SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 20
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 2 de junio - 2. junija 2011
CAS OBLETNIC
Cf-u^iijsk(0 raz^^šlja^je) MARKO KREMŽAR _
Blaženi Grozde na Zaplazu
Letos mineva sedemdeset let od kar je zajel Slovenijo vrtinec druge svetovne vojne. Napadu Nemčije in Italije, pa tudi njune zaveznice Madžarske je sledila sovražna zasedba, katere namen je bil iztrebljenje našega naroda. Sedem desetletij bo minilo tudi odkar je pričela med nami komunistična partija, sredi okupacije, revolucionarni boj za oblast in povzročila s tem na naši zemlji največje prelivanje krvi, kar jih pomni zgodovina. Sedem desetletij je dolga doba pa vendar trajajo posledice takratnih odločitev do današnjih dni in nas spominjajo, da doživljamo morda zadnja poglavja obdobja, ki so ga zaznamovale tri ideologije, komunizem, fašizem in nacizem, katerih skupni imenovalec je bil sovraštvo.
Z veseljem pa bomo praznovali te dni dvajseto obletnico slovenske države, za katero smo upravičeno hvaležni Bogu pa tudi vsem, ki so doprinesli, da se je ta dolgoletni sen našega naroda lahko uresničil. Slovenija je danes enakopravna članica v družbi evropskih držav, kar ji v veliki meri zagotavlja obstoj in zunanjo varnost. Notranja ureditev, ki je v rokah volje volivcev pa je po dveh desetletjih pokazala na pomanjkljivosti, ki so prišle še bolj do izraza ob pretresih sedanje gospodarske krize.
Kriza, ki pretresa celotno družbo, je vedno čas preloma, odločitev. V primerih, ko pa skriva v sebi poleg gospodarskih vzrokov še travmo neporavnanih, dolgo prikrivanih krivic in družbenih zlorab ter je načeta struktura moralnih vrednot, lahko postane kriza tudi eksistenčna. Tako krizo doživlja zadnja leta slovenska družba. Predolgo so naši rojaki raznih poklicev in stanov, v dobri ali v slabi veri, pometali pod preprogo stvari, ki bi zahtevale razčiščenja. Eni so delali to, ker so skušali prikriti svojo krivdo, drugi, ker so mislili, da s tem omogočajo v družbi mir, tretji morda iz udobne brezbrižnosti ali trenutne koristi. Glede tega so se motili vsi. Hude krivice nikoli ne izginejo brez sledu, lahko se sicer preselijo v podzavest družbe, a njih razdiralna sila ostane; mir je lahko le sad resnice in pravice; pa tudi splošne blaginje ni mogoče doseči in ohranjati brez vzajemnega napora.
Prav zaradi napora, ki ga je zahtevala naša državna osamosvojitev je pred dvajsetimi leti ostalo marsikaj nedorečeno. Sodelovanje nekdanjih totalitarcev pri osamosvojitvenem procesu je bilo odkupljeno, verjetno brez besed tako, da je družba neprizadeto gledala mimo, ko so se nekdanji oblastniki polaščali imetja in ključnih mest v državni upravi. Težko pa je razumljivo, da se slovenska družba tudi ni zganila, da bi tej kliki, ki se je desetletja okoriščala s totalitarno strukturo nekdanje države, preprečila nadzor nad vzvodi oblikovanja javnega mnenja, nad šolstvom in univerzo pa tudi nad zgodovino. Če je bila pomladna demokracija v prvih primerih prešibka, kar ni bila njena krivda, pa je bila v drugih slepa. Ali ni vedela ali ni pomislila, da mediji vplivajo na mnenje volivcev, ki so v demokraciji nosilci oblasti? Ali ni vedela, da je v totalitarni državi celoten šolski sistem pral možgane generacijam in da te škode ne bodo popravili dediči kadrov, ki so jo povzročili? In končno ali niso vedeli, da kdor piše zgodovino, oblikuje s tem tudi prihodnost? Res, da marsikaj morda ne bi bilo mogoče doseči. Res pa je tudi, da demokratične stranke, ko je bil čas, tega niso glasno in odločno zahtevale. Tako se neplačani dolgovi preteklosti vlečejo do današnjega dne. Kdo jih bo poravnal in odločno pometel izpod že dolgo obrabljene preproge vso umazanijo, ki se je v teku let nabrala pod njo v obliki laži, krivic, kraje, goljufij in sprenevedanja?
Obletnice so čas spominov pa tudi spraševanja vesti. Toliko bolj mesec junij v katerem se združuje pri nas spomin na državno osamosvojitev in na žrtve, ki jih je ta zahtevala od našega naroda, s spominom na one žrtve, ki jih je desetletja prej zakrivila med nami komunistična revolucija. Ko so po osamosvojitvi izbruhnili na dan prvi sledovi strahotnega genocida, ki se je zgodil na naših tleh med majem in junijem leta 1945, sicer še ni bila razvidna katastrofalna razsežnost takratnih pobojev, a tudi širši javnosti v domovini je postalo jasno, da se je tisti čas dogajalo nekaj, kar ji je totalitarna oblast prikrivala. Vendar reakcija javnega mnenja je bila na ta odkritja nerazumljivo mlačna. Večina se je strinjala glede potrebe pietetnega pokopa zemeljskih ostankov oseb, ki so bile uradno imenovane ,,vojne žrtve". Da gre število teh žrtev v tisoče in da so jih večji del komunistični revolucionarji pomorili po vojni, se javnega mnenja ni dotaknilo, prav tako, kot se slovenska pravna stroka in sodstvo nove samostojne demokratične države menda nista nikoli zavedla, da je bil takrat storjen na naših tleh zločin proti človeštvu, ki ne zastara.
(nad. na 2. strani)
Cerkev na Slovenskem je te dni prvič obhajala god blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Praznovanje se je po tridnevnici v Tržišču, Šentrupertu in na Mirni v petek 27. zvečer preselilo v osrednje romarsko središče novomeške škofije na Zaplaz.
Relikvije prvega slovenskega mučenca so najprej romale po treh krajih, ki so zaznamovali njegovo življenje in ^ smrt: Tržišče, kjer je bil rojen; Šentru-pert, kjer je bil doslej pokopan; v četrtek pa so jih sprejeli še na Mirni, kjer je bil mučen in ubit. Tukaj so jih pred oltar prinesli potomci in bližnji sorodniki otrok, ki so 23. februarja 1943 v bližini tamkajšnjega gradu našli njegovo truplo. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.
Končno so zemeljske ostanke prenesli v cerkev Matere Božje na Zaplazu. Tam so v tem času zgradili posebno kapelo, kjer bodo odslej počivali. Dva dni so trajale pobožnosti, romanje mladih in nočno bedenje, v čast blaženemu mučencu. V soboto 28. maja pa je bila osrednja svečanost. Slovesno somaševanje je vodil novi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, homilijo pa je imel ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Dejal je, da je blaženi Grozde zgled popolne predanosti Jezusu Kristusu, zgled dejavnega vernika, ki ne stoji ob strani, ampak se osebno vključuje v dejavnost Cerkve in njeno poslanstvo v svetu.
Nadškof Juliusz Janusz v kapeli, kjer bodo odslej zemeljski ostanki blaženega Grozdeta
Novemu apostolskemu nunciju in ljubljanskemu nadškofu so se pri oltarni mizi pridružili številni duhovniki in redovniki ter škofje Andrej Glavan, Jurij Bizjak, Alojz Uran in Anton Jamnik. Pri maši so sodelovali mladi iz vse Slovenije, predstavniki družin, invalidov, bogoslov-ci in narodne noše. Pri darovanju so predstavniki vseh šestih škofij prinesli vsak svojo svečo z grbom škofije, ki jih bodo pozneje postavili v Grozdetovo kapelo ob oltarju z njegovimi relikvijami, saj je bl. Alojzij Grozde priprošnjik za vse Slovence.
Predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stres je v pridigi poudaril prepričanje, da je razglasitev Alojzija Grozdeta za blaženega velika tolažba in priznanje vsem, ki so v naši polpretekli zgodovini trpeli zaradi zvestobe Jezusu Kristusu ali celo izgubili življenje kot žrtve revolucijskega terorja in likvidacij; vsem, ki so bili žrtve komunističnega teptanja človekovih pravic, še posebej pravice do svobodnega izpovedovanja vere, torej žrtvam totalitarnega nasilja. ,,Grozdetova zvestoba in trpljenje sta njihova; njihova zvestoba in trpljenje sta v Grozdetovi razglasitvi za blaženega dobila najvišje priznanje, najvišji izraz spoštovanja. Doba, v ^kateri umirajo mučenci, je hkrati žalostna in veličastna. Žalostna in nesprejemljiva zaradi nasilja, ki v njej prevladuje, veličastna pa zaradi poguma in zvestobe, ki jo na črnem ozadju nasilja izpričujejo njegove mučeniške žrtve."
V nedeljo ,,super referendum"
Tako že imenujejo v Sloveniji prihodnjo nedeljo, ko bodo slovenski državljani odločali kar o treh zelo važnih zakonih: o pokojninski reformi, o preprečevanju dela na črno in o zakonu o arhivih.
Kot je ustavno določeno, in je že tradicija, se bomo glasovanja lahko udeležili tudi slovenski državljani v Argentini. Večkrat smo že komentirali, da je zadnje čase najbolj stvarna možnost voliti direktno v prostorih veleposlaništva RS v Buenos Airesu. Glasovanje po pošti je zapleteno, ker je treba predhodno zaprositi za volilno gradivo in to, običajno, pride z zamudo, ali se zatakne na pošti, tako da nikdar ni gotovo, da bo volja državljana pravočasno in zakonito upoštevana.
Vse tiste torej, ki imajo priložnost, vabimo, da se v nedeljo 5. junija, med 9. in 17. uro zglasijo z osebnim dokumentom na veleposlaništvu RS, avenija Santa Fe 846 6. nadstropje. Tam bodo morali trikrat obkrožiti ,,ZA" ali ,,PROTI", kakor pač odloči volivčeva vest.
Zanimivo je, da vsa zadnja leta kak referendum sovpada z našo spominsko nedeljo, ko imamo popoldan v Slovenski hiši domobransko proslavo. Pač lepa priložnost, da skoraj istočasno izpolnimo našo državljansko in našo ideološko dolžnost!
Kako pa kaže referendumu? Javnomnenjska raziskava, ki jo je pred dnevi za POP TV in Dnevnik opravila Ninamedia, kaže, da bo na tem ,,super referendumu" izgubila vse tri referendume. Najslabše kaže zakonu o delu na črno in pokojninski reformi.
V	anketi so anketirance povprašali, s kakšno verjetnostjo se bodo udeležili vseh treh referendumov. Kot kažejo rezultati, se bo vseh treh referendumov zagotovo udeležilo 53,5 odstotka vprašanih, verjetno pa se jih bo udeležilo 19,1 odstotka vprašanih. Na drugi strani se referendumov zagotovo ne bo udeležilo 16 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih 7,5 odstotka verjetno bo.
Med tistimi, ki se bodo referenduma zagotovo udeležili, jih bo za pokojninsko reformo glasovalo 35,6 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 46 odstotkov. Zakon o preprečevanju dela na črno bo podprlo 34,3 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 49,4 odstotka. Novelo zakona o arhivih pa bo podprlo 33,3 odstotka vprašanih, proti pa jih bo 31,8 odstotka.
V	vseh primerih zakone podpira vlada in njena koalicija, proti pa so vse stranke opozicije, zlasti v primeru pokojninske reforme pa še združeni sindikati. Jasno je, da zlasti opozicija skuša trojni referendum spremeniti v neke vrste anketo za ali proti vladi, ki je trenutno na najnižji stopnji priljubljenosti.
DORRODOÈLr
DOMA
—2011—
Dobrodošli doma
20 let je, odkar je dom slovenstva postala samostojna in mednarodno priznana država. Med številnimi slovesnostmi, ki zaznamujejo jubilejno leto, bo ena posvečena srečanju s Slovenci, ki živijo po svetu. Srečali se bomo z rojaki, ki jih od Slovenije ločujejo kilometri, države in celine.
Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bo Ljubljana 1. julija 2011 domovanje vsega, na kar smo Slovenci doma in po svetu ponosni. Ulice in trgi v starem mestnem jedru bodo zaživeli s stojnicami različnih organizacij in društev, z vrhunsko ponudbo slovenskih kulinaričnih dobrot, in z nastopi glasbenih, folklornih in gledaliških skupin, ki slovensko kulturo ohranijo in razvijajo tudi daleč izven naših meja.
Ta dan bo Ljubljana živela za to srečevanje, za praznovanje slovenske kulture. Za pripovedi, pesmi, misli in sanje od daleč in blizu. Med 10. in 20. uro se bodo na odrih na Mestnem in Pogačarjevem trgu med drugimi predstavili koroška rockerska skupina Bališ, skupina BK evolution iz Beneške Slovenije, orkester, pevski zbori, plesne ter gledališke skupine iz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. (Tu bodo nastopali tudi dijaki naše RASTi XL).
Praznični dan, namenjen prav vsem Slovencem, se bo zvečer v velikem slogu zaključil na Prešernovem trgu, kjer se bo odvila osrednja slovesnost. Po pozdravnih nagovorih bo sledil multimedijski nastop Sounds of Slovenia/Sozvočja Slovenije, ki pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. Za to posebno priložnost se bo stalni zasedbi Sounds of Slovenia, ki jo sestavljajo izjemni slovenski glasbeniki in glasbenice, kot so Anja Bukovec, Tinkara Kovač, Eva Hren, Brina Vogelnik, in Irena Preda, pridružil tudi vrhunski operni pevec Juan Vasle ter združeni izseljenski in zamejski pevski zbori. Več podrobnosti tudi na spletni strani: www.dobrodoslidoma.si
Dobrodošli vsi, da obudimo stara in sklenemo nova prijateljstva. Da slišimo napeve, ki so nas bodrili nekdaj, in besede, ki nam bodo vlile upanje v jutrišnji dan, tukaj in sedaj... Dobrodošli doma!
Stran 2			2. junija 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA
			
VTISI IZ SLOVENIJE			IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI
O srcu, ki se ni balo
TONE MIZERIT

(Od našega dopisnika)
če sem se zaradi osebnih in (bodočih) družinskih razlogov moral na hitrico seznaniti s Krvavcem in vasmi pod njim, sem se moral prav tako (sicer ne s tako glasno izraženo nujo) spoprijeti z nalogo, da zvem, kje je Marijina božja pot na Zaplazu. ^ Danes ni potrebno imeti sorodstvenih vezi, da človek sliši, kje je Zaplaz. S sobotnim slovesnim prenosom zemskih ostankov - relikvij - blaženega muËenca Alojzija Grozdeta v kapelico romarske cerkve Marijinega vnebovzetja, je kraj dobil vseslovensko razpoznavnost.
Lahko mi kdo očita, da je zaplaška božja pot bila že davno priznana romarska pot. V preteklosti so mnogi romali na ta kraj, ki kraljuje na griču, s katerega je lep razgled po dolenjski okolici. Vendar ni imel (no, saj jaz nisem tako občutil) tistega čara in ,,karizme", kot jo imajo Brezje, Sveta gora ali Ptujska gora. Zdaj pa je kot glavni romarski kraj pred nekaj leti novoustanovljene novomeške škofije pridobil na ,,ugledu" in se postavil ob bok drugim tovrstnim Marijinim božjim potem. Če k temu dodamo še kraj, kjer so relikvije mučenca Grozdeta, potem je slika popolna.
Zato bo tudi marsikateri popotnik iz tujine ob obisku Slovenije poiskal priliko, da bo prišel pomolit na mučen-cev grob in mu zaupal — poleg svojih, ki nam jih nikoli ne zmanjka — prošnje za mnoge skupne potrebe, potrebe skupnosti, naroda, države.
Slovenci iz Argentine imamo še en razlog, da poro-mamo na Zaplaz. Zaplaška cerkev spada v župnijo Čatež, tam pa nekaj let župnikuje miramarski Marko Japelj. Simpatični in prijazni župnik je vesel obiskov iz Argentine, nam pa tudi dobro dene spoznanje, da je ,,naše pampe list" tako ,,gor vzet" pri novomeškem škofu, da ga je v tem
času velikih sprememb postavil na čelo te župnije in za rektorja romarske cerkve. Naslov Grozdetove pesmi Srce se ne boji! bi verjetno — sicer iz drugačnih razlogov -lahko župnikovemu delu dodali kot motto.
Ob priložnosti bo potrebno vprašati Marka, kako gleda na dejstvo, da je tako povezan z blaženim Alojzijem. Marko je namreč pred tem bil dolga leta za župnika v dosti manj znani župniji Tržišče. Pod to župnijo pa je spadal Grozdetov rojstni kraj Zgornje Vodale in je bil v Tržišču tudi krščen.
Slučaj? Pri Bogu ni slučajev ...	GB
Obletnica smrti Ehrlicha
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so se Pretekli četrtek, 26. maja spomnili nekdanjega dekana in profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, ki je bil ubit na ta dan leta 1942 na Streliški ulici v Ljubljani. Na komemoraciji je o njem spregovoril profesor Janez Juhant.
Lambert Ehrich je bil doma iz Žebnic pod Svetimi Višarjami. Doma je bil iz Žabnic pod Sv. Višárjami. Študiral je v Innsbrucku, Rimu, Parizu in Oxfordu. Po prvi svetovni vojni se je kot izvedenec udeležil mirovne konference v Parizu. Po službovanju v Beljaku in Celovcu 3rišel leta 1922 v Ljubljano za profesorja osnovnega bogoslovja in primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti. Že leta 1922 je v angleščini izšla njegova knjiga o avstralskih domorodcih. Napisal pa je tudi več teoloških knjig, med njimi delo Katoliška Cerkev. Kot duhovni voditelj Stražarjev je organiziral Višárska srečanja.
Zaradi protikomunističnih nastopov in prizadevanj za ustanovitev slovenske vlade po kapitulaciji Jugoslavije ga je partija obsodila na smrt. Za njeno izvršitev je poskrbel Franc Stadler - Pepi na 26. maja 1942, ko se je s študentom Viktorjem Rojcem vračal od jutranje maše. Oba sta obležala v krvi. Prištevamo ju med slovenske pričevalce za vero. Morilec je bil po vojni razglašen za „narodnega heroja" in je do leta 2000 užival visoko pokojnino ter druge privilegije, ki so jih likvidatorji ohranili tudi v demokratični Sloveniji.
CAS OBLETNIC
(nad. s 1. strani)
Prav bi bilo, da bi si izprašali vest o tem velikem zločinu ne le tisti, ki so pri njem sodelovali ali ga odobravali, ampak tudi vsi, ki ob njem molËijo in ga skušajo vedno znova opravičiti ali odstraniti iz družbene zavesti kot drugorazredno temo. Ker je večina od njih daleč od vsakega obžalovanja, vztrajajo pri starih lažeh in poskušajo še naprej jemati žrtvam dobro ime pa kazati na neko neizbežno usodnost, ki je tem rojakom brez imen dodelila, kar naj bi bili zaslužili. Zato odkrivanje povojnih zločinov ne bo končano z odkritjem zadnjega množičnega grobišča pa tudi ne s pokopom posmrtnih ostankov nesrečnih žrtev, temveč z razkritjem resnice o tem kdo so bili ti ljudje in zakaj so morali umreti.
Da skuša upravičiti zločinec svoje dejanje z lažjo ni redkost. Čim večji je zločin, večja je laž s katero ga skuša prekriti. Tako je tudi v tem primeru. Zločin nad tisoči vrnjenih in razoroženih domobrancev je načrtovala, ukazala in izpeljala komunistična partija v okviru jugoslovanske države. Kakor je bil načrtovan zločin, tako je bila tudi skonstruirana laž, ki naj bi ga upravičila. Totalitarni oblastniki so morali spraviti v zavest ljudstva, da so takrat likvidirali izdajalce, kolaboracioniste, kar morda ni bilo legalno, a naj bi bilo vendarle razumljivo in prav. S to veliko lažjo skušajo tudi njihovi nasledniki, vse do današnjih dni, manjšati nekdanjo krivdo in upravičiti privilegije, ki si jih lastijo. Čim bolj izgubljajo stari revolucionarji in njih nasledniki zaradi nesposobnosti in korupcije v državi svoj vpliv, bolj se zatekajo v mit NOB ter oživljajo v domovini in po svetu s starimi simboli nekdanja nasprotstva pa tudi laži.
Izraz ,,izdajalec" ima v besedišču komunistične partije dolgo tradicijo. S to besedo so Leninovi boljševiki označili vsakega, ki zaradi idejnih razlik ni bil več vreden njihovega zaupanja in ga je bilo treba likvidirati. Ta besednjak so slovenski komunisti pričeli uporabljati tudi pri nas, ko so jeseni leta 1941, v času sovražne okupacije, z umori idejnih in političnih nasprotnikov pričenjali svojo revolucijo. Do maja leta 1942, v času, ko ni bilo proti njim nobenega oboroženega odpora, so komunistični atentatorji VOS in partizani pomorili nad tisoč slovenskih civilistov, tudi žena in otrok z izgovorom, da likvidirajo izdajalce. To očitno laž je velik del slovenske javnosti molče požrl, deloma iz brezbrižnosti, deloma iz strahu. Ker Italijanski okupator ni branil domačega prebivalstva pred nasiljem
partizanov, ki so postajali s časom izključno vojska komunistične partije, so dali kasneje v ta namen puške slovenskim civilistom, vaškim stražarjem, naj se branijo sami. Temu je sledila še hujša partijska propagandna akcija, ki je razglasila vaške stražarje za izdajalce in kolaboracioniste, čeprav so se omejevali, kot kasneje po razbitju vaških straž in četnikov, tudi domobranci, na spopade z domačimi revolucionarji, ki jih je vodila komunistična partija.
Nad pol stoletja uradna zgodovina, skupaj s šolstvom in mediji dosledno spregledujejo dejstvo, da ne bi bilo vaških straž, ne domobrancev pa tudi ne tisoče civilnih žrtev, če ne bi komunistična partija z njenimi zločini in revolucionarnim terorizmom prisilila del slovenskega naroda, da je moral braniti pred njimi svoje življenje. V tej luči postane razumljivo, da je množični poboj domobrancev, slovenske narodne vojske, po koncu vojne, le del načrtovanega genocida, ki so ga komunisti pričeli jeseni leta 1941 z umori idejnih nasprotnikov in nadaljevali nepretrgoma med okupacijo, vse do konca revolucije.
Ko bo ta del slovenske preteklosti osvetljen tako, kot odgovarja resnici, bo postalo jasno vsem, da je družba, ki se je odločila živeti v demokratično urejeni pravni državi, dolžna žrtvam revolucije pa tudi onim, ki so se ji uprli, poleg pietetnega spomina tudi priznanje in zahvalo. Celo del katoliškega občestva se bo ob tem moral otresti predsodkov, ki prihajajo iz dobe, ko so nekateri od njih za nekaj miru plačevali totalitarni državi večkrat nevidno ceno. Javno bo treba priznati pogumno in jasno držo škofov Rožmana in Vovka, počastiti krepost mučencev in srčnost junakov pa tudi obžalovati slabost tistih, ki so pred zmoto in nasiljem komunistične partije klonili, bodisi iz strahu, bodisi iz pomanjkanja zaupanja in vere.
Dokler pa v slovenski državi še prevladuje duh meglene tranzicije, ki se zaradi obremenjenosti s kontinuiteto boji soočiti tako s preteklo, kakor s sedanjo realnostjo, je naloga vseh, ki mislimo in živimo samostojno, da z isto trdnostjo kot rodovi beguncev in zdomcev pred nami, vztrajamo na svojih mestih. Dolžni smo ohranjati in posredovati vrednote, izročila in pričevanja o naši preteklosti, ki smo jih prejeli ter po svojih močeh podpirati rojake v domovini in po svetu, ki v službi resnice in pravice delujejo za dobro vseh. Pri tem smemo zaupati, da bosta kri mučencev in zgled junakov po časih preizkušnje obrodila svoj sad, da se bo z resnico vrnil v deželo pod Triglavom življenjski optimizem in bo tako slovenski narod prerastel sedanje stanje duhovne in materialne krize.
Med domačimi zapleti in zunanjimi težavami potekajo zadnji dnevi pred odločitvijo o listah in kandidatih. Sredi junija mora biti vse končano, ker bodo avgusta na vrsti obvezne notranje volitve. A kljub temu je še vse v megli.
Težave se nadaljujejo. Problem z Brazilijo se ni rešil. Začetni optimizem ob pogovorih je hitro splahnel in sosednja država je le še ojačila kontrolo in vzdržala prepoved uvoza argentinskih avtomobilov. Jasno je, da stanje na dolgo roko ni vzdržno. Medsebojna odvisnost je tako velika, da Argentina ne more delovati brez Brazilije, ta pa je tudi v veliki meri odvisna od argentinskega trga. Ko je že začelo goreti in je avtomobilska industrija napovedovala zmanjšanje proizvodnje, je brazilski minister za industrijo Fernando Pimen-tel poklical svojo argentinsko kolegico (Debora Gior-gi) in skupno sta sklenila, naj se prihodnji teden pogajanja nadaljujejo. Do skupne izhodiščne točke morajo priti pred 24. junijem, ko se bosta na zasedanju Mercosurja srečali obe predsednici. A težave niso le na severni meji. Te deni je gospa Cristina nastopila potovanje v inozemstvo. Najprej je pohitela v Mehiko, kjer je v ponedeljek s predsednikom Calderonom prav tako razpravljala o trgovskih težavah. Argentina pritiska na zavore pri uvozu iz vseh držav. Razumljiva je torej nejevolja na drugi strani. Iz Mehike je gospa poletela še v Italijo. S to državo so se stiki zadnja leta tudi precej ohladili. Važen dejavnik ob tem je bil problem italijanskih privatnikov, ki so kupovali argentinske bone, potem pa bili prizadeti ob krizi leta 2000 in sledečem argentinskem defaultu. Ta zadeva še danes ni dokončno urejena. Gospa predsednica se bo udeležila slavnosti 150 obletnice italijanske enotnosti in skušala ublažiti razmerje in zaceliti rane. Odprla bo tudi argentinski del beneškega bienale, kjer bo Argentina odslej imela stalen prostor. A glede zunanje fronte je še vedno nerešeno vprašanje valute. Dolar je zelo pod ceno, in Argentina postaja manj kompetitivna. A pred oktobrom ne bo nobenih sprememb. Potem pa - Bog ve.
Delavske težave. Seveda se makroekonomski položaj pozna tudi v domačem gospodarstvu. Kljub temu, da vlada vztraja pri svojem merilu inflacije, se stvarnost drugače piše. Državni tajnik za notranjo trgovino (Guillermo Moreno) je sicer zagrozil privatnim ustanovam, ki merijo inflacijo, in nekatere tudi kaznoval z globami A resnične številke vseeno pridejo na dan. Marsikatera teh ustanov, katerim meritve
naročajo in plačajo industrijska podjetja, ki potrebujejo resnih številk, se namerava preseliti v sosednji Urugvaj, ker si doma že ne upa objavljati svojih statistik. Ena izmed ugotovitev, ki je zadnje čase presenetila in vzbudila kar nekaj nejevolje je, da se je temeljna košarica za preživljanje upokojenca v zadnjem letu podražila za 30%. Zadnje dni pa je vlada, poleg povišanja cen goriva, dovolila še razne druge povišice. Trdijo, da je celo namignila podjetjem, naj izrabijo priložnost in sedaj povišajo. Ko se bodo bližale volitve, bodo vse cene zamrznjene. Ni čudno, da se porajajo rastoče težave pri pogajanjih med sindikati in podjetniki glede delavskih plač. Prav pretekli teden je prišlo do soglasja z bančnim sindikatom. V bančnem sektorju so se dogovorili za povišico 29% a samo do konca leta.
Vsi ribarijo v kalnem. Medtem, ko je v peronizmu enotna volja, naj sedanja predsednica ponovno kandidira, a bo ta s potrditvijo počakala do zadnjega trenutka, je v opoziciji vedno več trenj. Preteklo nedeljo so bile volitve v provinci La Rioja, kjer je zmagal vladni kandidat s podporo Menema. Čeprav je bil bivši predsednik še do nedavnega za kirchneriste neke vrste zli duh, danes o njem trdijo, da ,,dela za domovino in ni strankarsko omejen". Cena je njegova kandidatura za senatorja, ki ga bo rešila sodnih postopkov, ki mu grozijo. In še ena: verjetno bo njegova hčerka na prvem mestu vladnih kandidatov za narodno poslanko. Dodatne volitve pa so bile tudi v provinci Chubut. Tu je vladi spodletelo in zmagal je kandidat bivšega guvernerja Das Nevesa. Ta sedanj sanja, da bi znova pognal v tek svojo predsedniško kandidaturo. Njegova stranka je namreč zmagala tudi v ključnem mestu Puerto Madryn. Najbolj vroče pa je pri radikalih. Alfonsin meni, da je dogovor v provinci Buenos Aires ključen za uspeh njegove kandidature. Skupen kandidat naj bi bil tam De Narvaez. Tega pa noče socialist Bin-ner iz Santa Fe, ki tudi želi kandidirati za predsednika na čelu levičarske povezave. A če se zruši dogovor med radikali in socialisti na državni ravni, propade tudi v Santa Fe, kjer bodo še prej domače volitve in bi, brez podpore radikalov, socialisti bili poraženi. Preveč pogojnikov. Hud udarec za vlado pa je bil škandal okoli fundacije Mater Majskega trga. Upravnik Schoklender ni izoliran primer. Gre za ogromna državna sredstva, nad katerimi nima ne vlada ne javnost nobenega nadzorstva. Država v državi, v korist mafijskih skupin.
SLOVENCI V ARGENTINI
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
V nedeljo, 29. maja smo se zbrali ob novem prazniku naše Matere. Saj nas Marija Pomagaj po svoji čudežni
podobi z Brezij, vedno spremlja v slovenski cerkvi v okviru Slovenske hiše v Buenos Airesu. Slavje se je začelo v poznih dopoldanskih urah. Postopoma so rojaki napolnili cerkev in se tako pridružili slavju.
Začeli smo s sveto mašo za vse žive in pokojne dobrotnike cerkve in Slovenske hiše. Daroval jo je delegat dr. Jure Rode ob somaševanju msgr. Mirka Grbca. V oltarnem prostoru,
pod podobo Marije Pomagaj, je bila podoba blaženega Alojzija Grozdeta. Mašo je vodil Damijan Ahlin. Obred-
no so sodelovali člani odbora za Slovensko hišo. Med mašno daritvijo je prepeval pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Spremljala je draga gospa Anka Savelli Gaser. Kako pesem poživi doživljanje svete daritve! Prijetni pa so tudi vložki ljudskega petja, saj Slovenci radi pos ušamo lepo izvajanje, zelo radi pa tudi pojemo.
Med pridigo se je dr. Rode najprej spomnil graditelja hiše in cerkve, pokojnega msgr. Antona Ore-harja. Nato se je ustavil ob praznovanju godu našega blaženega mučenca. Z veseljem je povedal, da imamo med nami, po dobroti postu-latorja, tudi Grozdetovo relikvijo. Končno je razvijal bogate misli na mašna berila tega dne.
Po pridigi so se verniki v spoštljivi vrsti približali in vsak je poljubil relikvijo blaženega mučenca. Ob koncu pa je mogočno zazvenela zahvalna pesem, za toliko dobrot, s katerimi sta nas nagradila Bog in njegova Mati.
Po končani mašni daritvi smo se pomaknili v dvorano, kjer so že bile pogrnjene mize. Veličastna podoba naše zavetnice Marije Pomagaj, pred njo pa rdeče rože, so krasile prostor.
Pred zbrane rojake je stopil delegat dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode. V imenu naših pastirjev in odbora Slovenske hiše se je zahvalil vsem dobrotnikom Sloven-
ske hiše in cerkve Marije Pomagaj. Zahvalil se je sobratom za sodelovanje, predvsem g. Franciju Cukjatiju s katerim nosita težo dušne oskrbe rojakov. Omenil je tudi novo ozvočenje dvorane in darovalce. Zahvala je bila tudi ženam za pripravo kosila in vsem tistim, ki so pomagali pri pripravi in postrežbi. In še je pozval k lepemu sožitju in slogi v naši skupnosti.
Nato nam je sanmartinski zbor
pod taktirko prof. Lučke Marinček Kastelic zapel štiri marijine pesmi. Glasovi so se lepo pretakali. Zlasti zadnja, argentinska folklorna Virgen de la Carrodilla, je vžgala publiko, ki je pevce nagradila z močnim ploskanjem.
Po posladku in kramljanju, pa tudi po ogledu razstave fotografij iz begunskih taborišč na Koroškem, smo se zopet pomaknili v cerkev Marije Pomagaj. Tu so bile pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Nasičeni z duhovno in telesno hrano smo odšli domov. Hvala vsem, za vse dobro, ki naredite za Slovensko hišo.
-e. -t.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Intervju z Evo Petric
Slovenska pisateljica-svetovljanka Eva Petrič se je že nekajkrat mudila v Buenos Airesu. Namen letošnjega obiska pa je bila predstavitev njene knjige v kastiljščini, na svetovno znanem buenosaireškem knjižnem sejmu. Izdala jo je založba Ediciones B iz Barcelone.
Knjiga Eve Petrič nosi ime „Škatla brez kože - lebdeča" (Izdala Celovška Mohorjeva
-	2007) ali po kastiljsko ,,Una caja sin piel
-	flotando". Življenjska pot avtorice je bila že opisana v Svobodni Sloveniji 14. aprila 2011. Poleg predstavitve na knjižnem sejmu 25. aprila letos, je bila Eva Petrič povabljena še za druge nastope in srečanja.
Slovenska kulturna akcija je imela srečanje s pisateljico, scenografko, fotogra-finjo in likovno umetnico v soboto, 30. april ob 20. uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši na temo „Poezija - Buenos Aires - sodobna slovenska umetnost". Večera se je udeležilo tudi nekaj gostov iz Slovenije, med drugimi prof. dr. Marjeta Zorc, direktorica enega izmed oddelkov medicinske fakultete v Ljubljani.
Za začetek večera je Eva Petrič recitirala nekaj izbranih poezij iz svoje knjige ,,Ta prostor je škatla" (Založba Drava, Celovec, 2007). Za recitacijo si je pesnica izbrala štiri pesmi iz zbirke, ki jo ona sama ocenjuje kot „Celotno zbirko, čeprav je v več delih, dojemam kot enovito pripoved, ki mi kaže škatlo, iz katere izhajam, in pokrove, ki so mi bolj ali manj naklonjeni. Z njimi lahko svojo škatlo odkrivam ali pa zakrivam.(^) Ustvarjam zato, da lahko oprimem del sebe in pustim, da se kot senca izrazi skozi besede ali pa kak drug medij".
V drugem delu tega kulturnega večera pa je bil prostor za intervju s pisateljico, ki ga je imela predsednica SKA dr. Katica
Cukjati. V okviru tega intervjuja se je publika seznanila z otroškimi leti pisateljice, o različnih umetniških panogah, katerim se posveča (poezija, proza, fotografija, scenografija, itd). Prav tako smo zvedeli, katera so sporočila, ki jih želi v tem umetniškem obdobju posredovati publiki in bralcem, kako doživlja umetnost. Pojasnila je, do katere mere sta povezani ustvarjalnost in etika, o ekonomski plati umetniškega in literarnega sveta; o vplivu, ki ga ima njena profesionalna priprava -psihologija - na njene stvaritve; kako doživlja „škatlo življenja", omejenosti in svobode hkrati. Dotaknila se je v odgovorih svoje prve knjige ,,Vsj so jedli suši" (l. 2009) in zadnje izdaje „Škatla brez kože - lebdeča". Bilo je govora o bodočih načrtih in nastopih. Vodja likovnega odseka SKA prof. An-drejka Dolinar je stavila vprašanja o umetniški ustvarjalnosti in tudi publika je pokazala s svojimi vprašanji zanimanje predvsem za vsebino in odziv zadnje knjige. Na žalost publika ni imela priložnosti prej prebrati celotno knjigo in zato so si predstavljali drugačno vsebino.
Knjiga Eve Petrič, ni na noben način tendenciozna. Iz oddaljenosti nekoga, ki se je rodil v Evropi, obdelava zgodbo, ki se dogaja za časa zadnje vojaške vlade v Argentini. Knjiga ni ideološkega ne političnega značaja, temveč se poglablja v klasična človekova čustva kot ljubezen, dvom, družinske tajnosti, oddaljenost in osamljenost oseb, življenjske dileme itd. Scenarij dogodkov se razprostira med Buenos Aire-som, New Yorkom in Slovenijo.
Publika je bila zelo navdušena nad tem literarnim programom in osebni razgovori so v noč podaljšali potek tega večera.
K.C.
MENDOZA
Alojzij Grozde, zavetnik mendoške mladine
Ob prvi obletnici beatifikacije blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, je mendoška mladina proglasila Alojzija za svojega zavetnika in priprošnjika. Za vestno pripravo so teden pred praznikom mladinske organizacije priredile študijski razgovor. Želeli so spoznati plodno življenje svojega sovrstnika, njegovo kratko mladost, preživete družinske težave, šolanje in skrb za oblikovanje njegove osebnosti po evangelj-skem nauku; njegovo versko poglabljanje in zaljubljenost v Jezusa v sv. Evharistiji in zaupanje v posredovanje Matere Marije. Spoznali so trdne temelje njegovega apostolata in pridobivanja prijateljev in sošolcev za gradnjo krščanskega sveta in njegovo stalno spodbudo za prav tako usmerjeno domovino Slovenijo.
V nedeljo, 22. maja 2011, je mendoški pomožni škof msgr. Sergio Buenanueva, pred kratkim imenovan, obiskal naše versko občestvo v Slovenskem domu. Zbralo se je izjemno veliko mladine, prijateljev in znancev. Ob pristopu k oltarju so gospoda škofa spremljali naš dušni pastir g. Jože Horn, bogoslovec sin slovenskega očeta Martin Skočir in skupina fantov in deklet ter otrok v narodnih nošah. Mogočno je zadonela pesem ,,Tu es Petrus", skladba ravn. Marka Bajuka, prirejena leta 1951, ob prvem obisku ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v Mendozi.
Lepo pripravljen oltar s podobo Alojzija, okrašen z venci in belimi rožami je ustvaril svečano vzdušje. Naš gospod Jože
Ves odbor Zedinjene Slovenije
V našem listu smo že poročali o občnem zboru krovnega društva. Obširno tudi v zadnjih številkah objavljamo poročila posameznih referatov. Manjkala pa nam je sestava odbora po posameznih referatih, ki je bila določena na prvi seji novega odbora. Ta je sestavljen takole:
Predsednik, Franci Žnidar. Podpredsednika: prof. Neda Vesel Dolenc in Franci Mar-kež; tajnik Tone Mizerit; bla-gajničarka cont. Tonči Vesel. Šolski referat vodi Alenka Prijatelj, sestavljajo pa še Marjana Batagelj, Ani ^Klemen in Terezka Prijatelj Žnidar. Kulturni referat vodi Alenka Jenko Godec, sestavljajo pa Aleks Šuc in Edvard Kenda. Tiskovni referat vodi Franci Marke in sestavljajo Metka Mizerit, Vinko Rode in Marta Petelin. V mladinskem referatu^ sta Stanko Jelen in Andrej Žnidar, za zgodovinski referat pa arh. Jure Vombergar. Nadzorni odbor sestavljajo dr. Katica Cukjati, dr. Štefan Godec in cont. Miha Bokalič. V častnem razsodišču pa so dr. Andrej Fink, Pavlina Dobovšek in Lojze Rezelj. Dušni pastir je msgr. dr. Jure Rode.
Novemu odboru želimo obilo uspehov!
Horn je izrazil dobrodošlico gospodu škofu in vsi navzoči smo jo potrdili z dolgim aplavzom. Ves potek sv. daritve v obeh jezikih je omogočil, da so vsi navzoči sodelovali. Msgr. Buenanueva je z navdušenjem pričel svojo pridigo o življenju Alojzija, prvega slovenskega blaženega mučenca. Razložil nam je pomen mučeništva za slovenski narod in celotno Cerkev. Značilnost mučenca je darovanje svojega življenja z odpuščanjem v srcu.
Sledila je obnovitev krstnih obljub in blagoslov podobe Alojzija Grozdeta, postavljene v bližini Marije Pomagaj, Grozdetove priprošnjice. Bele rože so nam poudarjale čistost in ljubezen, glavne kreposti slavljenca.
Z veliko vnemo smo vsi zapeli pesem Alojzij Grozde,
skladbo župnika Franca Juvana, župnika na Dovjem pri Mojstrani, ki je bila prvič zapeta na dan proglasitve blaženega, na lanskem Evharističnem kongresu v Sloveniji. Zadnja kitica se glasi: ,,Za iste ideale kakor ti, živimo naj in trudimo se mi. Saj radi vsi posnemali bi te, Ti naš si vzornik: Alojzij Grozde".
Ganjeni in prepričani, da je bil med nami navzoč duh Alojzija, je mladina prebrala posvetilno molitev najprej v slovenščini nato pa vsi v kastiljščini. Naša prošnja je, naj Alojzijeva luč stalno osvetljuje našo življenjsko pot.
Sledila in končala je sv. maša. Gospod škof je pohvalil navdušeno petje pevskega zbora, mladine in tudi ljudsko petje. Izrazil je, da je slovenska pesem tako lepa in izrazita, da ne potrebuje poznati slovenskega jezika, ker sporočilo pesmi prodre globoko v srce. Sledilo je slikanje. Vsa mladina je pristopila k oltarju za zgodovinski posnetek ob proglasitvi svojega zavetnika in priprošnjika. Navzoča sta tudi bila dva Grozdetova sošolca k asične gimnazije v Ljubljani: ga. Majda Mlakar por. Ocvirk in inž. agr. Andrej Habjan. Med zajtrkom smo imeli priložnost pokramljati s simpatičnim in zelo odprtim gostom. Ko smo se vračali na svoje domove smo bili veseli srečanja in celotnega poteka praznika. Naša želja je, da bi nas zgled blaženega Alojzija spremljal na življenjski poti in tudi, da bi se uresničil Grozdetov namen, da bi s trudom in solidarnostjo vseh Slovencev našli zgodovinsko krščansko smer naše preljube domovine Slovenije.
Božidar Bajuk
Plečnikove Žale v novi luči
Ljubljansko pokopališče Žale so tudi pomembna kulturna znamenitost slovenske prestolnice: so del bogate	Plečnikove
dediščine, tam so grobovi številnih znanih Slovencev.
V evropskih mestih in državah letos v tednu od 30. maja do 5. junija že osmo leto zaznamujejo dneve dediščine evropskih pokopališč, v sklopu katerih potekajo brezplačni vodeni ogledi pokopališč, predavanja, koncerti in razstave. V Ljubljani projekt poteka na pokopališču Žale, kjer bodo vodeni ogledi v tem tednu vsak dan ob 11.00 in 17.00.
Vodeni ogledi Žal se bodo začenjali pred upravno zgradbo na Plečnikovih Žalah. Obiskovalci si bodo pod strokovnim vodstvom ogledali bogato Plečnikovo dediščino, grobove znanih Slovencev in druge pomembnejše dele pokopališča, je sporočilo podjetje Žale, d. o. o, ki je upravitelj pokopališča in tudi član
Združenja kulturno pomembnih	evropskih pokopališč (ASCE).
Združenje, katerega ustanovni član je tudi ljubljanska mestna občina, je bilo ustanovljeno leta 2001 in ima že več kot 110 članov. Pripravlja promocijske	akcije
ozaveščanja o pomenu kulturne, zgodovinske in arhitekturne dediščine pokopališč,	namen
združenja je tudi izmenjava izkušenj na področju ohranjanja in promocije pokopališč.
Plečnikove Žale so eden od treh objektov iz Slovenije, ki so uvrščeni med evropsko dediščino. Znak evropske dediščine jim je leta 2007 podelil odbor za evropsko dediščino, ki ga sestavljajo ministri za kulturo in dediščino držav članic EU-ja. Poleg tega so Plečnikove Žale leta 2009 pridobile status kulturnega spomenika državnega pomena.
Sreča tudi v kulturi
Ljudje, ki obiskujejo muzeje, hodijo na koncerte, igrajo glasbeni inštrument, so ne glede na svojo izobrazbo ali premoženjsko stanje bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti, ki tega ne počnejo. To je razkrila študija, objavljena v reviji, ki jo izdaja Britansko medicinsko združenje.
Vendar pa ta povezava med udejstvovanju v kulturi in zadovoljstvom ni izražena na enak način pri obeh spolih, piše v študiji, objavljeni v Reviji za epidemiologijo in varovanje zdravja (Journal of Epidemiology Č Community Health).
Pri moških so aktivnosti, kot je obiskovanje muzejev ali koncertov, povezane z optimističnim občutjem in boljšim zdravjem, za ženske pa je anketa pokazala, da so manj zaskrbljene, depresivne in se počutijo bolje, če igrajo kakšen inštrument ali ustvarjajo na katerem drugem
področju umetnosti.
Raziskovalci so pod vodstvom Koenrada Cuypersa z norveške univerze za znanost in tehnologijo analizirali odgovore 50.797 odraslih v regiji Severni Trondelag. Anketiranci so dobili vrsto zelo podrobnih vprašanj o svojih navadah in aktivnostih v prostem času in o tem, kako sami ocenjujejo svoje zdravstveno stanje ter kako so zadovoljni s svojim življenjem.
Rezultati so bili nedvoumni in nekoliko nepričakovani. Ne le, da se je pokazala tesna povezava med udejstvovan-jem v kulturi in srečo posameznikov, temveč tudi, da so moški raje v vlogi gledalcev in da ženske bolj zadovoljuje ustvarjanje. Še bolj presenetljivo pa je bilo odkritje, da stopnja izobrazbe in premoženjsko stanje pri tem ne igrata ključne vloge.
Srednješolski tečaj v letu 2010
(1)
Objavljamo prvi del poročila ravnateljice prof. Nede Vesel Dolenc, na občnem zboru društva Zedinjena Slovenija v nedeljo 10. aprila v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesu, ki nosi ime ravnatelja Marka Bajuka, ima sedež v slovenski hiši msgr. Antona Oreharja, združuje pa dijake s področja velikega Buenos Airesa.
V šolskem letu 2010 je obiskovalo tečaj 157 dijakov. V letošnjem letu pa se je v tečaj vpisalo 150 dijakov.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc; podravnateljica: prof. Metka Mizerit; tajnica: Alenka Jenko Godec. Profesorski zbor so sestavljali: g. Franci Cukjati, dr. Katica Cukjati, cont. Nuška Belič Draksler, dr. Andrej Fink, lic. Rok Fink, prof. Nace Frančič, Miloš Mavrič, Anica Mehle, dipl. novinar Tone Mizerit, prof. Mirjam Oblak, Vera Breznikar Podržaj, prof. Kristina Jereb Qualizza, Lojze Rezelj, prof. Veronika Kremžar Rožanec, prof. Nevenka Godec Zu-panc ter knjižničarka in arhivarka lic. Tonči Vesel. Odbor staršev je skrbel za malico med glavnim odmorom.
Tečaj je deloval skozi vse leto in sicer dvajset sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in šolskem koledarju.
Profesorji so poučevali naslednje predmete: slovenščina, ki vsebuje slovnico in slovstvo, verouk, svetovne nazore, družbeno vzgojo, slovensko zgodovino, zemljepis in etnografijo Slovenije, živo besedo in petje.
Še v času počitnic se je pričelo delovanje na tečaju, ko so potekala razna popravila in olepšave v šolskih prostorih.
Leto se je začelo v soboto 27. februarja, ko je bila profesorska seja v
Slomškovem domu. Prvi del je bil posvečen načrtu za leto 2010, v drugem delu pa je sledil razgovor o praznovanju zlatega jubileja.
V	soboto, 6. marca so bili sprejemni izpiti. Sprejetih je bilo 33 dijakov. Naslednjo soboto, 13. marca pa so bili najprej popravni in dopolnilni izpiti. Sledilo je vpisovanje in začetna sv. maša. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Po maši je izrekla pozdravne besede ravnateljica prof. Neda Vesel Dolec, ki je otvorila 50. šolsko leto in s tem pričetek praznovanja zlatega jubileja tečaja. Poročala je tudi o popravilnih delih v dobi počitnic in izrekla zahvalo vsem, ki so pri tem gmotno ali delovno sodelovali. Posebna zahvala za podporo pa Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V	soboto 20. marca je bil dan duhovnosti - priprava na Velikonočne praznike. Duhovno misel in pripravo na spoved je podal g. Jože Bokalič CM. Potek popoldanskega programa je bil v izvedbi veroučnih profesorjev g. Francija Cukjatija in cont. Nuške Belič Draksler s sodelavci. Naslednjo soboto 27. marca pa je bil prvi dan rednega pouka.
Skozi leto so se vršile sledeče dejavnosti:
V	soboto 10. aprila se je vršilo v velemestu Buenos Airesa praznovanje ,,Buenos Aires celebra Eslovenia". Lepo število dijakov je sodelovalo pri pevskih zborih, folklornih skupinah ali stojnicah v izvedbi slovenskih domov. V soboto 17. aprila je obiskal tečaj minister za Slovence v ^zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ob spremstvu zadolženih na ministrstvu gospe Anje Lorenzetti ter gospe Polence Flego.
V	soboto 22. maja je tečaj obiskal kantavtor Aleksander Mežek. Obisk je
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Stanovitnost
potekal v veselem razpoloženju, razgovoru in petju.
V	soboto 5. junija je imel dr. Andrej Fink za 4. in 5. letnik predavanje o politični vzgoji. Isto popoldan je bil sestanek staršev za 1. letnik. Profesorji so predstavili učne programe, možnost je bila dana za spoznavanje in razgovor.
19. junija je bil poslovilni večer Rast-i XXXIX s sv. mašo in kulturnim programom ob abiturientskem potovanju v Slovenijo. Od njih se je ravnateljica tudi poslovila na letališču.
V	mesecu juliju in sicer v soboto 10. so tečaj obiskali voditelji slovenske folklore: Tanja Drašler, Tomaž Simetinger ter Andraž Trampuš. Poleg teorije in navdušenja za dejavnost so bile praktične vaje.
Po zimskih počitnicah 7. avgusta se je vršil sestanek staršev na razredni ravni ter razdelitev spričeval za prvo polletje. 28. avgusta so dijaki ob spremstvu profesorjev obiskali likovno razstavo Tilke Močnik. Razstavo je predstavila ga. Andrejka Dolinar Hro-vat.
V	soboto 18. septembra so dijaki 3. letnika obiskali zavetišče Don Orione ter Marijino svetišče Schoenstadt.
V	sklopu predmeta družbena vzgoja v 4. letniku je ga. Lenči Likozar Komar predavala na temo „Ceremonial in protokol".
Spomnili smo se tudi 200 letnice majske revolucije - prve argentinske vlade ter molili za pravi mir in svobodo v državi; proglasitev prvega blaženega mučenca v cerkvi na Slovenskem Alojzija Grozdeta; v junijskih dneh na slovenske mučence - domobrance, obletnice samostojnosti Republike Slovenije, dan vzgojitelja ter študentovskega dne.
(Konec prihodnjič)
Je velika krepost, ki zahteva žrtve in odpovedi. V 60 letih je možno popustiti v delu za naš obstoj. Vendar je vse prej, kot to. Nikdar in nihče se ne sme naveličati in misliti, da je že vsega dovolj. In tega ,,dovolj" ni nikdar. Ne smemo pozabiti na naše slovenstvo.
So stvari, ki ostanejo za vedno. To je spomin na naše pobite junake za narod in vero in ideali, ki nikdar ne izgubijo svoje vrednosti.
Spomin se nikakor ne izbriše, pa naj preteče še toliko let, odkar se je zgodil zločin. Vedno nas spominja velikih žrtev, ki so bile potrebne za narodov obstoj in njegovo svobodo. Vedno se jih bomo spominjali, zanje bomo molili in jih branili, kadar bodo napadeni po sovražni miselnosti njihovih in naših nasprotnikov. To so si zaslužili in sam Bog tako gleda nanje.
In naši ideali so še vedno isti. Nikakor niso izgubili na svoji moči. Ostali so in mi z njimi, ker smo se jih držali.
Obdržali smo vero, kot pravi apostol Pavel, branili smo narod in za Slovenijo smo vedno zahtevali svobodo. Držali smo se verskih in narodnih izročil.
Veliko smo dosegli in dočakali, ker smo vztrajali in bili stanovitni, a vse še ni doseženo. Vztrajati moramo in biti stanovitni še naprej. To pa pomeni, obdržati, kar imamo in se po naših naslednikih boriti še za vse ostalo. To pa zahteva od nas stanovitnost v molitvi in v delu, ki da lahko vršimo v tem okolju za dobro Slovenije.
CARAPACHAY
Slovo od Rozke Klemenčič
Ponovno je smrt posegla v našo skupnost, katera je že tako prizadeta zaradi majhnega števila aktivnih članov. Dne 17. maja je po daljši in hudi bolezni, v 75. letu starosti, umrla Rozka Klemenčič. Rojena je bila v Kovorju pri Tržiču, v znani družini, iz katere je izšel duhovnik Janez Klemenčič, pred vojno župnik na Igu in je umrl med nami v Argentini. V družini je bilo pet deklet in dva sinova. Oče je bil ugleden in spoštovan. Bil je župan v domačem kraju, veren in zaveden Slovenec, zato je bil med vojno preganjan od okupatorja, še bolj pa od domačih partizanov. Ker ni odobraval boljševiškega nasilja, so ga poznejši zmagovalci ustrelili v domači hiši.
Mama se je z mladimi borila na domačiji za preživetje, zasovražena in v stalni nevarnosti.
Ob koncu vojne se je družina pridružila koloni beguncev, ki se je mimo njihovega doma pomikala preko Ljubelja, neznani usodi naproti. Po nekaj letih v taboriščih, so leta 1949 prispeli v Argentino in se naselili v tem okraju. Otroci so med tem odraščali in se z lahkoto zaposlili. Dekleta so se počasi poročile in ustvarile svoje družine. Brat Jože je odšel v Čile in tam našel svoj dom. Rozka je ostala pri mami, s katero sta se pozneje priselili k sestri Heleni por. Gričar.
Pokojna Rozka je bila veselega značaja, rada je bila v slovenski družbi, najprej v San Martinu, kjer je bila pri pevskem zboru. Ko pa se je v Carapachaju ustanovila skupnost in Dom, je bila družina Gričar, skupaj z Rozko, močan steber te ustanove. Rada je pomagala, kjer je bila potreba, predvsem v kuhinji in skozi veliko let na odru, pri gledaliških predstavah. Rozka je bila vedno pripravljena za sodelovanje, dokler ni prišla nesrečna bolezen in smrt.
Pogrebno mašo in molitve je opravil g. Franci Cukjati ob lepi udeležbi sorodnikov in prijateljev.
Draga Rozka, močno te bomo pogrešali v našem Domu, v družbi in pri delu. Pogrešali bomo tvoj vesel nasmeh, ki je bil odsev tvoje sproščenosti in odprtosti. Ohranili te bomo v lepem spominu in prepričani smo, da sedaj uživaš mir v pravi domovini, pri Njem, v katerega si vedno zaupala. Sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
-dar
Finalisti za kresnika
Veliki finalisti za kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta, so Evald Flisar, Drago Jančar, Štefan Kardoš, Sebastijan Pregelj in Vladimir P. Šte-fanec, je na časnikarski konferenci	razglasila
petčlanska žirija, ki ji predseduje literarni zgodovinar Miran Hladnik. Flisar
je za nagrado nominiran za delo Na zlati obali, Jančar za delo To noč sem jo videl, Kardoš za roman Pobočje sončnega griča, Pregelj za knjigo Mož, ki je jahal tigra in Štefanec za knjigo Odličen dan za atentat. Dobitnika kresnika bodo razglasili 23. junija na Rožniku.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
VEČJE VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
DZ je sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je vlada pripravila z namenom uveljavitve učinkovitejših orodij za varstvo kmetijskih zemljišč kot vira za pridelavo hrane in zagotavljanje strateške ravni prehranske varnosti. Z novelo se bo opredelilo trajna kmetijska zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane v Sloveniji najbolj pomembna in bodo izjemno zaščitena. Zaščitena bodo tudi ostala kmetijska zemljišča, a z več razumevanja za prostorske potrebe. "Ne smemo graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih," je pozval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
POMOČ BO, ČEPRAV NI DENARJA
Slovenija bo v okviru začasnega mehanizma za stabilnost evra za poroštvo za finančno pomoč Portugalski namenila 155 milijonov evrov. Vlada je dala soglasje Slovenije, da se posebna družba, ki so jo ustanovile članice območja evra, zadolži za potrebe pomoči Portugalski.
KRALJEVA DRUŽINA NE BO DOBILA BRDA
Okrožno sodišče v Kranju je v celoti zavrnilo vse tožbene zahtevke Aleksandra Karadjorjevica, so sporočili iz državnega pravobranilstva. Karadjordjevic je namreč proti Sloveniji vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na približno polovici parcel na posestvu Brdo pri Kranju in morebitne odškodnine.
BEGUNCI ZA SLOVENIJO
Na obisku v Sloveniji je bila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom, ki se je sestala z notranjo ministrico Katarino Kresal. Med drugim sta obravnavali tudi možnost, da bi Slovenija prevzela še kakšnega begunca iz Severne Afrike, ki so se zatekli na Malto. Ministrica in komisarka sta si sicer tudi ogledali azilni dom na Viču, ki je bil delno financiran z denarjem EZ, in obiskali še Nacionalni preiskovalni urad.
STARE-NOVE TOPLICE
Predsednik vlade Borut Pahor je v Rimskih Toplicah slovesno odprl Rimske terme. Izrazil je zadovoljstvo, da znova odpiramo terme, ki so bile zaprte od oktobra leta 1991, in ocenil, da je vodstvu term uspela misija nemogoče. Poudaril je, da je bila obnova term zgodba šestih vlad in številnih ministrstev.
V KOPRU TUDI TURISTIČNE KRIŽARKE
Ob prenovljen koprski potniški terminal se je zasidrala Voyager of the Seas, ki s 311 metri dolžine in kapaciteto več kot 3800 potnikov predstavlja največjo potniško ladjo, ki je kadar koli priplula na slovensko obalo. Koprski župan Boris Popovič je med krajšo slovesnostjo poudaril, da prihod ladje postavlja Koper na svetovni zemljevid.
PO SVETU
MLADIČ ŠE V SRBIJI
Ratko Mladič za zdaj ostaja v priporu v Srbiji. Na mednarodnem sodišču dvomijo, da bi v Haag prispel v ponedeljek, poleg tega odvetniki in sorodniki nekdanjega pove jnika vojske bosanskih Srbov napovedujejo, da se bodo pritožili na izročitev Haagu. Rok za pritožbo se je sicer iztekel. V bran Mladiču se je v nedeljo na protestu v Beogradu zbralo tudi 10 tisoč srbskih radikal-cev. Med protestniki je bil tudi Mladičev sin Darko, ki v nagovoru množice dejal, da njegov oče ni srebreniški klavec, ampak človek, ki se je boril za srbski narod. Ob tem je dejal še, da njegov oče duševno ni sposoben za sojenje in da ga ne bi smeli poslati na sodišče v Haag. Tako je prepričan tudi Mladičev odvetnik Miloš Šaljič. Nasprotno trdi namestnik posebnega srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarič. Po njegovo se Mladič obnaša povsem normalno in ni duševno bolan, zato se mu vse skupaj zdi zavlačevalna taktika.
BAKTERIJA E.COLI
Avstrija in Češka sta s prodajnih polic umaknili kumare, paradižnike in jajčevce španskega proizvajalca Frunet, ki jih je dobavil uvoznik iz Nemčije. Gre namreč za zelenjavo, ki lahko vsebuje smrtno nevarno bakterijo E.coli. Ta povzroča črevesne bolezni, ki lahko vodijo v notranje krvavitve in odpoved ledvic. Izbruh okužbe je doslej največji v Nemčiji, kjer je umrlo že 10 ljudi, 300 pa je okuženih.
GRŠKA SITUACIJA ZELO RESNA
Grčija še ni naredila dovolj za ureditev svojih javnih financ. Če se ne bo bolj potrudila, se lahko zgodi, da ji ne Mednarodni denarni sklad ne Evropska unija ne bosta izplačala pete tranše posojila. Evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn je za nemški tednik Der Spiegel situacijo ocenil kot zelo resno. Iz revizije naj bi bilo razvidno, da Atene ne izpolnjujejo nobene od proračunskih obljub, ki so jih dale ob lanski potrditvi
SPOMINSKA PROSLAVA
Kakor vsa leta doslej, tudi letos prireja Društvo Slovencev tradicionalno proslavo v počastitev spomina naših junakov in mučencev, ki so pomrli in padli kot žrtve okupatorjev in komunistične revolucije. Letošnjo proslavo bodo v glavnem izvedli naši študentje, srednješolci in akademiki. Nastopili bodo v zborni recitaciji Balantičevega ,,Gonarskega soneta" in v odlomkih „Vojščaki za križem" in Kalinove ,,Črne maše za pobite Slovence". Recitacije odn. deklamacije vodi Jože Rus. Iz svojih vrst bodo dali tudi glavnega govornika Jožeta Pozniča. Nastopil bo dekliški zbor, ki bo zapel nekaj domorodnih pesmi pod vodstvom gdč. Anke Savellijeve.
Po proslavi bo v zavodski kapeli sv. maša za vse pokojne žrtve, ki jo bo daroval g. direktor Orehar. Pri sv. maši bo pel Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija. Po maši bo slovesni ,,Reši me!".
Udeležba na tej proslavi je naša narodna in pietetna dolžnost.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Jožeta Šemeta in njegove žene ge. Ivanke roj. Bidovec se je rodila hčerka. Krstil jo je g. direktor Anton Orehar na ime Marija Jožefa, botra sta pa bila Anton Bidovec in Cvetka Bidovec. - V družini Antona Boštjančiča in njegove žene Francke roj. Vidmar, v Lanusu se je rodil sin. Sina imajo tudi v družini Franca Papeža in njegove žene ge. Agice roj. Koželj. Srečnim staršem naše iskrene čestitke.
SAN MARTIN
Fantje v San Martinu nameravajo - v soglasju z odborom Slovenske fantovske zveze - ustanoviti v San Martinu svoj odsek tako, kot ga imajo že fantje v Mendozi in Lanusu. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo, 11. junija točno ob 16. popoldne v prostorih Slovenskega doma v San Martinu.
MIRAMAR
Spominska proslava za žrtve kom. revolucije in II. svetovne vojne bo v nedeljo, 4. junija v Zavodu lujanskih sester ob 3 popoldne. Po končani proslavi bo v kapeli maša za vse padle.
Na proslavo vabljeni Slovenci iz Mar del Plate.
SOKOLSKI ZBORNIK
Med raznimi emigrantskimi organizacijami narodov Jugoslavije v Argentini je tudi Jugoslovansko sokolstvo, ki ima svoj sedež v Jugoslovanskem domu v Buenos Airesu v Dock Sudu. Predsednik društva je g. Janko Jazbec, tajnik Miloš Prelog od Slovencev sta še odbornika: načelnik Peter Capuder in prosvetar Franjo Holy. ^
Svobodna Slovenija, 1. junija 1961 - št. 22
RESUMEN DE ESTA EDICION
110 milijard evrov vrednega posojila. V Atenah medtem verjamejo, da bo do junijskega izplačila prišlo. Vladnim varčevalnim ukrepom je sicer v prestolnici spet nasprotovalo 20 tisoč ljudi. Z vzkliki in transparenti so vladi sporočali, da imajo dovolj sedanje politike in da ni prav, da ljudstvo plačuje za napake peščice.
,,ZA" LOČITEV
Na Malti so prebivalci na sobotnem referendumu glasovali za legalizacijo ločitev. Zakonca se bosta tako po štirih letih ločenega življenja tudi uradno ločila. Po navedbah opozicijske laburistične stranke naj bi ločitev podprlo okoli 53 odstotkov volivcev. Malteški premier Lawrence Gonzi, ki je bil sicer proti ločitvi, je dejal, da je treba voljo ljudstva spoštovati. Referendum je bil sicer zakonsko neobvezujoč.
REFERÉNDUMS
Recordamos a los lectores que este domingo 5 de junio de 2011 tendrán lugar tres referéndums: sobre la Ley del impedimento de trabajo al negro, sobre la Ley de la seguridad de pensionistas y minusválidos y sobre la Ley de salvaguardia de material documental y de archivos. Los ciudadanos eslovenos, mayores de 18 aňos, podrán acer-carse a la embajada de la república de Eslovenia (Av. Santa Fe 846, piso 6, Cdad. de Bs. As.) de 9 a 17 horas, con documento que acredite la identidad en mano, para realizar la votación.
BIENVENIDOS A CASA
Hace 20 aňos, el estado esloveno proclamó su inde-pendencia. Entre las ceremonias que marcan el aniversa-rio, se celebrará una reunión dedicada a todos los eslovenos que viven alrededor de todo el mundo. Por iniciativa de la Oficina de gobierno para los eslovenos por el mundo, Ljubljana será el 1° de julio el hogar de todos los eslovenos. Las calles y plazas del casco antiguo cobrarán vida, entre las 10 y las 20 horas, con puestos de diversas organizaciones y clubes, con delicias culinarias, actuacio-nes de música, folclore y teatro, que se desarrollan mucho más allá de las fronteras del pais. El día festivo concluirá en la plaza Prešeren, donde se realizará el acto central. Luego de los saludos, actuará el grupo Sounds of Slovenia, al cual se unirá el cantante de ópera Juan Vasle y otros coros eslovenos del mundo y de los países limítrofes. Más detalles de la jornada histórica podrá encontrarlos en: www.dobrodoslidoma.si (Pág. 1)
LAS RELIQUIAS DE GROZDE
Nuestro corresponsal desde Eslovenia nos cuenta sobre la solemnidad durante la cual los restos del beato Alojzij Grozde (sus reliquias) se transfirieron a una capilla de la Iglesia de la Asunción de Maria, en Zaplaz, un punto de peregrinación de los eslovenos. El lugar está construido sobre una colina, con espléndidas vistas sobre los alrede-dores de Dolenjska. La misma se realizó el 28 de mayo y contó con una^ particularidad: la iglesia forma parte de la parroquia de Čatež, donde hace algunos aňos es párroco el miramarense Marko Japelj. (Pág. 1 y 2)
GROZDE, PATRONO DE LOS JÓVENES
Al cumplirse el primer aniversario de la beatificación del mártir Alojzij Grozde, la juventud eslovena de Mendo-za lo proclamó como su protector e intercesor. Para una mejor preparación, las organizaciones juveniles organiza-ron charlas sobre la vida de Grozde. En ellas conocieron más sobre su fructifera vida, su breve juventud, los problemas familiares, la escuela, su religión y la profundi-dad en su amor a Jesús eucaristico. Se dieron cuenta de la sólida base de su apostolado y la adquisición de compaňe-ros de clase, para la construcción de un mundo cristiano. El domingo 22 de mayo, el recientemente nombrado obispo auxiliar de Mendoza Msgr. Sergio Buenanueva, visitó a los fieles en el Centro esloveno. La misa se realizó en los dos idiomas. En la homilia, Msgr. Buenanueva explicó la importancia de los mártires en la Iglesia. Luego, se bendijo el altar con la imagen del beato Alojzij Grozde. En la ceremonia estuvieron presentes dos compaňeros de estudio del beato Alojzij: Majda Mlakar Ocvirk y el Ing. Agr. Andrej Habjan. Durante el desayuno hubo oportuni-dad de dialogar con ellos. (Pág. 3)
ACCIÓN CULTURAL
La Acción cultural eslovena organizó un encuentro con la escritora eslovena Eva Petrič, el sábado 30 de abril. El motivo de la visita de Petrič a la Argentina fue presentar en la Feria del Libro la traducción de su obra "Una caja de piel - flotando" (Ediciones B, Barcelona). El titulo del encuentro, en el centro esloveno de Floresta, con la escritora, escenógrafa, fotógrafa y artista plástica decia: "Poesia - Buenos Aires - arte contemporáneo esloveno". En una primera parte, Eva Petrič recitó cuatro de sus poesias y habló sobre su forma de crear. En una segunda parte, se desarrolló una entrevista a cargo de la Dra. Katica Cukjati. Los presentes conocieron más sobre las diversas aristas artisticas, en las cuales Petrič se expresa. También se interesaron por el último libro, que presentó en la Feria. (Pág. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar /
Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com
Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Božidar Bajuk, Katica Cukjati, Marko Vombergar, Neda Vesel Dolenc, Ivan Žnidar.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejía-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznic-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Perú 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejía. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
OSEBNE NOVICE
^ m »	•>	•	•	»v-	•
Zalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 5. junija 2011, ob 16. uri v Slovenski hiši.
-	Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj - msgr. dr. Jure Rode; poje MPZ 5an Justo, vodi prof. Andrejka 5elan Vombergar
-	Poklon in molitev pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Slavnostni govornik: Jože Markež
Prerok Izaija govori: Boštjan Modic
Križev pot za žrtve pobojev: video radio Ognjišče
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
Po proslavi bo možnost ogleda razstave fotografij iz begunskih taborišč na Koroškem
		
OBVESTILA		SLOVENCI IN ©PORT
Družinska sreča
V	četrtek, 19. maja se je rodila Natasha Irene Oblak; očka je Martin, mamica pa Valeria Benegas. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
Na moronski univerzi je Andrejka Kinkelj dokončala študije in postala ,,Licen-ciada en Ciencias quími-cas". Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V	Capitalu je umrl Jože Levstik (61). Naj počiva v miru!
SOBOTA, 4. junija: Redni	pouk	na
srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 5. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16.
uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 9. junija: Seja upravnega odbora Ze-dinjene Slovenije, ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 11. junija: Redni	pouk	na
srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Poslovilni večer RASTi XL NEDELJA, 12. junija: Domobranska proslava, po
sv. maši v Našem domu v San Justu.
Domobranska proslava, po
sv. maši v Hladnikovem domu.
Domobranska proslava, po
sv. maši v Slomškovem domu.
ČETRTEK, 16. junija: ZSMŽ San Martin lepo vabi
na svoj mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo ga. Mimi Marinček: „Spomini na vojna leta na Bloški Planoti". Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 18. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Igra „Namišljeni bolnik",
ob 19.30 uri v Hladnikovem domu. NEDELJA, 19. junija: Igra „Namišljeni bolnik",
ob 18. uri v Hladnikovem domu.
SOBOTA, 25. junija: Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši. NEDELJA, 26. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
SOBOTA, 2. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
,,Café Concert"
Slomškovem domu.
POKAL HERVIS
Nogometaši Domžal so v finalu Her-vis pokala Slovenije v Stožicah premagali branilca naslova Maribor s 4:3. Domžalčani so tako prvič v zgodovini osvojili pokalno lovoriko in se oddolžili Mariborčanom za poraz v lanskem finalu. - V pokalu Hervis tekmuje deset klubov iz 1. Slovenske nogometne lige in 18 klubov, ki so si to priborili z uvrstitvijo v finale pokalnih tekmovanj Medobčinskih nogometnih zvez.
OD ZLATOROGA K POLJSKI REPREZENTANCI
Trener Zlatoroga iz Laškega Aleš Pipan je danes postal novi selektor poljske članske reprezentance, ki bo nastopila tudi na letošnjem evropskem prvenstvu v Litvi. Pipan je med leti 2004 in 2008 vodil izbrano vrsto Slovenije, so zapisali na spletni strani Košarkarske zveze Slovenije. Poljska se bo na letošnjem zaključnem turnirju v skupini A^v Panevezysu pomerila z Litvo, Turčijo, Španijo, Veliko Britanijo in kvalifikantom.
ZLATA MEDALJA V JUDO
Slovenska judoistka Urška Žolnir je na tekmi za veliko nagrado v Moskvi, ki
šteje tudi v kvoto točk za uvrstitev na olimpijske igre 2012 v London, v kategoriji do 63 kg osvojila prvo mesto. V finalu je z ipponom premagala Munhzajo Ce-devsuren iz Mongolije.
DRUGI V ŠPORTNEM PLEZANJU
Kanadski Canmore, ki je znan po tekmah v smučarskih tekih, je gostil četrto tekmo za svetovni pokal športnih plezalk in športnih plezalcev v balvanskem plezanju. Nov, velik uspeh je dosegel Klemen Bečan, ki je znova stopil na stopničke in še drugič zapored osvojil drugo mesto.
SREBRNI USPEH V PODIRANJU KEGLJEV
Reprezentanci Madžarske sta Slovencem preprečili, da bi se uvrstili v finale svetovnega prvenstva. Moški so v polfina-lu izgubili z 1:7 (3599:3844), edino točko je osvojil Davor Sobočan, ki je premagal Claudia Boanto s 3:1 (614:595). Madžarke pa so slovenske kegljačice premagale s 6:2 (3434:3407). Tako se slovenska reprezentanca v domovino vrača z dvema bronastima kolajnama, kar je velik uspeh za slovensko moško reprezentanco, ki je v Sarajevu nastopala v močno pomlajeni zasedbi.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. junij 2011
1 EVRO 1,44 US dolar 1 EVRO 1,40 KAD dolar 1 EVRO 5,96 ARG peso
Gledališka skupina Slovenske vasi vabi na igro
„NAMIŠLJENI BOLNIK"
(J.B.P. Molière) komedija v treh dejanjih, v režiji Marka Pallotte.
Predstave bodo v soboto 18. junija ob 19.30 in nedeljo 19. junija ob 18.00 uri v dvorani Hladnikovega doma.
Vstopnina: prostovoljni prispevki. Vsi lepo vabljeni!
lIiiih
SiLIt .luniHI
DOÎÂQ&RANIEKÀ PROSUkVA
v nedtljfl 1Î. lunlja 20 n
Oh S.ID uri: mjii ia pukujrV; JonKiK^rn.^ i", řnve vnjnć ďn bainunislJLiiij m-'jtuLiiu. ôh 'ï.'iO iiri: pdluganjf SLIKIC In MiyllKV prid EiHrniïnilirçn I nirKSIu llďlaiiLiLii.
Spomin.íkj ^nJiimiJj v |;luvDÍ Jvbríliil V ivíijii Kji^jot J^ti [^IbZT^
^I^L-iij ^tjniicii: fp. M.iJ:Id IIjïti i:D\nlk: nL^ufiiLíiriiii^i, brsiliki iifl^ih diii?ín in
íatlilu doïliKMl nnt. kliCE k iiileluibi: jilSéI:i:(i vaiiljaii Dh^F-i iloilHhf«ici in mlndini.
-	V. Vr fií^v- -


Hf"