rubrike na Novem Matajurju Matajur, sobota 9. avgusta Srečanje Slovencev v spomin na Izidorja Predana - Dorica ob 1. obletnici smrti Novi Matajur gre na počitnice! Prihodnja številka bo med vami 28. avgusta. *** II Novi Matajur va in vacanza. II prossimo numero uscirà il 2H agosto prossimo MATAJUR MONTEMAGGIORE 9 -10 agosto festa pesana Sv. Louronac Sabato ore 18 - in ricordo di Isidoro Predan - Dorič messa e presentazione libri ore 21 - ballo con i Tequila Domenica ore 11 - s. messa ore 14 - giochi per bambini e adulti ore 18.30 - tombola gastronomica ore 21 - ballo con i Bintars Pro-Ioco VARTACIA Le ragioni dei ritardi Sono giunte in questi giorni in redazione numerose telefonate di protesta dei nostri abbonati per i ritardi nella consegna del Novi Matajur. Ci scusiamo con i nostri lettori ai quali dobbiamo però dire che i disguidi sono dovuti a disservizi postali che abbiamo segnalato ripetutamente ai responsabili, ma evidentemente senza successo. Invitiamo nuovamente le Poste a prendere provvedimenti. Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur Toplo vabilo v Mataj'ur Ob vaškem sejmu dvie svečanosti ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / _ /s -> abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik/settimanale • Cena 1.500 lir Št. 3 1 (872) • Čedad, Četrtek, 7. avgusta 1997 Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste Ko se spomin varne na lansko srečanje Slovencev rata tesnuo pri sarcu. Sele premlad nam je zmanjku človek, ki je puno naredu za svoje ljudi an svojo zemljo, ki je vsekakor vse svoje energije vluožu v dielo, za-tuo de bo naša deželica pod Matajurjem buj svobodna an fraj, buj bogata. Takuo materialno kot duhovno. De se bo vzdignila od pomanjkanja, premagala težave an postane buj močna an kuražna, buj samozavestna. Tuole pride reč- brez zgubit svojega obraza, brez zatajit svojega jezika an z njim svojo mater. Doriča ni več med nami nam je pa pustu bogato dediščino, ki se vidi v parvi var-sti v kulturnem življenju po naših dolinah. Nam je pustu njega izkušnje tudi zelo bo- leče an žalostne, nam je pustu njega besiedo an mo-druost, njega vabilo an učilo naj se prizadevamo za pravično an demokratično družbo, kjer je vsak človek, vsak narod spoštovan. Doriča se bomo spomnili v soboto z dviema knjigami, ki so paršle na dan pru tele ure, za počastit njega parvo oblietinco pa tudi zatuo, de ga bomo buj glaboko poznali an z njim tudi an dober kos naše zgodovine. Srečanje bo popudan v Matajurju, zjutra pa bo druga važna svečanost, ki bi bila pru gotovo všeč an njemu: v cierkvico na varhu Matajurja s slovesnostjo, ki bo od 10. uri, bojo na pobudo beneških planincev spet postavili slovenski napis an posvetilo. Dežela: bomo spomladi glasovali po starem? Prejšnji teden je v parlamentu ponovno prišlo do zastoja v zvezi z volilnim zakonom naše dežele. Kot je znano bodo namreč deželne volitve prihodnjo pomlad in nekatere stranke večine se že dalj časa zavzemajo za uvedbo večinskega volilnega sistema. Vendar bi do tega lahko prišlo le pod pogojem, da parlament odobri ustavni zakon, po katerem se lahko spremeni posebni statut naše dežele. Sedaj je senat ponovno odložil razpravo in tako bo za uvedbo novega volilnega sistema najbrž zmanjkalo časa. Tako bomo prihodnjo pomlad verjetno šli na volitve po sedanjem, propor-čnem volilnem sistemu. Deželni svet lahko sicer volilni zakon nekoliko popravi, vendar vedno v okviru pro-porčnega sistema. Obstaja verjetnost, da so Program: ob 18.uri Sveta maša, ki jo bo molil msgr. Pasquale ob 18.30 uri Koncert Beneških korenin Sledila bo predstavitev knjig ob prisotnosti avtorja in urednikov «Pod senco Trikolore», ki jo je napisal prof. Pavel Petričič «Piše Petar Matajurac>, izbor iz priljubljene Doričeve tednik Slovencev videmske pokrajine Telefon 0432/731190 Domenica la tradizionale camminata dal paese di Topolò Tra amici a Livek Najlepša pravljica je bila njih Malčki iz dvojezičnega špetrske-ga vrtca so v nedeljo prejeli v Borda-nu 1. nagrado za najlepšo pravljico na temo metuljčkov. Tu so na o-dru skupaj z vzgojiteljicami in špe-trskim županom Marini-gem. beri na strani 6 Fotografija v spomin na lep praznik metuljčkov in še posebno na veliko zadovoljstvo za prejeto nagrado Gli amici di Topolò e di altri paesi vicini sono stati salutati con un bel programma culturale na odložitev razprave v senatu vplivale deželne stranke z desnega pola, ki imajo pri tem svoje račune, vendar so mnenja o volilni zakonodaji zelo deljena, kajti za ohranitev proporčnega sistema se iz različnih razlogov zavzemajo tudi Komunistična prenova, Zeleni in Slovenska skupnost. Medtem ko se za večinski sistem v glavnem zavzemata DSL in Ljudska stranka. Vsekakor je pomembno, da pride vsaj do tistih sprememb volilnega zakona, ki so še možne in med te vse- kakor spada uvedba možnosti, da se izvolijo deželni svetovalci slovenske manjšine, za kar sicer z različnimi tolmačenji predlogov obstaja med političnimi silami dovolj široko načelno soglasje. Prejšnji teden je prišlo na Deželi tudi do nevšečnega dogodka v zvezi s proračunom, saj je bila razprava o njegovem rebalansu preložena na september, potem ko je Severna liga izvedla obstrukcijo s predlaganjem nič manj kot 900 amandmajev. novi A portare il loro saluto in modo dolce e piacevole sono stati anche i ragazzi della scuola locale che hanno recitato alcuni versi e cantato Si è ripetuta domenica la camminata da Topolò a Livek. Davvero buona la partecipazione a questa manifestazione, promossa dal circolo Rečan, che sta oramai diventando tradizionale e che coinvolge molte gio- vani famiglie e ragazzi di Grimacco e paesi limitrofi. Dopo la messa nella chiesa di Luicco, cantata dal coro Rečan nella piazza del paese è iniziata la festa, una vera e propria sagra. beri na strani 4 novi matajur Četrtek, 7. avgusta 1997 Aktualno ima Stojan SpetiC A proposito dei fondi alle attività editoriali della comunità slovena Budin chiede a Cruder le ragioni dei ritardi In più occasioni abbiamo sollevato anche sulle pagine del nostro giornale la questione dei fondi della legge 46, destinati alle attività editoriali della minoranza slovena, bloccati in regione oramai per il quarto anno consecutivo. Le ri-percussioni sono pesanti anche sul nostro lavoro e soprattutto sulle prospettive del nostro giornale. Ora c’è una novità che però non fa che aumentare le nostre preoccupazioni su un ritardo non solo insostenibile, ma anche inaccettabile per un paese civile, confermando inoltre che siamo ancora in alto mare. Il vicepresidente del consiglio regionale MiloS Budin ha presentato prima della pausa estiva, il 31 luglio scorso, un’interpellan- za al presidente della giunta regionale Giancarlo Cruder proprio su questo argomento. Budin parte dal ricorso al giudice amministrativo (presentato dalla cooperativa S. Sergio di Trieste, editrice di Iskra) in seguito al quale i fondi per le iniziative editoriali sono rimasti bloccati dal 1994 in poi. Anche in relazione a ciò sono stati modificati i criteri di riparto dei finanziamenti che però non sono stati ancora approvati e non si è provveduto all’erogazione dei finanziamenti. Questo stato di cose provoca gravi e pesanti difficoltà alle iniziative editoriali della minoranza linguistica slovena, le cui organizzazioni si trovano co- Miloš Budin strette a ricorrere ad ingenti esposizioni finanziarie con l’impossibilità di pro- grammare per tempo le loro attività, scrive Budin aggiungendo che il perdurare di questa situazione ha messo a rischio l’esistenza di alcune pubblicazioni e-dite dalla minoranza con conseguenze sul piano occupazionale. É doveroso spiegare le ragioni della mancata erogazione dei finanziamenti, aggiunge il vicepresidente del consiglio regionale, ragioni che appaiono incomprensibili agli interessati. E dunque interpella il Presidente della Giunta regionale per conoscere “i motivi per cui non sono stati ancora erogati i finanziamenti di cui in premessa e non si è ancora provveduto all’approvazione dei nuovi criteri per il riparto dei finaziamenti previsti”. varnost. Prijateljem je že povedal, da je vzel knjige, ki jih med letom ni utegnil prebrati. S Šolskimi izleti prihaja v Rim veliko dijakov. Včasih jih popeljejo tudi v parlament, da sledijo sejam. Prava Skoda, da nihče ne sledi zasedanjem prvih avgustovskih dni, tik pred poletno prekinitvijo. Kakor zadnji dan Sole. Popoln nered, zgaga, neslane Sale. Celo običajne formalnosti popustijo. V senatu je skupina Severne lige vodila obstrukcijo. S seboj so vzeli sendviče in steklenice piva. Živahno je bilo v potovalnem uradu, kjer so dnevno prodajali po 500 letalskih ali želežniskih listov. Vsi so mislili samo na zaslužene počitnice, ki vsaj za italijanske politike niso oblika promocije. V Ameriki so tudi predsednikove počitnice take, da ga čimbolj približujejo “middle class”. Reagan je cepil drva na svojem “ranchu”, Clinton igra golf. Nasi politiki, kot se zdi, strastno ljubijo Ameriko. Skoraj polovica je namreč naročila počitnice med Grand Canyonom in parkom Jellowstone, v New Yorku ali Kaliforniji. Veliko jih je izbralo počitnice “on the road, coast to coast” (z avtom od obale do obale). V Italiji ostanejo le voditelji. Romano Prodi v rojstnih Apeninih, kjer ima družinsko kmetijo. Tu se zberejo bratje, sestre s sinovi in vnuki. Podnevi kolesarijo, zvečer zapojejo ob kozarcu vina. Massimo D’Alema bo letos preuzkuSal novo jadrnico, ki jo je kupil skupaj s prijatelji v Gallipoliju. Na jadrnici bo preizkušal elektronsko usmerjevalno napravo, dar Romana Prodija. Brez namigov. Finija živahna soproga vleče po svetu, medtem ko ima Silvio Berlusoni na izbiro pet vil na Sardiniji, dve v Alpah in eno na Ber-mudih. Edini, ki bo počitnice (po tradiciji) preživel doma, točneje v Viminalu je notranji minister Giorgio Napolitano. Skrbeti mora za naSo Poslancem in senatorjem je počitnice zagrenila vest, da so jim spremenili režim, parlamentarnih “pokojnin”. Oddahnili so si le ob spoznanju, da bo sekira najhuje udarila po parlamentarcih naslednjega mandata, po letu 2000. Tem bodo pokojnino plačali pri 65. letu, če so opravili en sam mandat, vsekakor ne pred 60-tim letom, kot doslej. Priznani pa bodo samo mandati, ki so zakorakali preko polovice, torej po dveh letih, 6 mesecih in enem dnevu. Ce pomislimo, da sta prva dva mandata druge republike trajala poldrugo in dve leti, razumem, zakaj so se sedanji poslanci oddahnili. Zanje bo namreč veljalo prehodno določilo, da lahko manjkajočo “delovno dobo” odkupijo. Ne po obrokih, kot doslej, pač pa naenkrat, na koncu mandata. Kar po domače pomeni, da bodo morali v pokojnino naložiti svojo odpravnino. Poslanske pokojnine bodo vsekakor za 5% nižje kot doslej. Sporočilo javnosti je jasno: jeseni pričakujte kle-stenje tudi za pokojnine navadnih smrtnikov. L’Ulivo in festa a Castions Con l’intervento del ministro del lavoro e della previdenza sociale, Tiziano Treu si apre oggi 7 agosto a Castions di Strada la festa regionale dell’Ulivo che si protrarrà fino al 17 agosto. In programma, oltre a tutti gli ingredienti della festa, c’è tutta una serie di appuntamenti importanti. Sabato don Antonio Mazzi della comunità Exodus e A-lessandro Tesini, segretario nazionale Adi, che affronteranno il tema del volontariato in un moderno stato sociale. Domenica 10 agosto interverrà Felice Casson che parlerà della riforma della giustizia. Lunedì 11 e mercoledì 13 agosto verranno affrontati da diversi esponenti dell’Ulivo il tema del rapporto tra federalismo ed enti locali e del progetto per il Friuli-Venezia Giulia in vista delle elezioni regionali del 1988. Infine il 16 agosto incontro con l’astrofisica Margherita Hack. Tutti gli incontri si svolgeranno dalle 19.30 alle 21.30. Nepričakovano odstopil zunanji minister Thaler Kdor je mislil, da bo slovenska politika te dni šla v miru na avgustovski dopust, se je zmotil. Sredi prejšnjega tedna je javnost dokaj presenetila vest, da je odstopil slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Nekaj se je v zadnjih tednih o tej možnosti sicer šušljalo po hodnikih, toda vest o ministrovem odstopu je vseeno dvignila nekaj temperature na slovenski politični sceni. Takoj so se sprožila ugibanja o tem, kako je prišlo do te odločitve, saj je slovenska zunanja politika (tudi s Thalerjevim doprino- pravi, da mu je take ravni politike dovolj in zato se iz nje umika, kot sam pravi, v gospodarstvo. V političnih krogih je glede odstopa slišati različne interpretacije. Thaler naj bi imel za odstop poleg osebnih tudi izrazito politične razloge, ki temeljijo na kritičnem stališču do popuščanja predsednika vlade Drnovška in dela LDS zahtevam in pritiskom vladne partnerice Ljudske stranke. Kakorkoli že, ob Thalerjevem odhodu se velja zamisliti, kajti to ni umik priletnega politika, ki je zrel za Zoran Thaler som) pravkar zabeležila pomemben uspeh, ko je bila Slovenija po spremembi ustave sprejeta v prvi krog pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Thaler je ob odstopu dal izjavo za javnost, v kateri podčrtuje pomembne dosežke slovenske diplomacije, do katerih je prišlo ob velikih naporih in, žal, tudi ob velikih notranjih razprtijah v Sloveniji. Thaler ocenjuje, da se razmere v slovenskem političnem življenju slabšajo in da strankarski interesi zasledujejo vse kaj drugega kot dejanske interese države. To se je po ministrovem mnenju dogajalo tudi ob razpravah in aktivnostih za vstopanje v EU, kjer je bilo to življenjsko pomembno vprašanje preko vsake razumne meje zlorabljeno za prestižne boje. V pogovoru z novinarjem ljubljanskega Dela Thaler pokoj, pač pa mladega in sposobnega človeka, ki je v marsikateri okoliščini svojega mandata pokazal več občutljivosti in spretnosti od starejših, izkušenih političnih “mačkov”. In dejstvo je, da je vodil slovensko diplomacijo v izjemno občutljivih trenutkih ter je dobrih rezultatov dosegel neprimerno več, kot je morebiti naredil napak. Veliko občutljivost je dokazal tudi v odnosu do Slovencev v Italiji. Kljub temu pa bi mu radi nekateri, ki “vedno o vsem vse vedo“, danes dajali lekcijo, česa vse ni naredil prav in kako bi se bil moral ravnati. Pa je le, raje kot poslušati take “modrece za nazaj”, bolj zdravo vprašati se, zakaj zapušča politiko mlad in sposoben človek. Morda pa ta odhod le ni tako dokončen, kot izgleda ta trenutek. D.U. Michael Jackson a Lubiana La Shell ce l’ha fatta Alla fine la Shell ce l’ha fatta a scalfire il monopolio sloveno e ad affacciarsi sul mercato. A Jesenice ha a-perto infatti nei giorni scorsi una stazione di servizio. Proprio le difficoltà della società petrolifera Shell e dell’italiana Agip, che non erano state ammesse alla gara per l’apertura delle stazioni di servizio sui nuovi tratti autostradali sloveni, a-vevano messo in cattiva luce la Slovenia in Europa. Ad intervenire è stato lo stesso commissario europeo Hans van der Broek. E l’esito è stato positivo. Pausa estiva del Parlamento Il primo agosto sono andati in ferie anche i parlamentari sloveni che si sono presi un bel periodo di riposo, fino al 15 settembre. Un riposo meritato a giudizio del presidente del parlamento Janez Podobnik che ha colto l’occasione per fare un bilancio del lavoro fin qui svolto e che si può riassumere così: sei sedute ordinarie ed una dozzina di sedute straordinarie, emana- zione di 113 leggi, di cui 33 approvate con procedura d’urgenza e la ratifica di 43 accordi internazionali. Il risultato più grande comunque è stato - a giudizio di Podobnik - la modifica dell’art. 68 della cosituzio-ne, la ratifica del trattato di associazione europea e la legislazione in materia di difesa della terra slovena. Opinioni opposte L’opinione pubblica slovena è divisa sul giudizio da dare al governo. Tuttavia prevale, se pur di poco, la sfiducia. La ragione è connessa ai ritardi riguardo alla legge finanziaria che ha provocato la presentazione di un'interpellanza in parlamento. Da qui ha preso le mosse l’ultimo sondaggio dell’opinione pubblica, effettuato dal quotidiano sloveno Deio di Lubiana. Il 38,6% degli interpellati ritiene che il governo meriti la sfiducia, il 37% invece pensa il contrario, ben un quarto infine (24,4%) non sa o non risponde. Guerra di decibel Anche sulla costa slovena, in particolare a Portoro-se, è scoppiata la guerra dei decibel. A prendere le difese di quanti protestano per il frastuono e l’inquinamento a-custico, provocato dai locali notturni, sono stati nei giorni scorsi i responsabili della comunità locale di Portoro-se. Sulla base delle misura- zioni affettuate infatti, sostengono questi ultimi, i rumori provenienti dai locali notturni superano ampiamente i limiti previsti dalle normative vigenti. Da qui la decisione di rivolgersi alla magistratura. Arriva Michael Jackson É dalla settimana scorsa che fervono i lavori all’ippodromo Stožice di Lubiana dove domani, venerdì 8 a-gosto, ci sarà il concerto della superstar americana Michael Jackson. Per la straordinaria manifestazione musicale sia in Slovenia che nei paesi vicini ferve l’attesa. ______________novi mata jur Četrtek, 7. avgusta 1997 Zaparla se je Postaja v Topoluovem V saboto an nediejo se je spet odparla Postaja Topolove an spet se je na sredi vasi an potle v skednju, ki tudi lietos opravlja vlogo Čakalnice, zbralo dosti ljudi. Matjaž Pikalo, adan od narbuj dobrih an priljubljenih m-ladih pesnikov v Sloveniji, ki je že izdau 4 zbirke poezij, nam je ponudiu kiek posebno očarljivega. Poslušali smo izbor njega piesmi, tudi v italijanskem prevodu, ki ga je napravu Michele Obit, poslušali smo njega poseban način pripovedovanja, ko se “pomaga” z ramoniko an njega dobrim glasam. Kultura -------—-------------- Po zgledu Topolovega v gorskih vasicah Znojile, Kal in Stržišče T ranzverzala utrinkov zaživela v Baški grapi V Baški grapi je minulo soboto zaživela “Tranzverzala utrinkov14, isti konec tedna, ko se je pri nas zaključevala letošnja Postaja Topolove. Tako se je dogajanje iz Topolovega dejansko preselilo onkraj meje, v podobna hribovska naselja StržišCe, Znojile in Kal, ki ležijo na razglednem pobočju pod Črno Prstjo. Kdor je bil v Topolovem, je tudi na otvoritvi Tranzverzale utrinkov lahko občutil podobno vzdušje: umetniki iz veC držav so se z instalacijami v Znojilah popolnoma vživeli v Čudovito okolje, vsak na svoj, izviren naCin. Obiskovalci so lahko videli nekaj resnično zanimivih postavitev, še najbolj pa so bili zadovoljni domačini, saj so se njihove sicer oddaljene vasice za Cas spremenile v centre pomembmega kulturnega dogajanja. V Znojilah so svoje instalacije postavili American John Duncan, Japonec Ma-koto, Holandec Jan Van der Ploeg, Italijani Ugo Pasc-hetto, Gianfilippo Pedote in Isidoro Dal Col, Francoza Florence Favai in Pierre Homain ter slovenski umetniki Boštjan Potokar, Rene Rusjan in Metka Miljavec. Postavitve imajo vsaka zase zelo sugestiven učinek, Čemur prispeva tudi edinstveno okolje vasice, kjer je po dolgih letih izseljevanja ostalo doma vsega skupaj le sedem duš. V soboto pa je bilo v vasi živo, kot že dolgo ne. Center dogajanja in srečevanj je bila hiša pri ki je izdeloval glinaste posodice sredi vasi, ob pomoči vsakogar, ki je želel sodelovati. Posebnost teh izdelkov je v tem, da se Cisti glini primešajo druge naravne snovi (žaganje), približno tako kot so po umetnikovih raziskovanjih izdelovali posode praljudje. Posodice bodo peCene na prav tako prastar naCin v zemlji, naslednjo soboto, ko bodo v bližnji vasici Kal na vrsti obrtniške delavnice. Proti večeru se je sobotno dogajanje iz Znojil preselilo v bližnje StržišCe, kjer so se vašCani Kala, Znojil in StržišCa zbrali ob nastopu ljudskih pevcev, domačih in drugih, ki so z izvirnimi ljudskimi motivi prišli tudi iz Notranjske, Štajerske in Prekmurja, (d.u.) Dal Col izdeluje keramične posode ob pomoči prisotnih, zgoraj ena izmed instalacij v Znojilah Drolnu, od koder je doma Ernesta Drole, dinamična in iznajdljiva kulturna delavka, kateri gre skupaj z novogoriško umetnico Metko Miljavec in “oCetom44 Postaje Topolove Morenom Miorellijem zasluga za uspešno organizacijo Tranzverzale. Veliko pozornost je vzbujal še zlasti renomirani italijanski umetnik Isidoro Dal Col, mojster keramike, Pesnik Matjaž Pikalo v čakalnici Še pred njim pa so Lidia, Mariagrazia an Anna na vaškem placu spet predstavile Čudne an smiešne pravce iz i-gre “Buogi možje”. Trieba je reC tudi na tem mestu, de je naše Beneško gledališče zaries za pohvalit, ker je parpravje-no an v polietnih cajtih imiet vaje, hodit okuole, pokazat njega dielo an še posebno ker povsierode ima velik suCes. Poletno sezono so zaCel v Števerjanu na Goriškem, kjer je igro “Buogi možje” gledalo kakih 200 ljudi, Ce ne vic anvsi so veselo pjuskali na ruoke. Vabil so jih spet an puo-dejo tja že 28 avgusta s komedijo “Vsak minut je na pa-lanka”. Z njo so bili v Breginju an tudi gor so bli lepuo sparjeti. Pa vamimo se v Topoluove, kjer se je v nediejo zjutra z-bralo nazaj puno ljudi za na Livek. Postaja se je an za lietos zaparla, Ceglih tele dni nje ideja, nje sienje živi v Baški grapi. Ponudila nam je puno liepega, zatuo jo bomo veseli tudi druge lieto. Il progetto promosso dalla Provincia sarà completato entro ottobre La provìncia in 10 guide Realizzate dalla cooperativa Alea sono in versione italiana ed inglese A maggio sono uscite in edicola le prime tre guide del Friuli Venezia Giulia, la Provincia di Udine, a giugno le seguenti due e nei giorni scorsi è stata messa in vendita la numero sei. Le guide fanno parte di un progetto più ampio di valorizzazione e promozione turistica ideato e voluto dalla Provincia di Udine che si articola in tre fasi: la prima relativa alla cartellonistica turistica, ora in via di conclusione; la seconda che prevede la pubblicazione di prodotti a stampa (guide turistiche, manifesti, locandine), in pieno svolgimento; una terza e ultima fase tutta dedicata alla realizzazione del prodotto informatico relativo, e dunque video e CD rom, alla realizzazione dei quali sta collaborando anche Lara Dugaro. L’iniziativa si propone di decentrare i flussi turistici in aree limitrofe ai poli più frequentati, favorendo così la conoscenza di realtà minori, ma non per questo meno interessanti dal punto di vista storico, artistico e na- 5 Le guide del Friuli-Venezia Giulia La provincia di Udine turalistico. La realizzazione del progetto si basa su un censimento del patrimonio culturale, architettonico e ambientale della Provincia, al quale hanno contributo anche le Amministrazioni comunali, le Comunità montane e collinari e le A-ziende di promozione turistica. 11 territorio della provincia di Udine è stato diviso in dieci aree omogenee che sono: Terre di risorgiva, Terre di Carnia, Terre di bassa pianura, Prealpi e Piana del Tagliamento, Civida-le e Valli del Natisone, Colline e Valli del Torre, Canal del Ferro Valcanale, Piana e Colli orientali, Colli del Friuli centrale, Udine tra magredi e castellieri. Per ogni area sono stati individuati sei itinerari tematici: Ville e palazzi, Chiese e cappelle votive, E-difici e borghi rurali. Tracce di storia antica, Luoghi ed ambiti naturali, Siti militari e fortificazioni. Le sei guide finora pubblicate sono in vendita nelle edicole di tutta la Regione e non solo. Tra queste ci sono quelle dedicate alle Valli del Natisone e del Torre, mentre è ancora in fase di preparazione quella della Valcanale che assieme alle tre mancanti dovrebbe essere distribuita nelle edicole entro ottobre. Realizzate dalla cooperativa Alea di Udine, le guide sono pubblicate in due versioni, in italiano e in inglese. Resia: Una finestra sul futuro da sabato E la 10. edizione e prosegue fino alla Smarnamiša La rassegna economica culturale “Una finestra sul futuro”, organizzata dal circolo culturale Rozajanski dum con il proposito di far conoscere e promuovere le produzioni della cultura e dell’artigianato della Val Resia, è giunta quest’anno alla sua decima edizione. Si terrà nella casa della cultura resiana a Prato di Resia dal 9 al 15 agosto. L’inaugurazione si svolgerà sabato prossimo 9 agosto con inizio alle ore 20.30. Innanzi tutto verranno premiati i ragazzi, partecipanti al 10. concorso dialettale resiano, seguirà poi la presentazione del CD Smarnamiša e del libro “La vera storia della volpe di Resia”, “Ta prawà prawicà od lisi'cà od Rezija”. 11 testo è stato narrato da Elena Di Floriano e racconta vari episodi della volpe e del lupo, i protagonisti più noti del vasto ed affascinante repertorio di racconti resiani. E stato scritto in resiano (grafia del prof. Steenwijk) ed in italiano. Le illustrazioni sono di Anna Maria Di Le-nardo e Daniela Negro. CIRCOLO CULTURALE HESIANO Rozajanski Dum pražantawa NO GLEDANJE DALEČ ZA NAŠO DULINO Ta rozajanska kulturska Hiša Ta na Ravance 9-15 avošta 1997 WBEEB mBBm Fontane e arte a Villanova Il Comune di Luse-vera e l’associazione Storie dai Longobars hanno organizzato una manifestazione artistica a Villanova delle Grotte con l’intento di valorizzare il paese e promuoverlo turisticamente. Qui ci sono 7 fontane, cinque nuove e due vecchie. Gli artisti dell’associazione, a gruppi o singoli, 17 in tutto, le hanno decorate. L’inaugurazione dei lavori avrà luogo sabato 9 agosto alle ore 18.30. Nella stessa giornata e sempre a Villanova delle Grotte, c’è un altro appuntamento culturale. Alle ore 15.30 , nei locali della ex latteria, ci sarà l’inaugurazione di una rassegna grafica, curata da Len-daro G, Camiless “O-maggio a Pier Paolo Pasolini”. L’iniziativa è stata realizzata con la collaborazione dell’Associazione Incisori Pugliesi. 4 no vi matajur___________________ Četrtek, 7. avgusta 1997 Zaščita: septembra poenoteno besedilo Tako je zagotovil poročevalec zakona Maselli Tabor bo od 25. avgusta do 6. septembra Mladi raziskujejo Kanalsko dolino Septembra bo izdelano poenoteno besedilo zakonskih predlogov za zaščito slovenske manjšine v Italiji. To zagotovilo je prišlo s strani poročevalca za naš zakon v poslanski zbornici, Domenica Masellija na srečanju, ki ga je imel pred nekaj dnevi v Rimu s tajnikom Slovenske skupnosti Martinom Brecljem. Maselli je povedal, da so v komisiji prav v teh dneh odobrili zakon za ladinsko manjšino, kar se tiče zaščitnega zakona za Slovence so pa čakali tudi na predložitev drugih zakonskih osnutkov poleg tistega, ki ga je podpisal Caveri. In dejansko je DSL predložila svoj predlog, napovedali so svojega tudi predstavniki Forza Italia. Z Rima prihaja tudi druga pozitivna novica in sicer v zvezi z Listino o varstvu in zaščiti narodnih ter jezikovnih manjšin, ki jo je leta 1995 sprejel Svet Evrope. Sedaj je bila z dokončnim sklepom senatne skupščine polnopravno osvojena. Vlogo poročevalca je tako v pristojni zunanjepolitični komisiji kot na plenarnem zasedanju imel slovenski senator Darko Bratina. Kakih 20 mladih raziskovalcev, pravzaprav dijakov in univerzitetnih študentov bo letos pod vodstvom več mentorjev raziskovalo območje občin Trbiž in Naborjet -Ovčja vas, kjer bo potekal mladinski raziskovalni tabor Kanalska dolina 97. Prireditelji zanimive pobude, ki ponuja študentom možnost interdisciplinarnega dela na terenu, so Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Društvo mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice ter Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. So-prireditelja sta gibanje Znanost mladini iz Ljubljane, ki je s finančno podporo omogočilo letošnjo izvedbo tabora in Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini, ki bo dalo na razpolago prostore v Ukvah in seveda sodelovalo ter prispevalo po svojih močeh k uspehu pobude. Kot v vseh taborih doslej bo delo potekalo po skupinah. Letos so jih predvideli štiri. Etnološki sta sicer dve in prva bo poglobila odnos vasi do planin, druga pa zgodovino družin, tretja skupina bo preučevala ljudsko arhitekturo, četrta - jezikoslovna - pa bogastvo jezika, predvsem uporabo raznih izrazov za kmetji-stvo, orodje, toponomasti-ko. Delo, ki se bo v veliki meri opiralo na sodelovanje informatorjev torej na stik z domačini, bodo kot mentorji vodili Mojca Ravnik, Irena Nartnik, Danila Zuljan in Roberto Dapit, vodja tabora pa bo Milan Pahor. Naj še povemo, da bo tabor, ki se sicer po desetih letih ponovno vrača v Kanalsko dolino, potekal od 25. avgusta do 6. septembra. Lezioni e concerti a Cividale Anche quest’anno, ed è il decimo, avranno luogo a Cividale i “Corsi internazionali di perfezionamento musicale”. A condurli saranno musicisti di grande talento: Konstantin Bogino e Andrea Rudi (un nostro convalligiano di Scrutto) per il pianoforte e la musica da camera, Alexandr Dubach per il violino, Enrico Piera-nunzi per la musica jazz, Cristian Bellisari per il violoncello e Valentino Zuc-chiatti per il fagotto. Al corso, che avrà inizio domenica 17 e si concluderà giovedì 28 agosto, è abbinato un programma di concerti che sarà inaugurato il giorno di Ferragosto, alle 18.30, nella chiesa di San Leonardo a San Leonardo, nelle Valli del Natisone. Protagonisti Evaristo Casonato, o-boe, e Marco Colombaro, piano. Il secondo concerto avrà luogo martedì 19 a Monte-gnacco. Seguiranno altri quattro appuntamenti serali presso il teatro “Ristori” di Cividale. 11 28 agosto sarà la volta del pianista Andrea Rudi che, assieme al violinista Alexandr Dubach si e-sibirà a Sutrio. E saranno ancora loro a concludere la serie dei concerti venerdì 29 agosto, nella villa De Puppi a Moimacco. L’ingresso ai concerti è libero. COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic ——— Iz Topoluovega par nogah na pobudo Rečana Na Livku spet praznik parjatelju V nediejo 3. avgusta je vas Livek Livek imata še perfin istega patrona spet ratala še ankrat večja, spet se je Sv. Jakoba. Takuo ki je bluo ankrat, gore mešalo še ankrat tarkaj ljudi ku priet ko so začel podtikat oginj so-po navadi, še ankrat so vaščani pru le- vraštva an podpihovat strah an nezau-puo an toplo sparjeli parjatelje an z- panje na meji. Takuo bo spet. Zatuo ki nance, ki so paršli na obisk par nogah, takuo čemo mi, ki živimo na adni an po stazi iz Topoluovega. Takuo, ki so drugi strani konfina an želimo živiet v hodil ankrat v senjam, v uas, po opra- mieru, adan z drugim. Zatuo, ker tala vilih... Svoji k svojim. Kaj jih je darža- je današnja pot pod skupno evropsko lo kupe? Iste navade, v dielu an v kul- strieho, kjer v zelo kratkem cajtu bo-turi, isti jezik, ista molitev... Liesa an mo vsi. sveta maša, ki jo je daroval (s pojasnili an pridigo tudi v italijanskem jeziku) kobariški dekan Franc Rupnik. Pieli so jo pievci od pevskega zbora Rečana. Sledila je na sredi vasi velika fešta, ki je bila zelo prijetna in topla in se jo je udeležil tudi gar-miški šindak Lucio Cana-laz. Kulturno društvo Rečan, ki se je zmislilo an peje na-pri tolo lepo iniciativo An domačini so radi poslušal kulturni program, dol zdol pa Benečani na vaškem placu, kjer je biu pravi senjam Na Livku so nas pru le-puo sparjeli domačini, s prefektom Likarjem na čelu. Najprej so ponudli v-sakemu kiek za potalažt suho garlo, potlè pa prisarč-ni kulturni program. To parvo so, no malo sramežljivo, zapieli an recitirali otroci k-rajevne osnovne šole, nato pa so prav lepo zapeli venček ljudskih pesmi Metod Bajt in dvie dekleta. Sledila je kot po navadi pohoda “čez namišljeno črto” že štier lieta je v zahvalo parneslo prijateljem na Livku gubanco, takuo ki je bila navada ankrat, samuo de tela je bila ries super velika. Bilo je lepo srečanje, ki so ga bili vsi veseli, tiste pa ki se zdi najlepše je, da je v-sako lieto vič otruok, ki parhaja na Livek, an vsako lieto se čujejo an oni doma, med domačimi. Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ORTOPEDSKE • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Checcho an Chiara sta udobila Senjam Zadnji krat so nam jo pru “lepo” zakuril v tiskarni, tipografiji: na parvo stran so nam diel dvakrat le tisto fotografijo an takuo je zmanjkala tista od Checca an Chiare, ki sta udobila lietošnji Senjam beneške piesmi s piesmijo “Beneška vičer”. Se opravičujemo vam, dragi brau-ci, pru takuo Checcu an Chiari. An telekrat publi-kamo spet njih fotografijo an jim čestitamo. Cividale del Friuli Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 CRUCIL RENATO =— Kronaka —— Tineto je navadu mladino runat purton z brušjanam Par Štiefinče je bla “beneška ojcet” ________________________________novi matajur četrtek, 7. avgusta 1997 V Sauodnji dielamo... Dvie nedieje za odstranit plazuove Ne dva tiedna od tega smo pohvalil puobe an može (predvsem jagre) iz podbunieškega kamuna, ki so Sli čedit staže an zapuščene sanožeta na Matajurju. Telekrat pa po-hvale'mo an zahvalemo puobe an čeče iz sauonjskega kamuna, ki so šenkal dvie nedieje vsi naši skupnosti, predvsem vasnjanom iz Jeronišča, ker so jim šli čedit plazuove, ki so se utargali iz brega, ki stoji nad vasjo. Idejoso jo imiel možje od prostovolne skupine civilne zaščite (squadra protezione civile e volontari antiincendio) sauonjskega kamuna an poklical so na pomuoč vse skupine, ki dielajo na kamunskem teritorju. Muormo reč, de se via Cicigolis 2 330413 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE Kakor smo že pisali v prejšnjem Novem Matajurju sta se v saboto 26. luja v Sauodnji v cierkvi oženila Tereza Cemoia - Stiefinčjo-va an Fabrizio Podories-zach - Urbanove družine iz Puoja. Kakor so nam bli obljubili, so nam pošjal lepo sliko (fotografijo), ki so jim jo naredili pred cerkvijo njih parjatelji. Vebral an izročil so nama telo fotografijo z manie-nom, da se zahvalejo tudi tistim puobam sovodenjske vasi, ki so se potrudil za jim parpravit tajšan liep purton. Ries je bila prava beneška ojcet, ne samuo za stran purtona, pa za vse kar se je dogajalo priet an potlè. Parbližno an miesac od-tuod, kot po navadi, san šu na obisk parjatelja Albina na Stefenič (Albino je stric sestri Terese an Patrizie, ki so bile Selè zelo majhane kar so po nesreči zgubile tata. Mama Anna an stric Albino sta si parsegla, de ne bo smielo maj parmanj-kat nič tistim čičicam, posebno pa ljubezan. Albino je ratu za nje ne samuo stric, pač pa tudi dober tata). Ko srna se pozdravela me je obvestiu, da bo preča žemba v njih družini. Sklenila srna, da bo potriebno nastavt purton pred cierku, tonkače zbrat an sovodenjske puobe oborožit (armat) s petardi za streljanje, ku po stari navadi. Trieba je bluo ušafat človieka za tuo. Taj-šnega, ki tu telih rečeh ima veliko izkušnjo (esperien- ze). Tu an žlah sam se pogledala an kupe zarjula: Tineto! Valentin Chiabai -Uršin iz Sauodnje, kuo nam nie paršlo priet tu pamet. Duo buojš, ku Tineto? Albino je obljubu, de bo po-skarbeu pijačo za vsiema, ist pa za organizacijo. Sko-ču sem h Tinetulnu, ki živi par Tarpeč an mu razluožu, kar srna se z Albinam bla priet pomenala. Sparjeu je hitro z navdušenjem našo prošnjo an mi jau: “Ti mi parpeješ tle te mlade, ist jih bom pa učiu. Je pru, de sami narde. Kar sam biu ist mlad so ti samuo ankrat pokazal, kuo se runa, če niesi lepuo nardiu je bla pa caba-da.” Par dni pred žembo san šu po sauonjske puobe an jih parpeju h Tarpeču, kjer so jih čakal Tineto an njega sinuovi. Kliet je bila puna brušjana an hlodu. Tinetul-nove navodila so ble suhe an ostre, ku par sudateh, teu se je pokazat te mladin buj strog, kuk je v resnici. Kot mruje so hitro an muče die-lal an ga bugal. Kar so sple-dli parvi brušjanu kol, so mu ga ponosno pokazal. Ries je biu lepuo obdielan, kot jih videta na fotografiji. Tenčas se je Tineto potala-žu. Na petak vičer, dan pred žembo, je biu purton lepuo nastavljen pred cerkvijo an oznanju noviče. Saboto jutro je bla Sauodnja vsa oflokana. Na turme so ton-kači Paolo Cromaz - Loškin iz Bare, Marino Cromaz iz Sauodnjega, Albino Coren iz Puoja an Tineto čakal noviče. Kar so se parkazala se je iz turma razširila po dolini čudovita melodija zvonov. Noviča sta bila pru lepuo obliečena, da je biu gušt jih gledat. Teresa je nosila dugo bielo kikjo, ki ji jo je bla zašila žnidarca Cecilia. Pod paško jo je spremlju v cierku Albino z dvignjeno glavo, kot pri presentat arm. Sa’ je biu par artiljerji za vojaka. Za njim je šla Anna, ki nie tie-la bit za manj s svojim rožnatim klabukam. Po poroki strejanje nas je tielo ogljušit. Pokazal so se parvi cigarji, ku po navadi. Kar so noviče vsi lepuo po-sjal z rajžam so jim storli zažagat z adno staro žago debeu kol, da sta se lepuo spotila priet, ku so vsi kupe z tulečimi avtomobili šli na kosilo an vičerjo v Prehod. Tam je bila velika fešta. Pridan godac je biu Valter Iuretig, ki je po rodu iz Marsina. Povabljeni smo bli po vičerji od Albina pa še vsi parjatelji an so se pridružil h nam še Nino Cic-cone s trombonam an Andrea Visentini z ramoniko, de smo jimy pomagal vepit tistih 150 litru okusnega vina. Plesal smo do bielega jutra. Zadnjo piesam jo je ob 4. zjutra pa petelin pieu. Noviča sta se trudno pa veselo pejala damu. Albino an Anna sta pa obljubila, da sta parpravlje-ni še 150 litru tajšnega vina, kar bo (mi upamo preča) pa ura od Patrizie. Vladimir Predan je zbrala liepa skupina dielucu, blizu je paršlo puno judi, ki so tiel bit hnucu na kako vižo. Diela je bluo ries puno, takuo nie bluo zadost ’ne nedieje. Ušafal so se spet še 27. luja an ker tudi telo nediejo niso utegnil odstranit vse kamane, zemjo, polomjene drie-vja, so se nekateri ušafal še v petak. Ki reč? Ries pridni, brez previe oznanjat okuole, so nardil puno diela an takuo, ki so nam jal, v takem velikem trudu, so ušafal tudi pet minutu za se posmejat. Novice izjesičjega lega nogometa (kalčeta), med vsiem tistim buj al manj mladimi. Gorkuo je bluo, pa vseglih so letal napri an nazaj brez badat na ico. Ries, so lepuo igral an na koncu je udobila adna ekipa, pa posebno je udobila želja bit kupe za oživiet vas. Vse tuole so organizal možje. Sevieda, parpomagale so jim an žene. Ko so genjal cabat na balon, so šli napravjat griljato za vičerjo. Zbralo se je parbližno sedamdeset vasnjanu. Vsi so pomagal kiek narest: kajšan je peku griljato, drugi so kuhal pulento, treči so na-pravjal solato an sladčine, točil vino... Nie manjkalo pru nič. Je bla pru ’na liepa parlo-žnost za de se srečajo vsi va-snjani, tisti, ki so v vasi, an tisti, ki žive proč al zavojo diela, al zak so se oženili kam drugam. Lepuo je, de se gajajo take stvari, s troštam, de puodejo napri še puno puno liet an de zrasejo od lieta do lieta. L. Bla je sabota 2. vošta, praznik moži. V Ješičah, takuo ki se gaja že vič liet, se je vse gibalo. Na Goric že zjutra je bla napravjena duga miza, grilja je bla na nje pre-storu: čakala je, de kajšan začne peč na nji. Popudan tam na kampetu je začela tekma, gara od ma- Marco Sibau - Tamažu an mali Andrea Chiabai -Lahu sta bla te narstariš an te narmlajš, ki sta cabala na balon v Ješičjah jih prav Za Mittelfest v Ce-dade so predstavljali pogostu kajšno komedijo al pa kajšno dramo v gledališču “Ristori”. ’No vičer sta bla šla gledat tudi Giovanin an njega žena Milica. Ku so se ugasnile luči, Milica je pošepeta-la po tiho tu uhuo Gi-ovaninu: - Tist mož, ki sedi blizu mene se praska tam par rit! - Pusti ga, naj se praska - je odguoriu le potiho Giovanin. Za nomalo cajta potlè je Milica jala tu uhuo možu: - Giovanin, tist mož se praska le napri! - Pusti ga naj se praska, sem ti že ankrat poviedu, ka’ te tebe briga, mene me na briga nič! - ji je nomalo jezno odguoriu Giovanin. - Ce je takuo, mu bom pa pustila, pa sem ti tiela poviedat, de za se praskat nuca mojo roko!!! Dva lenorita gresta po poti: - Zakaj si popeštu tistega puža, ki ti ni nardiu nič? - je vprašu te parvi te drugemu. - Kuo mi ni nardiu nič, že cieu dan lieta za mano!!! Mali Perinac an njega družina so bli šli tu saboto vičer v Oblico na senjam Dan po starim. Pokušat so tiel vsake sort dobruo-te, ki so jih jedli naši ti stari an ki jih napra-viajo za tel praznik v Oblici takuo, de jim je ostalo vič ku pu blaga an se jim je huduo zdielo ga vrieč proč. - Gospa Ada - je jau Perinacu oče -parnesitemi za dobru-oto ’no boršo, de nesemo damu našemu pisiču, kar nam je ostalom, sa’ je škoda vrieč proč. - Ma tata - je jau na vas glas nadužan Perinac - midrugi nimamo obednega pisiča tam doma!!! Ruski dielovac, ka-dai ustane napune ’no staklenco vodke an gre na dielo. Francuoski dielovac napune ’no staklenco vina an gre na dielo. Niemški dielovac napune ’no staklenco pive an gre na dielo. Italijanski dielovac napune ’no staklenco scanja an gre na Usi!!! novi mata jur Četrtek, 7. avgusta 1997 6 Nel Mesolitico si afferma la tendenza alla stanzialità Con i cacciatori e pescatori di Biarzo Anche nel Riparo di Biarzo-Celo par Maine v BijarCu nel Periodo Mesolitico appaiono i segni del mutamento ambientale, dedotto da una diversa proporzione fra le specie animali presenti, riscontrati nell’esame dei reperti ossei. Ancora una volta si sono attribuite la maggior parte delle ossa a 6 specie animali e solo una piccola parte ad altre 6 specie. L’animale più cacciato risulta ancora il cinghiale, seguito dal cervo, quindi dal capriolo, invariata la caccia al camoscio e la diminuzione graduale dello stambecco. Fra le ossa appaiono quelle dei bovini, si ritiene ancora selvatici. Nel secondo gruppo, molto più ridotto, appaiono le ossa del coniglio con poche differenze per gli altri animali, ma scompaiono le ossa di orso speleo. Sono state fatte alcune osservazioni sulla stagionalità della presenza dell’uomo nel Riparo di Biarzo-Celo par Malne, durante questo periodo. La caccia al cinghiale, si legge in queste relazioni, iniziava preferibilmente in novembre e si concludeva in aprile-giugno. Il capriolo e il cervo, invece, in primavera e in autunno-inverno. Da ciò si è dedotto che il Riparo di Biarzo-Celo par Malne non doveva essere occupato nel Periodo Mesolitico durante l’estate. Gli studiosi della fauna ittiologica hanno tuttavia e-saminato i frammenti di os- La presenza di resti ossei di alcuni pesci è stata assunta come indicatore della tendenza alla stanzialità dei pescatori di Biarzo. La Trota, dei Salmonidi, appare in epoca piuttosto tarda, dopo il Mesolitico sa dei pesci raccolte nel riparo per giungere ad alcune considerazioni sulle specie dei pesci presenti, sulla presumibile età degli animali catturati e quindi sull’epoca della cattura. Le ossa appartengono in maggioranza a tre specie, il temolo, il barbo e la lasca. Questi pesci, della lunghezza di 30-45 centimetri, risultano catturati in tutte le stagioni dell’anno, estate compresa, ma di più in primavera-estate. Ciò fa ritenere che il riparo, nel Periodo Mesolitico, fosse frequentato anche d’estate. Si è concluso che in estate il gruppo dei cacciatori si divideva: una parte si trasferiva nei siti di caccia di alta quota, una parte rimaneva presso il fiume per dedicarsi alla pesca ed alle altre attività. Queste osservazioni indicano che nel Periodo Mesolitico si è affermata la tendenza alla stanzialità. La caccia spingeva alla stagionalità, la pesca ed altre Čenča R0'3STNE6A dne, PONOC// jfrtytJjUmkr Iz revije Galeb štev. 7 marec 1990 attività sono indicatori della stanzialità. Annotiamo qui la difficoltà di interpretare l’indicazione di 2000 metri di altitudine delle sedi di caccia del Mesolitico. Un’altitudine tanto elevata avrebbe comportato il trasferimento dei cacciatori di Biarzo perlomeno verso l’alta montagna delle Alpi Giulie, a grande distanza dal riparo. La permanenza durante l’estate potrebbe spiegare la stanzialità per le attività estive presso il Natisone e forse per tener occupato il riparo. Non ci è infatti dato di sapere se questa tribù fosse l’unica presente nella zona, oppure se, come pare probabile, vi fossero altri siti, mai scoperti. Lo strato mesolitico del riparo ha conservato anche più di duecento strumenti di pietra scheggiata. La materia prima fu ancora la selce tratta dal fiume. Numerosi sono i frammenti di strumenti, come i dorsi e le troncature, ed i frammenti di geometrici. Fra gli strumenti si evidenziano per il numero i dorsi e le troncature, i grattatoi, i geometrici e le punte a dorso, in prevalenza strumenti a dorso. Si tratta di strumenti con una punta o una lama affilata mediante scheggia-tura ed un lato di un certo spessore. Insieme ai grattatoi e ai raschiatoi, sono quasi tutti strumenti adatti per le attività connesse all’utilizzo dei prodotti della caccia e della raccolta: sezionamento delle carni, scuoiamento, raschiatura e pulitura di ossa, di pelli e di corna e trasformazione delle risorse naturali, come il legno, i vimini, la corteccia, eccetera. I geometrici, cioè le schegge lavorate di piccole dimensioni, i microliti, erano componenti adatte ad essere fissati su aste o manici di legno per ottenere attrezzi atti a tagliare, segare e falciare. Fra gli strumenti mesolitici del riparo di Biarzo, ne sono stati raccolti alcuni di osso: frammenti di corno ed una punta lavorata. Presente dell’ocra giallo bruna, colorante di utilizzo e anche provenienza sconosciuti. (archeologia - 9) Paolo Petricig -------------- Minimatajur ■— E’ una fantasia da primo premio Importante riconoscimento alla materna bilingue Le farfalle esprimono libertà, grazia e leggerezza ma soprattutto accendono la fantasia. Lo ha potuto notare chiunque si sia trovato domenica a Bordano, semplicemente a passeggiare tra le case che sono state abbellite da ormai oltre 140 murales. E poi chiunque abbia visitato le diverse mostre, tra le quali quella dove sono esposti i lavori dei partecipanti al con- Le manifestazioni hanno infatti richiamato a Bordano moltissimi visitatori, artisti ed illustratori, nonché diverse scuole. Notevole infatti è stata la partecipazione al concorso per la fiaba illustrata: 130 sono stati gli elaborati per la sezione a-dulti, giunti a Bordano da o-gni regione d’Italia e anche dalla Svizzera e dalla Slovenia; 45 invece i progetti presentati nella sezione ragazzi: 1 da una scuola media superiore, 8 da scuole medie inferiori, 36 da scuole materne ed elementari. Alla luce di questi dati assume ancora maggior valore il primo premio assegnato alla Scuola materna bilingue di S. Pietro al Natisone per la fiaba “La farfalla Rosalinda”, che nella giornata di domenica, cosa davvero unica, era già in vendita in un’elegante pubblicazione. Ed è stato un giudizio più che lusinghiero quello che il prof. Livio Sossi, uno dei maggiori e- corso nazionale per una fiaba illustrata sul tema “Sulle ali delle farfalle”. Queste iniziative, promosse dal comune di Bordano con l’intento di valorizzare la propria comunità, di far conoscere le innumerevoli varietà di farfalle (oltre 500) che abitano il suo territorio ed attraverso le farfalle farsi conoscere e visitare, hanno colto nel segno. Parte delle autorità presenti alla premiazione, da sinistra il sindaco di Bordano Picco, il presidente della giuria Livio Sossi, il presidente della Provincia Giovanni Pelizzo e il consigliere regionale Antonio Martini sperti di letteratura per ragazzi, ha pronunciato a nome della giuria sul lavoro della scuola sampietrina. La poeticità e l’essenzialità del testo, la forte connotazione espressiva delle immagini e la loro efficace spontaneità, la perfetta sintesi di testo ed immagine - indicate dalla commissione come esempio da seguire: queste le motivazioni del primo premio. A ritirarlo assieme alle quattro insegnanti Antonella, Arianna, Marina e Vilma, giustamente orgogliose, un gruppetto di bambini. Tutti sono stati appaluditi calorosamente dal folto pubblico e dalle autorità sul palco Parte dei bambini che hanno realizzato la storia che ha vinto il 1. premio con le maestre Cičica in mačuha Ankrat ji biu an mož, ki ji imeu samuo adnò čičico an žena mu ji bla umarla, ta-kuo di sta ostala sama, an tel buožac mož nie vieu, ki dielat prez gaspodinje tu hiš, takuo di puno cajta ji premišjuvo, kuo ma nardit, takuo di se ji pomislo, narbuojš se poročit. An ji ušafo no žensko an se ji porodu. Ma tala žena je miela tud dno CiCico an ji bla strašnuo strupena s to parvo CiCico od moža, jo nie mogla videt an ji nie še jest dala an telemu možu se ji zlo huduo zdielo, maji muoro muCat. An dan mu jala: tan so uce v sanožet, zažen tojo hci, naj bo pasla, an drug dan buoga eidca ji muorla iti tele uCice past. Anta tala strupena maCuha za jest ji pošjala samuo pomije. An tala buoga cicica ji nimar strašnuo jokala, ki nie miela mame. Takuo di an dan ji pasalo ato tode na ženica an jo ji prašala: “Zaki joCeš ti, deklica?” “Zak nieman moje mame, mi je umarla, an iman hudo inaCu-ho, me daje samuo pomije za jest an me na more videt.” Tala zenica ji bla Marija goz nebes an ji jala teli CiCic: “Na joC, od donas naprej bos miela, kar bos tiela, te dan tolo palčico an tel kjuCac zlat; kar boš laCna, zajmiš tu tla an porčeš tele besiede: - Liepa mizca, nardi se, liepa mizca, poderi se; an s telin kjuCan puojš gu tiste Celò, gor ušafaš oblieke, take ki bos tiela.” An takuo tala diklica se ji zredila an sak guod se ji napravla z lepim oblieke an ji šla uh maš. V cerkvi vsi judje sojo gledal, zaki ji bla zlo liepa, an vse ji sprašuvalo, Ciga ji an od kod ji tala liepa CeCa. Drug guod ravno takuo se ji napravla an ji šla uh maš an go pred cirkujo jo ji Cako krajov sin, di bo videu, kuo ji strašnuo liepa, ki Cou judi se menat. An takuo tist guod ji paršla uh maš an nje maCuha an jo ji zapoznala u obraz, de ji n i j h Ceca, an ji bla strašnuo gelozasta na njo, ki ji bla takuo liepa, ji mislila, di pomije so ji nardile dobro an drug dan ji hitro zagnala nje hčer past uCice an to drugo ji skrila pod stengice, di sin od kraja jo na ušafa an jo na bo mou poročit, ma petelin-Cic ji zakikiriku an poviedu krajo, kje ji tala liepa deklica. Marino - Pocera Variar, leto 1981 ^ novi matajur Jy Cslv četrtek, 7. avgusta 1997 Il difensore valligiano parla del suo futuro dopo l’esperienza bianconera Enrico Cornelio, valligiano diciannovenne, dopo u-na breve parentesi motoristica ha iniziato la sua carriera calcistica nella stagione 1987/88 nella squadra Pulcini della Valnatisone allenata da Paolo Caffi. L’esordio fu più che positivo con un bottino di 18 reti sulle 19 messe a segno dalla formazione azzurra. L’exploit gli consentì la conquista del trofeo “Novi Matajur” riservato ai giocatori delle giovanili. Il giovane calciatore di Ponteacco si è messo quindi in evidenza nelle formazioni Esordienti, Giovanissimi ed Allievi (squadra con cui in un campionato è andato a segno per 27 volte), migliorando la sua impostazione tecnica grazie agli insegna-menti di validi e preparati tecnici quali Nereo Vida, Claudio ed Ezio Castagna-viz. Poi il grande salto: Cornelio approda nel luglio 1993 all’Udinese, dove è chiamato nella squadra degli Allievi nazionali. Un campionato da allievo e tre nella squadra Primavera, ed ora il ritorno a casa dopo un’esperienza positiva con la maglia bianconera. “Il mio impatto con l’Udinese è stato positivo - racconta oggi Enrico - sia con i compagni di squadra che con il tecnico Adriano Trevisan ed i dirigenti. Ho e-sordito giocando allo stadio Moretti contro l’Atalanta, nel ruolo di centrocampista. Quindi la parentesi della panchina per un periodo di due mesi. Un infortunio del difensore di fascia sinistra L’ultimo atto della sua e-sperienza in bianconero riguarda la stagione appena conclusa, nella quale l’Udinese non ha ottenuto risultati all’altezza della sua fama terminando il campionato al terz’ultimo posto in classifica. Le prestazioni individuali di Enrico, anche leggendo le cronache, sono state di buon livello. Quello che rammarica maggiormente l’atleta valligiano è la sua esclusione anticipata dovuta ad un infortunio nella gara inaugurale del prestigioso torneo di Viareggio. Quali sono oggi le prospettive del giocatore dopo l’addio ai bianconeri? “Prima di lasciare l’Udinese ho avuto alcune proposte da squadre emiliane e pugliesi che giocano nel campionato nazionale dilettanti, ma per ovvii motivi ho rinunciato. Non ho deciso ancora quale sarà la mia prossima squadra. In questi giorni avrò un incontro chiarificatore con i dirigenti della Valnatisone, dopo avrò tutto il tempo per decidere sul mio futuro calcistico”. Intanto anche un altro giocatore delle Valli del Natisone che ha vestito di recente la casacca della primavera dell’Udinese si è trasferito. La prossima stagione Stefano Tomasetig giocherà con la formazione abruzzese dell’Aquila che partecipa al campionato nazionale dilettanti. Una destinazione che permetterà a Stefano di continuare gli studi all’università. P.C. Cornelio dopo l’Udinese L’interrogativo sulla sua destinazione verrà svelato nei prossimi giorni Un altro ex della Primavera udinese, Tomasetig, giocherà nell Aquila Qui sopra Enrico Cornelio, a fianco è il secondo seduto da destra nella formazione Pulcini 87/88, sotto mentre riceve il premio “Novi Matajur" alla fine della stessa stagione vi”. Nel campionato 1994/95 c’è stato il salto nella squadra Primavera allenata da Attilio Tesser. Un’annata positiva per Cornelio che, Calcio, volley e marcialonga durante la festa di Vernasso Due giornate dedicate agli appassionati di calcio, pallavolo e marcialonga sono in programma nel prossimo week end a Vernasso in occasione della Festa sul Natisone. Si inizierà sabato 9 a-gosto, alle ore 9, con le fasi eliminatorie del “Volley. Valli” e del torneo di calcio a sei. Domenica IO, alle ore 7, partirà la marcialonga di 40 chilometri “Su e ju pa Sclavania” alla quale seguirà, alle ore 9, il via de “La Vernassi-na”, marcia non competitiva sulla distanza di 10 chilometri. Nella stessa giornata proseguiranno le gare e-liminatorie di volley e di calcio. Al torneo di calcio hanno dato la loro adesione, oltre a squadre locali, anche alcune formazioni austriache e la squadra ungherese del Pagoda che nelle passate edizioni del torneo ha ottenuto un terzo posto ed una vittoria. impegnato in un buon numero di partite, contribuisce assieme ai compagni alla conquista del terzo posto dei bianconeri. Quando sembrava che tutto andasse per il meglio, nel campionato successivo le sette presenze in campo sono state troppo poche per un giovane che aveva tanta voglia di emergere. De Falco mi ha aperto le porte in questo nuovo ruolo. Per me è stata una felice sorpresa, ho giocato in questo ruolo tutte le rimanenti gare del campionato Allie- Na svetovnem atletskem prvenstvu veteranov v Južnoafriški republiki Fabio Ruzzier trikrat zlat Kljub močni konkurenci osvojil zlato v hitri hoji na 20 in 5 km posamezno in 20 km ekipno Fabio Ruzzier je pred ne-kaj tedni odSel v Južno Afriko z običajno skromnostjo, Čeprav se je zavedal, da ni brez možnosti za dobro uvrstitev. Svetovna prvenstva so paC izjemno zahtevne preizkušnje in dovolj je, da naletiš na slab dan, pa ni rezultata. No, na sreCo za Fabia letos na svetovnem atletskem prvenstvu veteranov v južnoafriškem Durbanu ni bilo tako. Nasprotno, dosegel je izjemno briljanten rezultat v hitri hoji, v kategoriji “over 40“, zmagal je namreč v razdaljah na 5 in 20 km med posamezniki, ter na 20 km ekipno. Tri zlate medalje torej! In to ob najmočnejši svetovni konkurenci. Fabio Ruzzier je že vrsto let znano ime v atletskih vrstah med Slovenci v Italiji. Svojo športno pot je začel kot atlet v tržaškem slovenskem športnem združenju Bor, kjer je več let uspešno nastopal v veC disciplinah, predvsem v mnogoboju. S UISP, sul lago di Bohinj week-end con tanto sport Continua il circuito di attività sportive all’aria aperta organizzato dal Comitato UISP Friuli-Venezia Giulia nell’ambito del territorio dell’Alpe Adria. Il prossimo appuntamento è previsto dal 22 al 24 a-gosto sotto il monte Triglav, sul lago di Bohinj, dove si terrà la manifestazione “Športni Vikend - Week-end sportivo” con possibilità per i partecipanti di praticare arrampicata, kayak orienteering, tiro con l’arco, mountain bike e di giocare all’immancabile torneo di pallavolo sull’erba. Il week-end è organizzato in collaborazione con la Športna Unija Slovenija. Successivamente l’UlSP Friuli-Venezia Giulia organizzerà assieme all’Ulijanik dell’Unione croata per la ricreazione sportiva l’ultimo appuntamento Green sport estivo 1997. Si terrà dal 5 al 7 settembre sull’isola di Frati, in Croazia. Fabio Ruzzier hitro hojo se je pa začel ukvarjati šele pri 29 letih, ko navadno atleti že opuščajo tekmovalni šport. Hitro hojo je tako vzljubil, da mu ni bilo nikoli in še sedaj mu ni, Zal napornih treningov, ki jih ta disciplina zahteva. Tako je v nekaj letih prišel v sam svetovni vrh in redno se udeležuje pomembnih tekmovanj po vsem svetu. Sedaj ima doma že sest zlatih medalj, od katerih je dve zmagal pred štirimi leti na Japonskem, eno pa lani na svetovnem prvenstvu ve- teranov v Belgiji. Posebnih skrivnosti za tolikšne uspehe, kot sam pravi, nima. Recept je vedno isti, ki velja za vse uspešne tekmovalce v atletiki: imeti moraš res močno voljo in ljubezen do panoge, s katero se ukvarjaš. La Valnatisone parte il 31 agosto Alessandro Bergnach, centrocampista della Valnatisone La Federcalcio regionale nei giorni scorsi ha reso noto l’organigramma dei campionati dilettanti per la stagione 1997/1998. L’Unione sportiva Valnatisone di S. Pietro al Natisone è stata inserita nel Girone B di prima categoria. Per la società di Andrea Corredig, che punta al salto di categoria fallito la scorsa stagione, il cammino si presenta in salita. L’attività ufficiale inizierà domenica 31 agosto con le eliminatorie di coppa Regione, mentre l’inizio del campionato di prima categoria è fissato per domenica 21 settembre. I sanpietrini si misureranno con le seguenti avversarie: Ancona di Udine, Buiese, Cividalese, Costalunga Trieste, Corno di Ro-sazzo, Cussignacco, Domio Trieste, Latte Carso Aurisi-na, Reanese, Tarcentina, Tavagnacco, Torreanese, U-nion '91, Percoto e Venzo-ne. 8 novi mataj u r četrtek, 7. avgusta 1997 Kronaka SOVODNJE Plavi flok za rojstvo puobčja Na vrateh hiše, kjer živijo Teresa Vogrig iz naše vasi an Mario Golop, ki kar je oženu Tereso je paršu za zeta iz Jeronišča, so obiesli velik plavi flok. Flok naznanja rojstvo puobčja, ki je parvi otrok mladega para. Za anj sta mama an tata ve-brala ime Matteo. Puobič, ki se je rodiu v nediejo 27. luja je parnesu veseje vsi družini, pa tudi vasnjanom, ki videjo rast njih vas: ries je, de tele zadnje lieta je paršlo tle h nam puno mladih družin an kjer so mlade družine, so tudi otroc, ki so upanje za našo bodočnost (futuro). Matteu želmo vse nar-buojše na telim svietu. GRMEK Topoluove Se je rodila Sofia ’No lieto od tega, glih kar je začela lanska “Postaja Topolove” se je rodila parva čičica Antonelle Bu-covaz, ki ima koranine v nasi vasi an v Debenijem an Morena Miorella, ki je parSu živet tle h nam taz I-talije. Marija, takuo so ji diel ime. Lietos, ko je “Postaja Topolove” parSla h koncu, se jim je rodila druga čičica, Sofia. Sofia je parSla na sviet v saboto 2. vošta. Za nje rojstvo se ve-selmo pru vsi, ki poznamo mlado družino. Obadvieman sestricam želmo, de bi rasle zdrave, srečne an vesele. Mami an tatu čestitamo. H čestitkam se parložejo še Zavod za slovensko izobraževanje iz Spietra, kjer Antonella uči an Društvo beneških likovnih umetnikov. SREDNJE Elisa Duriavig se je dobro vešuolala Izpiti mature (esami di maturità) so paršli h koncu. Profesorji so “presacal”, ki dost so se navadli v pet lie-tih šuolanja naši te mladi an odločil, če so “zdrieli” al ne za iti napri s Suolami, na U-niverzo, al pa za iti dielat (an mi upamo, se troštamo, de vsi tisti, ki gledajo die-lajo, ga tudi ušafajo). Pregledali smo, kakuo so se vešuolali naši te mladi an smo vidli, de kajšnemu je š-lo buojš, ku drugemu. Lepo presenečenje nam jo je nar-dila čeča iz Sriednjega, Elisa Duriavig, ki se je vešuolala na klasičnem liceju “Paolo Diacono” iz Čedada: dal so ji 60/60, tuo se pravi narbuojšo oceno, narbuojši voto. Elisi, ki je hči od Claudia Drejužovega iz Dolenjega Tarbja an Antoniette Berto taz Milana, čestitamo an ji želmo, de bi imiela še puno takih uspehu v nje življenju. Dolenj Tarbi Pik-nik minatorju gor na Kaluže Ce se niesta še vpisal na pik-nik minatorju, ki bo v nediejo 17. vošta, v Dolenjim Tarbju (kamun Sriednje), gor na Kaluže, vpisajta se! Pohitita, zak manjka še malo dni. Piknik ga organizava že puno liet secjon bivških rudarju, ex-minatorju Zveze slo-vienskih izseljencu. Kajšan je program? Vse se začne okuole da-najste ure, kar začnejo peč griljato, ki jo ponudejo v-sem članom (soci) telega a-sočjacjona. Pjačo jo ponudijo pa minatori. Popudan bojo godle ra-monike. Na stuojta zamudit tele lepe parložnosti za srečat vaše parjatelje, ki so ku vi-druz živiel po sviete, predvsem gor v Belgiji, an ki so ku vidruz kopal karbon v minah. Bota imiel parložnost srečat tiste parjatelje, ki jih na videta že Buog vie ki cajta, pru takuo za preživiet an liep popudan. ^ŽSPETEFt^ Kočebar Smart v vasi V čedajsekm Spitale je zavojo hude boliezni uma-ru naš vasnjan Renzo Car-lig. Dopunu je biu 64 liet. Dvie lieta od tega je biu na naglim umaru njega brat Paskual. Z njega smartjo je na telim svietu zapustu še sestro an brata, kunjade, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Sauodnji v četartak 31. luja popudan. DREKA Kraj - Manzan Zapustila nas je Marija Petricjova Žalostna novica nam je paršla v torak 5. vošta zju-tra: za venčno nas je zapustila Maria Drescig, uduova Crainich - Petricjova po domače iz Kraja. Bila je šele mlada žena, saj se je-rodila lieta 1941, kar pride ree de je imiela samuo 56 liet. Nje mož, Rino Crainich - Biziku iz Ocnegabarda. je umru samuo pet miešcu od tega, 16. februarja lietos. Obadva sta šla na naglim, Rino v miesac dni, Marija pa je zboliela mie-sca dičemberja. Z nje smartjo je v veliki žalost pustili sina Walterja, mamo Perino, brate Bruna, Daria an Maurizia, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Marije je biu v Manzane, kjer je živiela že puno liet, v sriedo 6. vošta. Puno naših ljudi, ki živi dol po Laškem, pru takuo tle od duoma so ji šli dajat zadnji pozdrav. Al bo gostinska GARMAK Hlocje Odkritije podobe svete Barbare Na koloni, ki stoji že od davno ob vhodu v Hlodiču so postavli v spomin vseh minatorju, kip - podobo svete Barbare, ki jo je uku-pu minator Angelo Gus iz Slapovika. “Odkritje kipa svete Barbare par Hlodiču je bila du-žnuost naše občine an nas vseh” je jau garmiški župan Fabio Bonini na prazniku rudarju, minatorju, ki ga je organizala Zveza beneških izseljencu kupe z občino Garmak 4. dičemberja. An izseljenci, emigranti, v parvi varsti rudarji, ki novi mataj ur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato alPUSPI Settimanale - 'tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: I modulo 18 inni \ 1 col Komercialni L. 25.IHX) + IVA 19% so iztrošili v rudnikih, v minierah svojo mladuost an zdravje, so zaslužili zahvalo vse naše skupnosti, ki se je po uejski prebijala iz revščine z njihovo pomočjo. Na cerimonijo so paršli rudarji iz vseh kraju naše Benečije, nih petdeset jih je paršlo tudi iz Belgije. SVET LENART Predstavili novi krožek “L’Arengo” Pred nekaj dnevi so v svetim Lienartu predstavili javnosti (al pubblico) novoustanovljeni študijski center “L’Arengo”. “Sevieda, niemamo čarovne palce, an problemu ne bomo rešili. Zanima nas predvsem postavt probleme, spodbudit razpravo, diskusije an pomagat k temu, da vsi, predvsem te mladi, oživiejejo kulturno an politično življenje naše skupnosti. Sodelovali bomo s tistimi ustanovami an društvam, ki skarbijo za rast an razvoj naših dolin” nam je jau predsednik “L’Arengo” Giancarlo Venturini. (Novi Matajur, 15.12.82) SPETER Kamun želi poklicno gostinsko Suolo Pred kratkim je biu sklican kamunski konsej, ki mu je predsedoval šindak, profesor Marinig. Na dnevnem redu je bluo puno re- či. Adna narbuj važnih reči, o katerih se je na konse-ju govorilo in sklepalo, je zahteva kamuna, da se ustanovi v študijskemu centru Spetra poklicno gostinsko Suolo (scuola professionale alberghiera). Ta Suola naj bi biu odsek komercialne Suole “Bonaldo Stringher” iz Vidma. (Novi Matajur, 15.1.83) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. VOSTA Skrutove tel. 723008 OD 9. DO 15. VOSTA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 18. DO 24. VOSTA Sriednje tel. 724131 OD 16. DO 22. VOSTA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 25. DO 31. VOSTA Tavorjana tel. 712181 - Prapotno tel. 713022 OD 23. DO 29. VOSTA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so (xlparte samuo zjulra, za ostali čas in za ponoč se mone klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE - SOGLIE E PIANI CUCINA Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nedi-ških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 \ 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica. .732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281