmalu zdrdral proti zapadli. V njem so sedele tudi naše mamce, ki prisegajo, da ne gredo več kontrolirat vernost svojih častitih soprogov — vsaj dokler se bodo nahajali na bojišču.
Enoindvaiseta vojna napoved. Vojna napoved Italije je enoindvajseti bič, s katerim tepe vojna furija človeštvo. V naslednjem navajamo posamezne vojne na-
povedi po vrsti': 28. julija 1914. Avstrija — Srbiji; 2. avgusta Nemčija — Rusiji; 3. avgusta Nemčija — Franciji; 4. avgusta Anglija — Nemčijii; 5. avgusta Črna-gora — Avstriji; 5. avgusta Nemčija — Belgiji; 6. avgusta Srbija — Nemčiji; 6. avgusta Avstrija — Rusiji; 12. avgusta Črna gora — Nemčiji; 13. avgusta Francija — Avstriji; 13. avgusta Anglija Avstriji; 23. avgusta Nemčija — Japonski; 24. avgusta Avstrija — Japonski; 26. avgusta Avstrija — Belgiji'; 31. oktobra Turčija — Rusiji; Turčija —, Franciji; Turčija — Angliji; 2. novembra Srbija — Turčiji, Črna gora — Turčiji; 10. novembra Turčija — Belgiji. 23. maja 1915. Italija — Avstriji. Tej 21. napovedi bodo sledile gotovo še 22. in 23., ker bodeta Nemčija in Turčija brezpogojno stopili na stran svoje zaveznice. Proti Avstriji1 se sedaj vojuje osem držav. Z vstopom Italije v vojno se je pomnožio število vojskujočih se narodov za 36 milijonov. Države, ki se vojujejo štejejo skupaj okrog 933 milijonov prebivalcev, torej več kakor polovico vsega človeštva! Avstrija 52 milijonov, Nemčija s kolonijami 80 milijonov (65 + 15), Anglja s kolonijami 420 milijonov (45:5 + 374:5), Francija s kolonijami 93 milijonov (39:6 + 53); Rusija 170 milijonov; Japonska 70 milijonov; Belgija 7:4 milijonov; Srbija 4:2 milijonov; Črna gora 0:5 milijonov; Italija 36 milijonov.
1,385.000 vojnih ujetnikov. »Frankfurter Ztg.« poroča:	V	nemških	in	av-
strijskih taboriščih se nahaja dosedaj 1,385.000 vojnih ujetnikov in sic. 1,017.000 Rusov, 254.000 Francozov, 24.000 Angležev, 40.000 Belgijcev in 50.000 Srbov. Takih številk vojna zgodovina dosedaj še ni poznala.
Anglija je predlagala papežu, naj se preseli na Angleško. »Pester Lloyd« poroča preko Curiha: Z dobro informirane strani se poroča, da je angleška vlada predlagala papežu, naj se preseli za čas vojne na Angleško. Ponudila mu je istočasno kritje vseh s selitvijo in s poslovanjem na Angleškem združenih stroškov. Papež je seveda angleško ponudbo odklonil.
Dogovor med Kitajsko in Japonsko je podpisan. Zapisnik kitajsko-japonskih pogajanj so pred nekaj dnevi podpisali v Tokiju. Kitajska vlada je izjavila, da se od sedaj naprej ne sme nobeno pristanišče ali otok prepustiti ali zastaviti kaki tuji državi.
Kako dolgo moramo izhajati s starim krompirjem? Marsikdo že komaj čaka novega krompirja in ž njim računa pri svojem gospodinjstvu. V obstoječih razmerah pa je čisto negotovo, če se bo pri nas novi krompir v takem času, kot druga leta, sploh dobil. Tudi se ne ve, koliko bo novega krompirja na razpolago civilnemu prebivalstvu. Pametno je torej, če se vsakdo s starim kromiprjem preskrbi tako, da bo ž njim izhajal vsaj do konca julija, ker sicer lahko pride v zadrego. Sicer je novi krompir boljši kot stari, vendar pa je stari bolj zdrav kot novi.
Novi krompir provzroča rad črevesne katare, kateri pa se morajo z ozirom na večjo možnost infekcioznih bolezni kar najbolj preprečati. Krompir je tudi najboljše nadomestilo za kruh. Umestno je torej, da kupujemo še stari krompir, zlasti ker ga je pri nas še precej v zalogah.
Varujte čevlje! Usnje se vedno bolj draži in s tem seveda tudi čevlji. Obutev je sedaj postala tako draga, da še nikdar tako, a dohodki so se zvišali le malokomu. Ob tej velikanski draginji, odlašamo nabavo novih čevljev, dajemo stare popravljati, dokler gre, češ, da bomo nabavili nove čevlje takrat, ko bo usnje zopet ceneje. Poprav pa ne moremo odlašati. Če dobi podplat luknjo, moramo dati nabiti nov podplat. Imamo pa tudi prav ceno sredstvo, da z njim pospešujemo tr-pežnost podplatov. Prav umestno je, če ob sedanji draginji usnja omenimo to sredstvo, ki se vobče jako malo rabi. Najprej treba črni voščeni lošč, s katerim so navadno namazani novi podplati odstraniti; toda ne opraskati, marveč s hojo ob suhem vremenu. Ko je to opravljeno, kupimo v trgovini z barvami nekoliko lanenega firneža. Četrt funta zadostuje za štiri do šest parov velikih čevljev. V posodico vlijemo eno do dve žlici firneža, ga pogrejemo, toda ne na odprtem ognju, ker je nevarno, marveč na vročem ognjišču. Razgreti firnež je lahko tekoč in takega namažemo s čopičem po podplatih. Vročo tekočino vsrka podplat sprva jako hitro. Mazati pa moramo podplate toliko časa, dokler ni podplat popolnoma napojen. Nikakor pa ne smeuK> gorenjega usnja mazati s firnežem, ker sicer postane usnje pusto in se lomi, kar bi bilo v škodo. Če podplat ne vpija več firnež, je dovolj. Čevlje dajmo na zrak, najbolje na solnce, da se firnež popolnoma posuši. Čim dalje sušimo podplat, tem trji in trpežneji bodo s firnežem napojeni podplati. Sušiti se pa morajo najmlanj en teden, če hočemo imeti uspeh. Kdor ravna tako s podplati svojih čevljev, jih bode nosil trikrat toliko časa kakor sicer. Podražcnje se s tem znatno omili. Vrhu-tega s firnežem prepojeni podplati ne prepuščajo vode ob deževnem vremenu, če ne uhaja voda odzgoraj v čevelj.
Iz zgodovine ovir tehniškega napredka. Ko je nameraval Anglež Jurij Stefenson napeljati železnico od Manchestra do Liverpoola, se je sešla učena komisija, da pove svoje mnenje o gradnji te železnice. Komisija ni bila za napeljavo železnice. Rekla je, da bi vlak motil krave na paši, in tako ostrašil kokoši, da bi zaradi nemira ne mogle leči jajec. Lokomotiva izpuhava strupen dim, ki okužuje zrak in utegne pomoriti ptiče. Nebo bo od dima črno, da ne bo moglo solnce sijati na zemljo, iz dimnika leteče iskre pa bodo žgale bližnje hiše. Vsak potnik je v trajni največji nevarnosti, da razpoči kotel in se razleti na drobne kosce, in propasti mora kmetijstvo, ker ne bo več konj, ki bi pridelano seno pojedli. Angleški parlament je sestavil pa še poseben odbor, ki je stavil iznajditelju naslednja
vprašanja: »Ali se ne bodo konji' plašili,« je vprašal član komisije, »ko bodo videli živo rudeči kotel?« »Menim,« odgovori Stefenson mirno, »konji si' bodo samo mislili, da je kotel rudeče pobarvan, pa bodo mirni.« »Recimo,« vpraša drugi član, »da bo vozil vlak z naglico 10 do 20 milj, m po tiru bi mu prišel bik nasproti, ali ne bi bilo to skrajno nevarno?« »Seveda,« je bil odgovor ob zasmehujočem pogledu na učeno izpraševalno komisijo —, »toda le za bika.«
Vojna v kraljestvu živali. Zanimivo ni samo za prirodopisca, temveč tudi za vsakogar drugega, da uporabljajo živali različno orožje v svojo obrambo in da se more celo govoriti o posebni »vojni tehniki« živali. Tako ima na primer sipa jako zanimivo orožje, nekak meh, napolnjen z rjavimi barvilom. Če zasleduje sipo kaka druga žival, izpusti sipa to temno barvilo v vodo in jo tako skali. Sovražnik se nahaja tako v kalni vodi, kjer ne vidi nič, in v tem mu sipa uide. Podobno toda radikalnejše orožje uporablja amerikan-ski dihur. Ta žival daje znano dragoceno kožuhovino, toda zna svojo kožo braniti po najmodernejši tehniki smrdljivih bomb. Če ga zasleduje človek, ali žival, brizgne po zasledovalcu iz svojih žlez na razdaljo šestih metrov z veliko gotovostjo neko tekočino, ki smrdi tako zelo, da v ničemer ne zastaja za smrdljivo bombo. Neznosni smrad se čuti na kilometer daleč in kdor je bil obrizgan, se ne iznebi tega smradu cel mesec. Ljudje, ki so lovili te živali in so bili obrizgani, niso smeli po več tednov v družbo, tako so bili osmrajeni. Kakor imajo ponekod po bojiščih plotove iz žice, po katerih je v svrho boljše obrambe še napeljan električni tok, vidimo enako orožje tudi pri nekaterih živalih in sicer pri ribah, ki udarjajo svoje sovražnike z električnim tokom. Ena teh rib je znana pod imenom »torpedo«, torej pod imenom najhujšega pomorskega orožja. Nekateri morski polži love svoje žrtve na poseben način. Izbrizgavajo namreč sluz, na katero se love njihove žrtve. Tudi nekateri1 pajki love svoj plen, brizgajoč na mravlje in drobni mrčes nitke in jih takorekoč ulove v zanko. V rekah Zadnje Indije in sosednjih otokov živi ribica, ki strelja mrčes, sedeč na vodnih rastlinah in ga lovi zelo spretno'. V posebno izobličeno žrelo nabere vode in jo potem brizgne z veliko spretnostjo na svojo žrtev, ki jo hoče ujeti. Na najspretnejši in najprimernejši način pa lovi svojo žrtev znani mravljinčar, čigar ličinka si izkopava posebno past, v katero lovi mravlje in drobni1 mrčes. Več pajkov ima pajčevine, ki1 so zelo podobne žičnim zaprekam v vojni. O mravljah je znano, da se vojujejo kakor vojske. Razvila se je pri njih »vojaška kasta«, torej stalna mravljinčja armada. Tak mravljinčji vojak ima posebno obliko trupla, zelo veliko glavo, tako, da more v slučaju nevarnosti zagraditi ozki hodnik v mravljišču in ga braniti s svojimi močnimi grizali. Nekatere tiopične mravlje i majo zelo velika grizala v podobi sablje, s katerimi morejo težko raniti sovražnika. Končno pa tudi boj od blizu, s krepelci, ni neznan v kraljestvu živali, kajti po trditvi prirodopisca Du Chailla lomijo gorile in šimpanzi drevesne veje in jih uporabljajo kot kole. Najbolj pa je v prirodi razširjena obramba, podobna satvi vojaški uniformi. Cela vrsta živali, tako-imenovani »mimikri«’ se znajo s svojo barvo prilagoditi tako svoji okolici, da jih ni mogoče razpoznati. Tako so kobilice tako podobne listu ali vejici, na kateri sede, da jih ne spozna niti vajeno oko. Živali, ki žive' po stepah v puščavah, imajo popolno »uniformo khaki«, da jih je
Naznanilo.
Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem
otvoril v Prešernovi ulici štev. 9 staroznano
»RESTAVRACIJO PERLES"*«
katero sem popolnoma na novo preuredil in povečal ter so slavnemu občinstvu restavracija, veranda, vrt in kegljišče na razpolago.
Skrbel bodem za dobro kuhinjo, dobra naravna vina in točno ^ postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Krvarit*
težko spoznati- od barve pustinje. Nasprotno pa iirnajo živali, ki žive v polarnih pokrajinah ali v snegu, belo ali belkasto barvo, mrčes in ptiči, ki žive v pragozdovih in v tropični vegetaciji, igrajo v vseh barvah, so pisani ali zeleni, žareči se v vseh barvah, kakor tropične cvetlice. To prilagojauje živali svoji1 okolici je eden najznamenitejših prirodnih pojavov in je skoraj prirodni zakon. Pri nekaterih vrstah živali se celo menja njihova obleka, ko se v različnih letnih časih menjajo barve prirode. To je velika zaščita za dotične živali in pojav načina samoobrambe v prirodi.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. ■■■■&■■■■■■■■■&■ Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. | popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/211—>/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	M—12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Botk Emil očesne in ušesne bol.	10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. 8. Ipavic	10.—12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kraigher Alojzi'	1.—r3. pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne
bolniške blagajne.
Načelstvo.
UIIJIA. Milanska ulita iv. 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzikalij itd. .*■
Stereoftipija. Litografija.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v »DELAVCU “>
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Bregu št. 20
  — (Cojzova hiša). -----------
: Garantirana kakovost. :
r~- 	 Hi
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot prisftni želodčni lik&r
Blizu in daSeč Vse ga pozni,
Kdor ga ima,
Ima zdravje domž I
Zahtevajte jristm JMT
Zavračajte ponaredbe!
tlaslov za narotila: tIFL0RIflH“, Ljubljana.
V—.—.	J
Postavno varovano.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 1‘2. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
□□□□nDDDDonnonnDDDDnDDnaconnnnnnnDanDDnDOODoennanoDnanDDnnaD□□□ □□
i
a
priporoča svojo bogato zalogo
□
Ivan Jax in sin, Ljubljana
- Dunajska cesta štev. 17	 =
Hi strojev
in stroje za pletenje (Mimlien)
• za rodbino in obrt.
vozna kolesa. Pisalni SllOji Afc Ml
Ceniki se dobe zastonj in franko.
□
ODOaOODODOODDDDDnDDDQDDODDDDDDDDDDDDOOPDDDDDaEDDDDODDOaDDDDaDDDDa