Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 36-491 — Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/IJ - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna št. Lir 25,—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
in
ŠT. 34
TRST, ČETRTEK 13. JANUARJA 1955, GORICA
LET. IV
OB OBISKU MENDES - FRANCEA
Odnošaji med Italijo in Francijo se urejajo
Politika, prijaznih Besed - Bodočnost francoske Afrike
Načelnik francosko vlade je prispel s svoja ženo v Italijo. Preden je začel politične razgovore z rimskimi državniki, si je hotel privoščiti oddili na morski obali v bližini Neaplja.
Njegov počitek je obstajal v tem, da se je zaprl v sobo in tam delal v miru od 9. ure zjutraj do poldneva in nato še nekaj ur popoldne. Moj mož — je rekla Mendes-Fran-ceova žena — počiva že s tein, da mu ni treba govorili.
Največji oddlih, ki si g'a je mogel dovoliti, je bil kak sprehod do morja, kjer je sedel v travi ter gledal v nemirno valovje. Toda še teh nekaj dni ni imel sreče. Skoro nepretrgoma je deževalo. »Vreme,« se je pošalil, »je brilo iz mene norca.«
In vendar bi bil Mendes-France pošteno zaslužil počitka, kajti on je danes gotovo najtežji delavec v Evropi. Kar je v 7 mesecih vladanja izvršil, presega skoro človeške moči in marsikdo bi se bil pod tolikim bremenom zlomil.
V	zadnjih tednih starega leta je istočasno vodil važna pogajanja z Edenom in ameriškim zunanjim ministrom Dullesom, pogajanja v Atlantskem svetu, obenem je pa moral odbijati spletke in napade mnogoštevilne opozicije v parlamentu, ki ga je hotela za vsako ceno strmoglaviti. V avtomobilu se je vozi! od poslopja do poslopja in v prostih minutah snoval govore, ki jih je imel na treh zborovanjih.
Pri tem je ostal miren, vedno pozoren, o-stroumen in neutruden. Sredi največjih napadov in težav se je smehljal. Njegova vztrajnost in hrabrost sta vzbujali občudovanje tudi pri najhujših nasprotnikih.
Mendes-France je danes bled, ima vdrte oči, je izčrpal mnogo življenjskih sil, a pre-šinja ga lahko zavest, da njegove žrtve niso bile zaman. V brezbrižni in utrujeni Franciji se je poživilo zanimanje za politiko, mladina se je zgrnila okoli pogumnega moža in francosko prebivalstvo- veruje zopet v lepšo bodočnost svojega naroda.
Stvarno gledanje položaja
Tega Mendes-France ni dosegel s tem, da se je prilizoval množicam, temveč jim pogumno povedal v obraz resnico ter se po njej tudi ravnal.
V	Indokini, kjer so njegovi predhodniki vodili tako kratkovidno' politiko, da so pognali IIo Si Minlia v naročje komunizma, je njemu prepustil polovico dežele in s tein rešil drugo polovico. Sicer bi bili komunisti zavladali nad celo Indokino'.
Ko je Bidault temu ugovarjal, ga je Mendes-France pognal v kozji rog in pred vso l' rancijo ponižal. To je pravi vzrok, da je Bidault s svojo stranko glasoval v parlamentu zoper vstop Nemčije v Zapadnoevropsko zvezo.
Nemčija je bila kljub temu sprejeta. Toda Mendes-France ni zagovarjal Nemčije, ker je navdušen za nemško oborožitev, temveč zato, ker je vedel, da bo s pomočjo A-merike in Velike Britanije na vsak način o-borožena, pa naj Francija ugovarja, kolikor ji drago. Če se torej Francija protivi, si samo odtuji Amerikance in Angleže in ostane v svetu osamljena. Bolje je potemtakem dovoliti Nemčiji, da se oboroži, in se z njo združiti kakor imeti proti sebi Nemce in ves zapadni svet. Edino tako lahko Francija nadzira oborožitev soseda in skrbi, da se njegova vojaška moč ne obrne zoper njo. Tudi tu je Mendes-France ravnal kakor realist.
Isto stvarno gledanje na razmere je Mendes-France dokazal v severni Afriki. Zavedal sc je, da je stremljenje tamkajšnjega mo-
hamedanskega prebivalstva po samoupravi in socialni pravičnosti naravno in zategadelj nezadržno. Kdo naj za večno' prepreči, da bi tamkajšnje ljudstvo samostojno upravljalo lastno domačijo? Zato se je Mendes-France pravočasno sporazumel z voditelji tunizijskega prebivalstva ter jim dovolil, da ustanove svojo vlado v sklopu francoskega imperija.
Ravno tako se je odločil za važne socialne in gospodarske preosnove v Maroku in Al-žiru. To je bil po- njegovem edini način, s katerim se lahko prepreči, dia bi se te važne pokrajine prej ali slej odcepile od Francije. Inv tem je Mendes-France uspel, kajti večina Francozov je njegovo politiko v Afriki o-d obrila.
NEIZPOLNJENE OBLJUBE
Tudi razmerje do Italije bi sedaj rad uredil ter ga postavil na trdne temelje. Njegovi predhodniki tudi tu niso imeli srečne roke. Obljubljali so, česar niso mogli držali.
Po polomu fašizma je bila Francija prva evropska država, ki se je približala premagani Italiji ter ji hotela pomagati, čeprav ji je bil Mussolini leta 1940 padel v hrbet ter ji umirajoči zadal smrtni udarec. Francija se je kljub temu trudila, da bi Italija obdržala v Afriki skrbstvo' nad vsemi svojimi bivšimi kolonijami.
Toda Francija teh obljub ni mogla držali. Decembra 1. 194-8 so Francozi na sestanku v Cannesu javili Italijanom, da sta Eritrea in Cirenaika izgtibljeni in pozneje so Združeni
narodi vzeli Italiji še Tripolitanijo. Tako je Italija zgubila vse svoje prekomorske posesti in francoska pomoč ji ni prav nič koristila.
Dne 20. marca 1948 sta bila Sforza in francoski zunanji minister Bidault podpisala pogodbo, po kateri naj hi med obema deželama padle vse carinske meje. Blago in ljudje naj bi se svobodno kretali čez mejo, kakor da sta Francija in Italija v gospodarskem pogledu ena sama država.
Francija tudi te obljube ni držala. Proti odpravi carinskih mej so se uprli njeni-kmetje in i-ndustrijalci. Tako je carinska skupnost med Italijo in Francijo ostala na papirju.
Istega 20. marca 1948 je Bidault obljubil v Torinu Sforzi še naslednje: Francija se h« potrudila, da pride vse tržaško ozemlje, to je coni A in B, v celoti spet pod oblast Italije. To je bila zloglasna marčna izjava.
Najbolj nemoralno pri njej je bilo -to', da je Bidault obljubljal Sforzi ozemlje in ljudstvo, ki ni bilo francosko. Če je hotel Italiji kaj darovati, ji je -mogel franeosko Korziko, ne pa naših krajev ter se pri tem niti najmanj brigati za voljo prizadetega prebivalstva. Ni je večje predrznosti kakor komu ponujati tujo lastnino in prodajati tuje narode.
Vendar je tudi ta francoska obljuba ostala v bistvu na papirju. Če naredimo račun čez francosko-italijansko povojno politiko, pridemo do zaključka, da. je obsta jala v glavnem iz prijaznih besed in praznih obljub.
KAJ NUDI SEDAJ MENDES-FRANCE
Italijanskih kolonij ne more, ker so- zgubljene. carinske skupnosti tudi ne, ker je neizvedljiva. Spor zaradi Svobodnega- tržaškega ozemlja je bil rešen 5. oktobra lanskega leta med Itali jo in Jugoslavijo.
Če si jhoče pridobiti prijateljstvo- Rima, mora torej priti na dan z novimi predlogi. Mendes-France se drži načela, da je treba v zunanji politiki le toliko obljubiti, kolikor veš, da boš zanesljivo in brezpogojno mogel izpolniti. To pravilo je pošteno ravno tako v javnem kakor v zasebnem življenju, brez njega med ljudmi ni morale.
Mendes-France nudi najprej Rimu neke praktične stvari, ki jih ni -težko izpeljati: odpravili naj bi se med obema državama potni listi, določile pravice italijanske manjšine v Tuniziji, zgradil predor skozi obmejno planino Mont Blanc itd. Vendar so te stvari z mednarodnega stališča malenkostne. Kar nudi Mendes-France v velikem, je naslednje:
Italija in Francija naj bi se sporazume« lj glede skupnega zadržanja do Sovjetske zveze. Obe vladi sta mnenja, naj bi se po
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
AMERIKA, IN INOZEMSTVO
Eisenhower je začel prve politične borbe v Narodni skupščini, kjer je opozicionalna stranka demokratov v večini. Najprej se je lotil odnosov z inozemstvom, zakaj tu bo imel najmanj težav.
V svoji spomenici je poudaril, da je »gospodarska moč ameriških zaveznikov bistvenega pomena za varnost Združenih držav. Gospodarski napredek zaostalih narodov ja potreben, da se zmanjša napetost v svetu.«
Zato naj se znižajo carine, nalagajo no' i ameriški kapital i v inozemstvu ter nudi tehnična pomoč nerazvitim državam.
Pričakujejo, da ho Eisenhower zahteval od parlamenta, naj za leto’ 1956 da inozemstvu tri milijarde podpore. S tem hi se pomoč. ki jo je Amerika nudila tujim narodom po drugi svetovni vojni, povišala v celoti na naravnost ogromno vsoto 50 milijard d oh larjev. To je. več, kakor so Združene države nudile pomoči svojim zaveznikom ves čas vojne proti Hitlerju.
Toliki finančni napori so brez primere v zgodovini. Doslej so največ podpore prejeli. Angleži, nato Francozi, nato Nemci. Italija je na četrtem mestu. Nova pomoč pojde pretežno v korsit azijskim deželam, kjer Amerika na veliko tekmuje s Sovjetsko Rusijo1.
JUGOSLAVIJA IN AVSTRIJA
V 'Gradec ie prispelo jugoslovansko odposlanstvo, ki bo vodilo pogaianja o avstrijski tranzitni trgovini skozi Reko.
Jugoslavija je pripravljena nuditi Avstriji precejšnje ugodnosti.
TITO V EURMI
Iz Indije se je Tito odpeljal s spremstvom v sosedno Burmo. Država ni niti od daleč tako prostrana kakor Indija, a. obsega vendar 677 tisoč kvadratnih kilometrov in je torej večja od 2 Ital i j.
V Burmi so ležišča nafie, železa, bakra in svinca in bogata polja riža.
Tit o vodi sedai z njenimi državniki politične razgovore. Obisikal ie ludi budistično pairodo ter si pred vhodom v svetišče sezul revije. Vpisal sc je v spominsko knjiio.
MENDES-FRANCE PRI PAPEŽU
Pij XII. je včeraj sprejel predsednika francoske vlade. Od 12. avgusta papež zaradi. bolezni ni zapustil stanovanja.	\
Mendes-France je prvi inozemec, ki ga je poglavar Cerkve uradno sprejel v svoji 7.1-sebni knjižnici.
V	DORRIH ROKAH
Piccolo je dobil novega ravnatelja. Imenuje se Chino Alesm in je sin predobro znanega Rina Alessija, k,i je pod fašizmom v P.iccolu strupeno hujskal javnost na Slovence. Noben časnik ni zanetil toliko narodnega sovraštva v naših krajih kakor zloglasni Piccolo.
»Edini moj ponos« — pravi novi ravnatelj — »bo v tem, da se zvesto držim programa, ki mu j" služil Piccolo, odkar je začel pred 64 leti izhajati. Njegova naloga v življenju Primorske je bila nenadomestljiva.«
PRIJATELJICA ITALIJE
Ameriški veleposlanici v Rimu gospe Klari Luce so Italijani lahko hvaležni. Odkar je nastopila svojo' službo, se na vse načine trudi, kako bi Italiji pomagala.
Sedaj je gospa Luce na počitnicah v Ameriki. Tudi odmor je uporabila ter prepričevala Esenhowerja in Dullesa, da je treba I-talijo gospodarsko močno podpreti.
V poštev prihajajo posebno vojaška naročila laški industriji. Amerika misli naročiti v Evropi za 300 milijonov dolarjev takega blaga. Od tega naj bi dobila Italija od 40 do 60 milijonov naročil.
211 DELAVCEV NA CESTI
Tržaška konopljarna (Jutificio Triestino) je sklenila odpustiti 111 delavcev. Ravnateljstvo trdi, da niina surovin in da zato ne inore več delati v lakom obsegto. Edino tipanje je, da ji dobavi juto država; vendar se zdi, da tudi to ne bo mogoče'.
Žalostno stanje tržaškega gospodarstva nam prikazuje tudi to, da so delničarji podjetja Kozmann zaprli svojo tovarno. 100 delavcev in uslužbencev je sedaj na cesti.
Odpuščeni delavci so> šli najprej protestirat na Urad za delo, nato so se v sprevodu podali na generalni komisariat, nato še k županu Bartoliju. Tržačani so spremljali s sočutjem njih romanje od Poncija do Pilata. Povsod so delavci seveda slišali lepe in tolažilne besede, a dela »kljub temu ni. Gospodarska kriza Trsta je pač nadvse težka in samo svobodna cona bi jo mogla premagati.
ŠKOFOVSKE RESEDE
Te dni je bil slovesno ustoličen za milanskega nadškofa msgr. Ivan Montini. Sredi velikih svečanosti se je v svojem govoru, spomnil tudi »revežev, to je vseli onih, ki potrebujejo pomoči in tolažbe, brezposelnih,
NEPRIJETNO POROČILO
V Italiji je vzbudilo precejšnjo pozornost in nevoljo poročilo, ki ga je ameriški general in vojaški strokovnjak Julij Klein predložil ameriškemu senatu.
V njem trdi: rimska vlada je kriva, d aje propadla skupna ev^ ropska vojska. Toliko časa je zavlačevala njeno odobritev v italijanskem parlamentu, da so dobili pogum francoski opozicionalci ter jo podrli. Denar, ki g'a daje Amerika Italiji, ne izpolnjuje) svojega namena, komunizem se
kljub temu krepko širi.
Ce bo senat bolj poslušal generala kot gospo Klaro Luce, letošnja pomoč Italiji ne bo taka, kakor si veleposlanica obeta.
Scelha je dal Zapadnoevropsko zvezo naglo odobriti od parlamenta najbrž prav zato, da popravi slab vtis ter prepreči grozečo škodo.
bolnikov, kaznjencev in potrtih.« Obljubil je, da se bo zanje posebno zanimal.
Obenem se je spomnil tistih, ki »niso katoličani, ki se imenujejo antiklerikalce, ker dvomijo v veljavnost naše vere, ne zaupajo niti Cerkvi niti duhovnikom« ter so »vklenjeni v stranke, nasprotne Kristusu in naši civilizaciji«.
»Pridite!« kliče tem nadškof. »Naj ho vaše stališče do moje službe katerokoli, moj odnots do. vas bo prešinjal en sam namen: o-četovska ljubezen«.
ANGLEŽI NAZADUJEJO
Kakor v mnogih drugih deželah tako pada tudi v Veliki Urita n i j i število rojstev. Lela 1870 je imela vsaka angleška družina še povprečno po 5 do 6 otrok, 50 let kasneje na samo 2 do 3, torej za polovico manj. Največ otrok imajo kmetje in revni delavci, naj -manj malomeščani.
Število angleškega prebivalstva se je ohranilo na sedanji višini 50 milijonov samo zaradi lega, ker je v deželi mnogo starih ljudi. To je posledica dobrih zdravstvenih razmer.
Stari evropski narodi počasi propadajo, hitro se pa množc Indijci, Kitajci in tudi še večina Slovanov.
ŽENSKE ŽIVIJO DALJ OD MOŠKIH
Statistike ugotavljajo', da postaja človeško življenje vedno daljše. Povprečno živijo moški 68 let, ženske pa 71. Zasluga gre zdravniški vedi, ki 1 ;hko zdravi danes že skoro vse bolezni.
NOVO MESTECE
Pariška občina bo sezidala majhno mestece, kjer se lahko naseli 30 tisoč ljudi. Leža-
lo	ho sredi krasnega parka 12 km iz Pariza.
Nikjer v Evropi ni tako hude stanovanjske krize kol v Parizu. Nil i znani francoski politik Herriot ne more dohiti stanovanja.
PLIN BO IMEL MOČAN DUH
Zaradi vedno številnejših zastrupitev s plinom je Acegat sklenil, da bodo dodajali plinu posebne močno dišeče snovi. Tak plin bo mogoče zavohati, brž ko bo začel uhajati.
Domače ognjišče v Beneški Slovenjii
Riko Debenjak
KITAJSKA. IN JUGOSLAVIJA
Zastran sovraštva, ki je vladalo med Beogradom in Moskvo, tudi med Jugoslavijo in Kitajsko ni bilo prijateljstva. Sedaj so pa kitajski komunisti predlagali, naj obe vladi imenujeta svoja diplomatska predstavništva v Beogradu in Pekingu ter začneta jurijalelj-sko občevati.
Nov dokaz, da mednarodna napetost popušča .
MEJA MED CONAMA A IN B
Dne 5. januarja se je sestal v Trstu mešani jugoslovansko-italijanski odbor, ki naj potegne dokončno mejo med bivšima conama A in B. Črta, določena preteklo jesen od Anglc-Amerikancev in Jugoslovanov, se v bistvu ne bo spremenila, pač pa se lahko popravijo najočitnejše krivice, tako n. pr. tam, kjer teče meja med liišo in gospodaril-iini poslopji.
Prizadeti naj se pritožijo1. Delo mešanega odbora bo trajalo, kakor heircmo, 6 meseccv.
FRANCESCO AVAI.LONE
j vzoren poštni uradnik v Neaplju. Ko je svojčas služil vojsko, so. bili pomotoma javili, da je padel. Njegovo ime so vklesali v marmornate ploščo med junake, ki so dali življenje za »večno domovino'«.
Zdravi in krepki Franc je vložil prošnjo, da bi njegovo ime zbrisali, a je čakal zaman,
(Nadaljevanje s 1. strani.) sprejemu Nemčije v Zapadnoevropsko zvezo začela pogajanja z Moskvo. V tem smislu bi bilo potrebno pritiskati zlasti na Ameriko. Zdi se, da med Kirnom in Parizom glede tega vprašanja ne bo težav. Obe državi iskreno želita, da bi med Moskvo in zapadom prišlo do znosnega razmerja in zato se bosta v lej težnji medsebojno podpirali.
Drugi francoski predlog se glasi: sedaj ko bo Nemčija sprejela v zapadno vojaško skupnost, naj se ustanovi meddržavni evropski zavod, ki bi določal, kakšne vrste orožja je treba proizvajati, kako ga razdeliti med zaveznike in koliko naj ga izdeluje posamezna država. Meddržavni zavod je zelo važen: držal bi nemško oboroževanje pod strogim nadzorstvom, obenem pa zagotovil francoski in italijanski industriji primerna naročila ter tako potreben zaslužek italijanskemu iti francoskemu delavstvu.
DRZNI MENDES-FRANCEOVI NAČRTI
Tudi tu se koristi Francije in Italije klijejo. Obe se namreč bojita, da bi Nemci zavoljo svoje pridnosti in tehnične sposobnosti igrali tudi pri oboroževanju prvo1 in vodilno vlogo ter postali glavni dobavitelji novega orožja v Evropi. Italija in Francija se bosta zato tudi v tem vprašanju gotovo sporazumeli.
To je tem bolj potrebno, ker se francoskemu načrtu že sedaj ustavljajo Holandci in nemški industrijalci, ravno tako pa tudi Angleži, ki se z vsemi silami protivijo, da bi kdorkoli nadziral njihovo industrijo ter o-mejeval njih popolno in brezpogojno državno neodvisnost.
Tretji predlog Mendes-Francea se nanaša na francoske afriške kolonije. Tu se iznova razodeva njegova velikopoteznost in držav-
NOVICE
da jo rešijo. Dan za dnem je hodil v urad mimo plošče, ki je visela v veži poštnega poslopja. Posebno nerodno je bilo pod fašizmom, ko so 4. novembra praznovali spomin padlih. Po vrsti so klicali ime vsakega umrlega in zbor je odgovarjal: »Presente!« Kadar je zadonel klic Francesco Avallone, so tovariši v zadregi molčali. Zato je pa Franc vsakokrat krepko zavpil:	»Prisoten!«	In
mož ni lagal.
Od tega je minilo že 40 let, to'da jirošnja še vedno ni rešena. Za birokracijo je Franc junak, ki je padel za domovino, in mir besedi!
SMRT MARŠALA GRAZIANIJA
Rodolfo Graziani, ki sc je pod Mussolinijem povzpel do najvišjih vojaških časti, je, le dni umrl v Rimu. Pokojnik je bil prepričan fašist in se boril mnogo let v Afriki. Tu je zaradi svoje krutosti zbujal strah med domačimi prebivalci. Njihove uporne voditelje je kaznoval tudi na ta način, da jih je dal z letali dvigniti v veliko višino ter odtod zagnati na zemljo.
Po vojni so ga obsodili na 19 let ječe in nato izpustili. Naj mu bo Bog pravičen sodnik!
niška daljnovidnost. Namesto da bi se krčevito in ozkosrčno oklepal svojih prekomorskih posesti ter dovoljeval samo Franciji, da izkorišča njihova prirodna bogastva, je povabil tudi druge narode in države, naj se svobodno udejstvujejo v gospodarstvu francoske Afrike.
Nemcem je že ponudil, naj pošljejo v A-friko svoje strokovnjake, izučene delavce in kapital ter tu dokažejo svojo industrijsko podjetnost. Nemci so to prav radi sprejeli, kajti Afrika, znana po svojih neizmernih puščavah, nudi modernemu znanstvu in novodobni tehniki neverjetne možnosti gospodarskega razvoja. Saj hočejo celo pusto in žgočo Saharo spremeniti v velikansko jezero. V Afriki leže še neizkoriščena rudna bogastva. Tu se obetajo torej znatni dobički in zato so Nemci francosko ponudbo rade volje sprejeli.
Sedaj vabi Mendes-Franee tudi Italijane, naj se pridružijo. Italija sicer nima dovolj denarja, da bi ga metala v Afriko1, saj potrebuje sama tujih kapitalov, da izpopolni svojo industrijo in kmetijstvo ter tako odpravi brezposelnost. Toda francoska ponudba je kljub temu pomembna, ker je z nje? priznana enakopravnost Italije in ji je dana prilika, da nadomesti svoje izgubljene kolonije.
Isto velja seveda za Nemčijo, ki je že po prvi svetovni vojni prišla ob vse svoje prekomorske posesti.
Mendes-Franceov načrt je pogumen in velikopotezen. Ogromne francoske kolonije je odprl širokemu svetu in s tem zagotovil tudi afriškim domačinom, da pridejo' na svoji zemlji do kruha in zaslužka. Namesto da bi se tujcev bal, kakor je bilo doslej v navadi, jih sum vabi k sodelovanju.
ČUDNO NAKLJUČJE
1942. leta je Gino Pinto iz Milana padel
v	rusko ujetništvo, od koder se ni več vrnil. Pred kratkim je njegovemu očetu prišel v roke mesečnik »Realta sovietica«, kjer je na sliki z začudenjem spoznal med gledalci nekega muzeja v Moskvi — lastnega sina.
Si lahko mislite, kako vesela je bila šele mati!
UMAZANA OBRT
Konec decembra so neznanci hoteli v angleškem mestu Dublinu ugrabiti in odpeljati dveletno deklico.
Policija je zadevo skrbno preiskala in pri tem odkrila široko' razpredeno mednarodno organizacijo, ki si je služila denar s tem, da je kradla otroke ter jih drago prodajala zakoncem brez otrok. Kupčija je zlasti cvetela z Ameriko.
Zločince naj le ostro kaznujejo.
POSTAL JE RIS
Pred nedavnim je lovec v Apeninih obstrelil zajca. In kaj se je zgodilo? Žival se je divje zagnala v sovražnika ter mu hudo zgrizla in opraskala obraz in roke.
Redek primer, da se zajec v nevarnosti spremeni v risa.
ČAROBNA POSTELJA
10	let se je ameriški zdravnik Marvel Boem trudil, da bi iznašel kar se da udobno bolniško posteljo. Poskusi so ga stali nad 300 tisoč dolarjev. Končno je uspel.
Bolnik pritiska na razne gumbe, na kar se vzglavje dvigne ali zniža, ali se približa skleda z vodo, škatlica s toaletnimi potrebščinami itd. Bolniške strežnice bodo čedalje manj potrebne.
TUDI VESELJE LAHKO UMORI
V	Firencah je 48-lelnega delavca grizla skrb, da je težko in najbrž neozdravljivo bolan. Nemirno je čakal, kaj pokažejo rentgenski žarki.
Končno mu prinese 15-letni sin v tovarno sliko, iz katere je bilo razvidno, da je oče popolnoma zdrav. Moža je zgrabilo tako burno veselje, da ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev.
NASPROTNIK ROKOVANJA
Avstralski izdravnik dr. Chesnay vodi o-stro časopisno borbo zoper stiskanje rok, češ da se s tem prenašajo mikrobi od človeka na človeka.	•
Nekateri predlagajo, naj bi se ljudje pozdravljali na kitajski načini, kjer vsakdo strese roko samemu sebi. Drugi so za muslimanski pozdrav: roko deneš najprej na srce, nato na usta in končno, na desno oko. Tretji bi se radi pozdravljali po filipinsko: zapihati je treba v dilan. Mavri na Novi Zelandiji dvignejo nogo in z njo bingljajo po zraku. Cim imenitnejši si, tein bolj z njo mahajo. Na Polineziji se znanca pozdravita z nosom: konec pritiskata na konec in ju čvrsto drgneta. S tem pa preneseš največ mikrobov.
PEVSKI KONCERT V GORICI
V	soboto, 15. in v nedeljo 16. januarja, bo na Placuti - dvorani Brezmadežne pevski koncert SKPD. V soboto bo ob 20.30, v nedeljo pa ob 16.30. Vstop je mogoč le z 3-sebninii vabili. Ob tej priliki bo prvič nastopil zbor in an dolinistov in kitaristov.
Odnošaji med Italijo in Francijo se urejajo
Q)opibi fr
NABREŽINA
Dne 5. januarja je po kratki bolezni preminula g. Marija Pertot. Bilo ji je 71 let.
Pokojnica je bila dobra in požrtvovalna mati številne delavske družine. Iz tega rodu izhaja tudi naš priznani kiparski umetnik Čelo Pertot, ki živi in se poklicno uveljavlja v Stockholmu na Švedskem.
Njemu in vsem ostalim v družini naše najgloblje sožalje!
ŠEMPOLAJ
Kakor smo zadnjič napovedali, je bila v ponedeljek ob 10. uri slovesna otvoritev našega otroškega vrtca. Obnovljeno poslopje je blagoslovil dekan g. Vinko Štanta ob navzočnosti župana Terčona, didaktičnega ravnatelja g. Ščuke, številnih obč. svetovalcev ter lepega števila otrok in mater. Po blagoslovitvi je imel župan kratek nagovor. Dejal je, da ga zelo veseli, ker je v kratki dobi enega leta imel priliko slovesno otvoriti že dve vzgojni zgradbi v Sempolaju: pred nedavnim novo osnovno šolo, sedaj pa otroški vrtec. Ko je bilo novo' šolsko poslopje dograjeno, so nekateri svetovali, naj se iz starega naredijo stanovanja. Občinska uprava pa je raje ugodila željam naših mater, ki so težko in včasih silno nerade pošiljale svoje malčke v oddaljene Mavhinje. Župan je zaključil z željo, da bi novo poslopje služilo krščanski in narodni vzgoji naših najmlajših. Eden izmed prisotnih otrok je podaril g. dekanu in županu Terčonu šopek cvetja.
Vrtnarica, gospodična Vižintinova, je obljubila, da bo napravila vse, kar je v njeni moči za dobro vzgojo in nego otrok.
Poslopje sestoji iz pritličja in prvega nadstropja. Spodaj sta obednica in kuhinja, v zgornjih prostorih pa imamo veliko, zračno učilnico, opremljeno z najsodobnejšimi učnimi pripomočki. Skoda je le, da vodijo iz pritličja v prvo nadstropje zunanje stopnice in bodo zato otroci morali obedovali ob slabem vremenu kar v učilnioi. Nekateri so se pritoževali, da manjka primerno dvorišče. Mnenja pa smo, da moremo to pomanjkljivost premostiti. Ko bo dvorišče osnovne šole dokončano, se ga bodo prav "otovo lahko posluževali tudi otroci iz vrtca. Poleg tega nimamo Šempolajei tolikega prometa, da bi o-viral sprehode in igre naših malčkov. Vsem ki so kakorkoli pomagali, da smo končno dobili vrtec, se vaščani toplo zahvaljujemo!
BOLJUNEC
Naši ljudje še vedno čakajo, da šolska ob-lastva namestijo pri nas še eno učno moč. Ne bomo danes ponavljali stvari, o kateri čivkajo že vrabci na strehi. Hočemo le ugo-
Slovenski srednješolci vabijo na ponovitev
Nušičeve veseloigre v treh dejanjih
lVfavadeii človek,
ki bo v soboto 15. I. 1955 ob 20. na Kontovelu v društveni dvorani
Režira: Adrijan Rusija
lovili, da do danes nismo dobili odgovora na naše številne prošnje. Šolska oblaslva bi lah ko bila vsaj toliko vljudna, da bi prosilcei l dala odgovor, pa naj bo kakršnekoli vsebine.
Zvedeli smo, da se je za našo stvar zavzela tudi cerkvena oblast, ki pa tudi ni dobila odgovora.
Iz neuradnih virov smo slišali, da oblaslva nočejo imenovati novega učitelja, ker ne marajo delati novih stroškov. Ljudje pa pra-
vi	jo, da država troši ogromne vsote denarja v vojaške namene, a bi morala najprej skrbeti za izobrazbo in vzgojo ljudstva. Z denarjem, ki ga potrošijo za eno samo reakcijsko letalo, bi en učitelj krasno živel do smrti.
Zalo ponovno naprošamo šolska oblaslva, naj ugodijo naši želji ter končno nastavijo prepotrebno učno moč v Bol juncu.
BORŠT
Na Novo leto so nam z lece oznanili, kako je bilo z našim prebivalstvom v prejšnjem letu. Zvedeli smo, da je bilo v fari 6 rojstev,
Seja občinskega
Občinski svet je v torek, 11. t. m., imel zopet redno sejo jesenskega zasedanja. Svetovalec Srečko Colja je pripomnil, da je zapisnik zadnje seje pomanjkljiv, ker v njem ni njegovih izjav, da bi se moral občinski svet zavzeti za prosto cono, poskrbeti, da preneha dotok tuje delovne sile, in zahtevati »d oblastev, da se z važnih položajev odstranijo uradniki, ki sd se izkazali za sovražnike naše narodnostne skupine. Ti ravnajo namreč v navzkrižju z določbami posebnega statuta. Zupan je obljubil, da pridejo te zahteve naknadno v zapisnik.
Na vprašanje, kaj je upravni odbor ukrenil, da se po naših vaseh ponovno postavijo dvojezični napisi, je župan odgovoril z daljšim poročilom. Dejal je, da je svoj čas bil pri policijskem komisarju v Devinu, kjer je zvedel, da so napise odpeljali v Trst. Svetovali so mu, naj sc obrne na tržaško kvesturo. In res je 10. decembra občina poslala na kvesturo pismo, v katerem je zahtevala, naj ji vrnejo table ali vsaj povedo, kaj je z njimi. Ker ni bilo odgovora, je županstvo prejšnji teden poslalo drugo pismo, a do danes se kvestura ni odzvala.
Svetovalci so zato sklenili, naj upravni odbor počaka še osem dni in če ne dobi odgovora, naj poskrbi za nove table ter jih postavi na prejšnja mesta.
Nalo je župan obširno' poročal o javnih delili, ki jih izvršuje ustanova Sclad. Pri njej je danes zaposleni!i 185 občinarjev, od katerih jih je 80 na ir 'o,cesti pri Devinu, c-stali pa po raznih vaseh občine. V okviru Selada so izvršili dela, katerih stroški gredo v mnoge milijone. Naj omenimo, da so v zadnjem polletju izplačali samo delavcem 22,577.407 lir. Izmed del omenimo prostor za parkiranje avtomobilov v Devinu, ureditev dvorišča pred novima šolama v Nabrežini in Šempolaju, vzdrževanje občinskih poti, kanalizacijo po raznih vaseh itd.
Kakor vidimo, je Selad ustanova, kateri mora občina posvetili veliko pažnjo, ne sa-
2 smrti in 8 porok. Število rojstev je, kakor vidimo, večje od števila smrti, kar je za naše razmere še razveseljivo.
Vsi otroci so prišli na svet v porodnišnici v Trstu. Iz teg'a sklepamo, da naše matere gredo raje v bolnišnico, kakor pa da kliče j babico na dom. V mestu najdejo primerno postrežbo, poleg lega imajo manjše stroške, saj je marsikatera zavarovana.
Ce z ene strani ta pojav razumemo, ne moremo z druge strani odobravali, da se vsi li otroci v bolnišnici tudi krstijo. Na ta način sc odtujijo domači fari in bodo v življenju naleteli še na drug'e težave. Domači župni urad jim ne bo mogel izdajati krstnih li-stin ter si. jili bodo morali poskrbeti v mestu. Staršem zalo priporočamo, naj svoje o-troke krstijo pri domačem kamnu, v domači cerkvi.
Ker smo že pri zdravstvu, naj omenimo, da nismo preveč zadovoljni z našim občinskim zdravnikom. Bolnik se namreč najraje pogovori z zdravnikom v materinem jeziku. Tega na žalost naši bolniki ne morejo, ker naš zdravnik ne razume njih jezika. Cas bi bil, da bi se ga naučil ali pa mesto odstopil drugemu. Ljudje se tudi pritožujejo, da je predrag.
sveta v Ufa brežini
mo v kolikor zaposluje mnoge domačine, temveč tudi zaradi tega, ker dela za naše vasi.
Toda občinska uprava ima s Seladotn velike težave. Saj ji je poverjena uprava vsega tu zaposlenega delavstva. Ker ustanova uc razpolaga z denarjem, je občina čestokrat prisiljena jemali denar iz lastne blagajne, če hoče, da so delavci plačani. Znano je, da občina ne razpolaga z velikimi vsotami tekočega denarja, zato mora najemati posojila in plačevati obresti ter premostiti razne druge težave. Vsega tega bi ne bilo, če bi pri tržaškem vodstvu Selada vladala manjša birokracija in bi strokovne načrte ter proračune hitreje odobrili.
Nekateri svetovalci so pripomnili, da bi morali delavci Selada bolj vestno izvrševati svoje dolžnosti. Z ogromnimi vsotami denarja, ki jih ustanova požira, bi lahko več naredili. Delavci bi se morali zavedati, da delajo zase in za lastne vasi, čeprav radi upoštevamo, da hodijo na delo z zavestjo, da bodo tu zaposleni le šest mesecev, potem jih pa morda čaka brezposelnost.
Iz poročila odbornika Vižintina smo zvedeli, da so oblastva odobrila gradnjo novega šolskega poslopja v Sesljanu. Šolo bodo zidali ob novi cesti, ki pelje v Vižovlje, in bo-stala približno 18 milijonov. V načrtu je tudi asfaltiranje eeste iz Vižovelj v Mavhinje, novi otroški vrtec v Nabrežini, nakup novih orgel in razna popravila pri šempolajski cerkvi.
Ob koncu so svetovalci odobrili predlog upravnega odbora, naj se v redni proračun za leto 1955 vnesejo 4 milijoni in pol kot prispevek družbi Telve, ki bo razširila telefonsko mrežo v Devinu in Sesljanu.
S tem je rešeno vprašanje telefona v naših obalnih vaseh. Prizadeti bodo napeljavo plačali od 50 do 60 tisoč lir, medtem ko bi bili prej morali nad pol milijona. Prihodnja seja bo v torek, 18. januarja.
IL PICCOLO IN BARON CODELLI
Citateljem je še znano, kako je ob smrti goriškega prošta Pividorija Pieeolo priobčil nedostojen napad na barona Codellija, čes da ne more izvrševati svoje patronatske pravice, ker je zapleten v kazenski proces. Toda v Benetkah je bil baron oproščen. Javno mnenje pa je bilo sploh vedno na njegovi strani, ker uživa povsod sloves velikega poštenjaka.
Baron Codelli je poslal Piccolu popravek, ki ga je list 2. januarja moral priobčiti. V njem ugotavlja, da patron ne more izvrševati svoje pravice le tedaj, če ga je obsodilo cerkveno sodišče zaradi herezije, razkolni-šlva, odpadništva ter v primeru izobčenja.
In nadškof msgr. Ambrosi ga je v času, ko je proces še trajal, res pozval, naj izvrši svojo patronatsko pravico pri imenovanju župnika v Moši.
Ce je Picco’0 v tako kočljivih zadevah, ki se tičejo časti priznanih poštenjakov, tako površen, si lahko mislimo, kako brezvesten je tedaj, ko gre za. čast in koristi Slovencev.
Kako naj sodimo šele o človeku, ki je do-tični članek napisal! Čeprav "a ni podpisal, vendar vsak Goričan ve, kdo je ta mož.
IZ PODGORE
Podgorci smo bili med drugo svetovno vojno večkrat prisiljeni iskati zatočišča pred bombardiranjem v starem kamnolomu nad cerkvijo. Ko so se mnogi rešili pred smrtna nevarnostjo, so se zaobljubili, da bodo po vojni postavili na omenjenem mestu Mariji v čast in zahvalo preprosto znamenje. Nabavili so že primeren kip. Sedaj se pa širijo glasovi, naj se na dotičnem mestu zgradi večja kapelica, za katero so že na razpolago lepo izklesani kamni. V ta namen so tudi ze z,gradili podzidek in zbrali precejšnjo vsoto.
Da se izpolni zaobljuba, je prav, da se v kamnolomu postavi Marijin kip.
Kapelica pa nikakor ne spada tja, ker je preoddaljena od vasi in kraj nedostopen. Posebno starejši je ne bi mogli doseči. Vsi podgorski verniki so prepričani, da je treba kapelico zgraditi v bližini šole ali kje drugje v dolcnjem delu vasi.
Na dan sv. treh kraljev smo pokopali zavednega Slovenca, vestnega gospodarja ter dobrega očeta g. Klavčiča Jožefa. Izredna u-dcležba na pogrebu je pričala, kako smo ga vsi spoštovali.
Naj v Bogu počiva. Njegovi žalujoči družini naše sožalje!
IZ PEVME
Božične praznike smo praznovali ob izredno lepem vremenu. Ko smo se udeležili polnočnice, je naše oko ob vstopu v cerkev obstalo na ljubkih novih jaslicah, ki smo si jih Pevmčani -tako zelo želeli. Vsem ugajajo, ker so preproste in ni na njih brezpotreb-ne šare. Posebno lep je hlevček, ki smo ga sami zgradili; njegova starost pride še bolj do izraza, ker mu je malta odpadla. Jaslice poživlja nekaj primerno velikih pastirjev in ovčic; tudi sv. trije kralji so v pravem razmerju do celotnega prostora. Oh njih se hotno odslej vsako leto zbirali z veliko radostjo in molili za umrle in bodoče slovenske rodove.
Praznovali smo tudi god svojega patrona sv. Silvestra. Udeležba je bila obilna. Kakor vedno je tudi letos pri slovesni maši pridigal gospod iz mesta. Iz njegovih oznanil smo zvedeli tudi žalostne podatke o rojstvih ter smrti, kar nas je precej zresnilo. Saj presegajo smrti rojstva kar za 100%. Pevmčani naj si te številke zapomnijo in naj dobro- pomislijo, kam to vodi.
Med 22 letošnjimi pogrebi je bilo tudi precej nedomačinov, čeprav je naše pokopališče še za domače potrebe premajhno. To je uvidelo tudi županstvo, ki je že nakupilo nekaj novega prostora, da hi s-e pokopališče razširilo. Pravijo pa, da je dotični prostor preveč vlažen. Težko čakamo, da bi bilo lo vprašanje ugodno rešeno.
ŠTMAVER
Štmavrcem so danes pri srcu štiri javne zadeve: elektrika, napeljava vode, popravilo cest (zlasti one, ki vodi na pevmsko polje in tiste, ki gre od cerkve proti severu) ter nova meja, o kateri se toliko šušlja.
Elektriko nam je pred dvema tednoma obljubil goriški občinski svet in upamo, da bo svojo obljubo v najkrajšem času izpolnil.
Tudi pri nas sc je že mudil vodni »vede-evalec« in odkril, da se na farovškem svetu nahaja vodna žila. Skrajni čas je, da se na en ali drugi način preskrbi naši vasi zdrava pitna voda. Saj jo moramo ob suši dovažati iz Pevme ali Soče. Koliko truda in časa nas stane kapljica vode!
Našemu zastopniku je pred meseci goriški župan obljubil, da bo cesta v kratkem času popravljena. To se pa doslej še ni zgodilo in tudi na zadnji seji se občinski svetovalci naših cest niso spomnili. Zato nam ostane le Novi list, da preko njega pozivamo merodajna ohlastva, naj ne zanemarijo naših potreb.
V	zadnjem času pa nas- najbolj zanimajo razne govorice o končni razmejitvi med I-talijo in Jugoslavijo, oziroma povezava jugoslovanskih Brd z Novo Gorico.
IZ RONE
6. januarja se je pri nas odigrala tekma med domačimi nogometaši in jugoslovanskim klubom »Železničar« iz Šempetra. Te nogometne tekme se je udeležilo nekaj tisoč gledalcev. V prvem polčasu so vodili domačini z 2:1, v drugem pa je »Železničar« z lepo igro zmagal 5:3. Tekma je potekla v najlepšem redu in dokazala, kako bi med obema narodoma lahko vladalo prijateljstvo, če bi le bilo na obeli straneh dobre volje. Ljudstvi obeh držav želita mir in sporazumno sodelovanje na vseh področjih in ta volja ho tudi prej ali slej zmagala.
IZ ŠTEVERJANA
Preteklo nedeljo smo se Steverjanci v lepem številu udeležili operete Sv. trije kra-1 ji, ki so jo priredili domači šolski oiroc: v dvorani Brezmadežne na Plaeuti v Gorici. Takoj popoldne so se naši najmlajši pevci in igralci odpeljali v mesto.
Pred odhodom so se poslovili od prelepih jaslic, ki si jih ne morejo dovolj ogleda-
li	ne domačini ne izletniki iz Trsta in Gorice, ki tako radi in posrosto obiskujejo naš Števerjan. Naša vas nudi krasen razgled na
sončno Gorico in na naše gorske velikane. Jaslicam se pozna, da so bile napravljene z veliko ljubeznijo in skrbjo. Nič ne de, če je narava naših jaslic za Palestino nekoliko preživa in če teče po njihovi sredini potoček. Vaščani se našemu pevovodji Hermanu Srebrniču tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo za ves trud in delo, ki ga je imel z jaslicami.
Prireditev naših otrok v Gorici je prav dobro uspela. Dvorana je bila tudi to pot nabito polna. Zato pričakujemo, da se prireditev vsaj še enkrat, če ne dvakrat, ponovi.
SEVERNI DEL MESTA
Severni del Gorice tja proti solkanskemu polju se zdi, da je mestni občini manj pri srcu kot drugi goriški deli mesta. Ze pol stoletja obstaja predmestje Livada, danes že v mestnem sklopu. Prve hišice je na pobuda velikega Slovenca Kreka začela graditi zadruga »Svoj dom«. Danes je Livada že velik del mesta. Toda čudno: do tja ne vodi niti ena cesta. Pot pod dolgim uršidinskim zidom so pred letom dni toliko- časa popravljali, da je oh dežju deroč potok, v suhem pa prah do šišk. Druga pot je samo poljski kolovoz, saj mu tudi pravijo via Čampi. Tretjega dohoda iz mesta pa ni. Prosimo g. župana in občinske može, da malo poškilijo tudi v ta severni kot mesta.
Z VRHA
V	nedeljo po Novem letu so imeli naši šolski otroci vesel dan. Odsek za socialno skrb na goriški prefekturi pod vodstvom dr. Pivka je s pomočjo naših učiteljic priredil šolarjem bogato božično kosilo v domači gostilni. Vse je bilo okusno in bogato pripravljeno. Otroci so bili še posebej obdarjeni z zavoji bonbonov in »mandolata«. Veselju malčkov je poleg prefekturnega odposlanca in časnikarjev, ki so- zbrano omizje tudi fotografirali, prisostvoval did. ravnatelj Vižin in gdč. učiteljica; ta je seveda imela kaj o-praviti, da je živ-žav držala v redu.
Ob tej priložnosti je dr. Pivk sprožil vprašanje šolske refekcije. Starši bi zelo radi videli, da hi tudi naši otroci kot marsikje drugod, bili deležni opoldanskega šolskega kosila. Kakor vidimo, so višja ohlastva naklonjena tej socialni zamisli in upamo, da se bo tudi kmalu uresničila.
S PEČI
Na zadnji seji pred novim letom je sovo-denjski občinski svet sklenil, da je treba popraviti tudi cesto, ki vodi v našo- vas. Potrebo teh popravil smo že večkrat poudarili, a zelo st' bojimo, da bo tudi to pot prehod od besedi do dejanj predolg. Zelo bi bili hvaležni oblastem, če bi nas s hitrostjo iznena-dili.
Tik pred sv. tremi kralji smo v Rupi pokopali gospo Ivano, vdovo Bobič, ki je bila v 93. letu starosti. Pokojnico so vsi spoštovali. ker je bila zavedna Slovenka in zelo u-smiljenega srca. Naj počiva v miru!
Njenemu sinu, bivšemu deželnemu tajniku in znanemu čebelarju dr. Bobiču in dru-sim sorodnikom iskreno sožalje!
TRŽIČ
Tržič bo spomladi imel lep, docela pre-novlien občinski dom, dioslojen našega mesta. To ho poslopje s tremi nadstropji; krasil ga ho tudi stolp, kakor ga imajo tudi dru-sra mesta. Prenovitev ho stala 25 milijonov lir, vzetih zgolj iz rednega proračuna.
ČEDAD
Božični prazniki so1 minili. Čeprav jc bilo vreme izredno lepo, moramo ugotovili, da nam prazniki niso nudili tistega krščanske-1 ga užitka, ki smo ga bili vajeni še pred nekaj leti. Tudi v našem mestu so ljudje, žal, opustili starodavne navade svete noči v krogu domače družine in cerkve. Opazili smo, da je za mnoge Čedadce sveta noč postala športna noč. Medtem ko- prihajajo verniki] iz okoliških vasi po stari navadi k polnočnici v našo baziliko, se premnogi Cedadci vozijo z avtomobili ali avtobusi k polnočnici na Staro goro, v Landar ali kam drugam. Za take svetonočne turiste je polnočnica le lep izgovor za prijeten izlet in mastno večerjo v kaki gostilni.
Vse drugače pa je po naših slovenskih vasicah, kjer veselo zvonjenje, božični »štrukelj«, prepevanje starih božičnih pesmi, pravljice in končno polnočnica spravijo človeka v čudovito lepo razpoloženje. To ima privlačno moč za Slovence, ki živijo v našem mestu in če je le mogoče, obhajajo božič in božično nedeljo pri svojih sorodnikih
V	tej Iliriji so imeli Slovenci vse jezikovne in šolske pravice. Prve mesece je vladal tej deželi vo-jaški general Baragnay d’Hil-liers. Za župana v Trstu je postavil De Ca-puano, ki jc prav zvesto izvrševal njegove u-kaze. Se vedno pa so se Francozi hali okoličanov. Zato je omenjeni poveljnik razglasil, da se morajo vsi pripadniki brambovskih bataljonov v 14 dneh vrniti na svoje domove. Kdor se v tem času ne predstavi oblast-vom, mu zaplenijo premoženje in porušijo hišo.
Že v prvih dneh francoske vlade jc intendant Arnaud povabil vse meščane v borzno dvorano, da prisežejo novi vladi. Posebno odposlanstvo pa se je odpeljalo na Dunaj, da te pokloni Napoleonu. Sredi januarja 1810 je prišel nov odlok o' denarju. Stari avstrijski bankovci so padli na eno šestino vrednosti. V trgovini je nastala prava zmeda. Vsevprek so tekli goldinarji, krajcarji, franki in centimi.
DOBRI IN SLABI UKREPI
Prvi dan februarja je prišel v Trst prvi pravi cesarski namestnik maršal Marmont.
V	velikem spremstvu in med streljanjem topov je prijezdil po ulici Torrcnte v mesto-. Mož ni bil le hraber vojskovodja, bil je tudi dober državnik in učen mož. Kot svojemu osebnemu prijatelju mu je Napoleon daroval znamenito žrebčarno' v Lipici. Marmont je deželo brž preuredil. Pod njim so bili trije prefekti pokrajin. Vojaško je pa deželo razdelil v dve diviziji. Prva je obsegala Goriško in Trst in je imela pet okrajev z brigadnimi generali kot poveljniki. Po-vr-hu je moral Trst vzdrževati še 2500 mož meščanske straže. V njo so klicali moške od 16
Tndi v nafneznatiinjKem človeku .spoštujemo ali zanlčnjnmo človeku.	[Sv.	Avguitinl
v slovenskih dolinah.
Bolj slovesno kot sam božični dan se v Cs-dadu obhaja praznik sv. treh kraljev. To je za Čedad največji praznik. Na ta dan se namreč v naši baziliki poje svojevrstna maša že iz časov, ko so imeli oglejski patriarhi svoj sedež v tem mestu ter bili duhovni in svetni poglavarji dežele. Pri tej sv. maši so vsi duhovniki oblečeni v izredna, dragocena in lepa cerkvena oblačila iz časov patriarha Markvarda. Diakon nosi na glavi srednjeveško vojaško čelado, v levici drži dragoceni misal, v desnici pa dolgo sabljo; preden odpoje evangelij v oglejski melodiji, se prikloni vernikom in zamahne po zraku z dolgo sabljo v pozdrav.
Zato imenujejo to mašo »messa dello spa-done« in, zanjo vedo po vsej Evropi. Naša bazilika je ob tej priliki natrpana vernikov iz vseli krajev Benečije in Furlanije, pa tudi številnik turistov in učenjakov iz Italije in inozemstva. Razume se, da se te vsakoletne slovesnosti udeleže tudi deželni in mestni poglavarji. V zadnjih letih pa so tu živo zaposleni fotografi in kinooperaterji. Stari o- I
do 60 let. Ta splošna vojaška dolžnost se je najbolj zamerila ljudem. Druga francoska novotarija pa so bili »franki« ali davki, ki so jih strogo po francoskem načinu izterjevali. Ljudje dotlej niso poznali splošnega zemljiškega in osebnega davka, zato so tudi godrnjali.
Vendar je nova vlada prinesla dosti do--brega. Odpravili so tlako, robo-to, desetino, predpravice plemstva in tržaške gospode.
Uredili so carino in sodstvo. Za to je nalašč prišel iz Pariza pravni minister Cottin-hal. Pač pa so v vse urade uvedli francoščino. Namesto županov so postavili »maire« (mere), ki so tudi civilno poročali. Tudi la odredba je zbudila mrmranje. V Trstu je postal »maire« Karel Maffei. Občinski svet so pa sestavljali štirje odborniki in 20 svetovalcev; med njimi tudi slovenski trgovci.
Slovenščino so poleg italijanščine in nemščine vpeljali tudi v šole. Ljudske so bile za vsak jezik samostojne. V višjih so se pa poučevali štirje jeziki: francoski, slovenski i-talijanski in nemški. Jezikovne nestrpnosti takrat v Trstu ni bilo. Marmont piše v svojih Spominih, da so Ilirske province raznolike po podnebju in jezikih. Na kmetih da prebivajo Iliri, v mestu pa tudi Nemci, Italijani in Albanci(?).
Nič čudnega torej, če je naš prvi pesnik Vodnik v domoljubnem navdušenju opeval Napoleonovo Ilirijo.
VENDAR TRGOVINA TRPI
Marmont je imel dobro voljo, da bi Trstu gospodarsko pomagal. Ni pa imel talenta za ta posel. Že razvrednotenje bankovcev je trgovino hudo prizadelo-. Druga usodna napaka je bila odprava svobodne luke. Temu je največ bila kriva že omenjena kontinentalna zapora. Tuje ladje so se bale priti v Trst, da jih Angleži po poti ne ulove. Prebivalstvo se je v dveh letih znižalo od 32 na 20 tisoč lju-
bičaji imajo pač še vedno svojo silo in vpliv na čustvovanje ljudi.
IZ SUBIDA
Ko je mlada gospodinja Ines Sauli, poročena Skubla, s svojo devetmesečno hčerkico v naročju hotela odmakniti kotel vroče vode s štedilnika, je zgubila ravnotežje in tako nesrečno padla, da se je voda zlila na ubogega otročička. Revica je dobila hude opekline; takoj so jo odpeljali v bolnišnico. Zdravniki sedijo-, da ji bodo rešili življenje. Bog daj!
SV. LENART V PODUTANSKI DOLINI
Velika nesreča se je zgodila v noči med 7. in 8. januarjem v gorski vasici Črnica. 61 let starega hišnega gospodarja so našli mrtvega v spalni sobi. Ker zjutraj Antona Petru-sina ni bilo pri vsakdanjem delu v hlevu, je njegova žena močno trkala na vrata sobe in ga glasno klicala. Ko ni bilo odgovora, je poklicala n pomoč sosede, ki so vdrli v sobo in našli reveža že mrzlega-.
Vsem je bilo takoj jasno, da se je mož v spanju zadušil, ker so zapazili v sobi bakren ko'el z o«ljem, ki si ga je bil nesel zvečer v ; sobo. da bi jo ogrel.
I Tudi orožniki in sodnik so ugotovili isto.
di. Tri zavarovalnice so- zaprle svoje urade, 60 velikih trgovcev — smo že slišali — je šlo na boben.
Izbruhnila je velika draginja. Guverner jo je sicer skušal omiliti z maksimalnimi cenami. Celo za gledališče je do-ločil najvišje cene; vstopnina ni smela znašati več ko 1 frank in 60 ctm. Vse to je bilo- le kanec \ morje. Po mestu si srečaval ljudi, ki so- med odpadki brskali za koščkom kruha. Strašno se je podražila n. pr. sol. Leta 1810 je veljal mernik soli le 40 krajcarjev; leto pozneje pa kar 10 goldinarjev! Vlada je-kljub vsemu hotela izsiliti iz sestradanega mesta, kar se ie dalo. Tiste tri milijone goldinarjev, kt jih jc bila dala avstrijska vlada za dvig tržaške trgovine, so zdaj neusmiljeno terjali od trgovcev. Kdor ni mogel plačati, so mu celo pohištvo zaplenili. Številke povejo, da je promet v Trstu dosegel 1. 1809 lepo- vsotoi
13.700.000 goldinarjev, leta 1811 pa še samo
5.900.000 goldinarjev! E, Napoleonove vojno so žrle denar in ljudi tudi po naši zemlji!
* * *
Kakor ste že slišali, je tretja francoska o-kupacija trajala od 17. maja 1809 do 10. novembra 1813. Toliko časa je živela tudi »Država ilirskih provinc«, ki je bila preko guvernerja podrejena naravnost Parizu. Slovenci, ki so bili vsi združeni v Iliriji, so politično in kulturno še dihali. Gospodarstvo je pa zastran velikih konlribucij in fronkov (davkov) šlo navzdol. Prvi guverner maršal Marmont se je trudil, da hi gospodarstvo-, posebno na Tržaškem, malo dvignil, pa ni šlo,
ROKOVNJAČI IN ROPARJI
Žalostno sliko, kako so ljudje takrat težko živeli, vidiš, dragi bralec teh Spominov, že iz starih opisov in zgodb o rokovnjačih, roparjih in »plajšarjih«. Že slovenska romana »Rokovnjači« ali »Janez Žbogar« vesta o njih dosti povedati. Še več pa je zapisanega
v	raznih sodnih in kresijskih spisih.
(Nadaljevanje sledi)
Spomini iz starega Trsta
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Večer narodnih pesmi
Preteklo soboto je Glasbena Matica v Trstu priredila v Avditoriju večer jugoslovanskih narodnih pesmi. Ni bil to strogo umetniški koncert, temveč prireditev, pri kateri pride vsak na svoj račun. Dvorana je bila nekako praznično razpoložena. Oder j« bil okrašen z narodnimi okraski in vsi sedeži so bili zasedeni.
Prvi je nastopil pevski kvintet, »Lisinski«, ki poje na zagrebškem radiu. Oblečeni v hrvaške narodne noše so pevci izvajali ob zelo obzirni spremljavi harmonikaša nekaj slovenskih in medjimurskih pes' mi ter slavonsko kolo. Skupina je glasovno lepo izšolana in izenačena, njeno izvajanje je umetniško idealizirano. Nekatere teh pesmi, posebno nežni medjimurski ljubezenski motivi, nam še danes brnijo v ušesih. Tako ona o deklici, ki se ji dremlje in se ji noče spati, ker se pod oblokom sprehaja njen golobec ...
Ob spremljavi kvinteta je pela solistka Andjelka Nežič slavonsko in dve bosanski pesmi: Moj dilbe-re in Blago suncu i mjesecu. Bosanska pesem je svet zase in njen čar je poseben in nedosežen. Solistka in vsa skupina sta opravičeno žela veliko o-dobravanje in priznanje.
Za njo je nastopil Gorenjski kvartet iz Ljubljane: trije piskači in harmonika. Ko so začeli igra' ti, nismo bili več na koncertu, temveč na kmečki ohceti. Za tako vlogo so res zbrani mojstri. Glasovi pihal so bili strastni, kričeči, izzivalni, zabeljeni, včasih prevzeti po jazzu in pomešani z vzklj^, da se je v poslušalcih vzbudilo najprej hrupno veselje, potem smeh in navdušenje. Mladina pa, ki jo rado pod petami srbi, bi se bila tedaj rajši znašla na kakem »brjarju« in ne v koncertni dvorani.
Ob spremljavi kvarteta sta zapela nekaj slovenskih narodnih Dana Filiplič in France Koren. Pela
Preteklo nedeljo sta Slovenska Prosveta in Ma-1 rijina družba iz Trsta uprizorili v Avditoriju glas- j beno božično igro Slovenski božič. Igro lahko pri-, merjamo z grškimi tragedijami, od katerih se raz- ■ likuje le v tem, da je prireditelj — Matija Tomc — | dal v njej glavni poudarek zboru. Saj dajejo igri poseben čar prav zborovne pesmi, v katerih je skladatelj opisal božično skrivnost v slogu in s snovnimi izrazi, ki so jih uporabljali slovenski glasbeniki od najstarejše do najnovejše dobe.
Dejanje je dokaj skromno. Dogodki ob Zveličar-jevem rojstvu, kakor jih opisuje Sv. pismo, so komaj nakazani: Marija in Jožef zaman iščeta prenočišča in morata prenočiti v bornem hlevčku, kjer Marija porodi; pastirji se v mrzli noči grejejo okoli ognja, ko jim angel oznani veselo novico, da je rojen Rešenik sveta; pastirji se pogovarjajo, kaj bi darovali novorojenemu Detetu; v končnem prizoru se v pobožni molitvi zberejo pred jaslicami angeli, sv. trije kralji, pastirji in ljudstvo.
Vlogo Marije je odpela M. Cekutova, sv. Jožefa
Kulturne vesti
Kroparski kovači je naslov novega dokumentarnega filma, ki so ga pred nedavnim izdelali v Sloveniji. Delo prikazuje kovaško obrt v Kropi, kjer so nekdaj kovali najrazličnejše žeblje ter razne umetniške lestence, okenske mreže, železna vrata, drobno kovane predmete in podobno. 2ebljarska obrt se je pred prvo svetovno vojno izpremenila v industrijo; ni pa bilo in ne bo mogoče industrializirati umetnega kovaštva, kjer sta potrebna domiselnost ter čut za obliko in lepoto. Filmski scenarij sta napisala Metod in Milka Badjura, ki sta delo tudi režirala. Glasbeno spremljavo je napisal Bojan Adamič.
Uini:lniška razstava
V	galeriji »Rossoni«, Corso Italia 9, razstavlja od
13.	do 26. t. m. domači umetnik Silvester Godina. Prostori so odprti vsak dan od 11. do 13. ure.
sta po fantovskem načinu: ženski, polnejši glas je pel melodijo, moški, šibkejši je pel čez. Med spremljavo so godci igrali tiho; brž ko je petje prenehalo, so se pa razigrali skrajno objestno in razposajeno.
V drugem delu sporeda so Hrvati zapeli po eno slovensko, dalmatinsko, slavonsko in makedonsko narodno pesem. Njihova solistka je podala štiri pes-smi, med njimi makedonsko, prepolno hrepenenja: Kaleš bre Andjo in pa medjimursko o deklici, ki je bila rožica, pa nei bo več cvela, in poje:
Zato komaj čekam lepo protuletje,
Kaj me razveseli to čerleno cvetje,
Koje si bom brala, na prsi metala,
Da se bum za tebe, golob, zmišljavala.
V duetu s Sergijem Rainisom je solistka zapela še tri dalmatinske pesmi o Splitu, cvetu Dalmacije, in Marjanu ter pesem Adijo Mare. Te imajo nekoliko italijanskega prizvoka in niso tako globoke, kakor so bile ostale na sporedu.
Večer je zaključil Gorenjski kvartet s svojim duetom. Igrali so Vesele Begunjščane in Veselo polko. Njih razigranost se je od točke do točke stopnjevala. Duet je ob spremljavi kvarteta zapel še o lisički in pastirju.
Nekaj od sporeda je odpadlo, nekoliko pesmic so pa pevci dodali.
Odhajajoči so takole modrovali: Zagrebški kvintet je zelo dober, toda ljubljanskega okteta le ne doseže... Potem so tudi primerjali, kako je zagrebški kvintet izbral lepe in globoke pesmi, slovenski duet pa precej šibke pesmice. Drugi so spet menili, da je sicer zdaj pustni čas in je marsikatera šala dovoljena, da pa nekatere skladbe ne spadajo na koncertni spored.	Iv.	G.
nam je pa predstavil J. Košir. V petorici pastirjev, ki je prijetno zapela nekaj pesmi, smo spoznali R. Kodermaca in T. Kostnapfla, ki sta poleg tega odpela še vsak svojo kratko vlogo. Angela je pela s svojim jasnim in svežim glasom Elvira Piščanc. Pohvalo zasluži tudi pevovodja, kateremu se je kljub kratki pripravi v precejšnji meri posrečilo vskladiti glasove tako različnih pevcev. Zbor in soliste je pri klavirju občuteno spremljala Marica Klakočerjeva.
Pred igro je rojanski tercet Metuljček lepo in u-brano zapel pet znanih in priljubljenih božičnih pesmi. Razne prizore na odru je povezoval J. Peterlin.
Večer, ki je trajal kako uro dolgo, je potekel v domačem vzdušju. Občinstva je bilo zelo mnogo, za kar gre zasluga organizatorjem prireditve.
Pogovor z gospo Klaro
Po novem letu me/ je gospa Klara presenetila s svojim obiskom, že takoj pri vratih se je prisrčno zahvalila, da smo objavili njeno novoletno pismo. Povabil sem jo v svoje stanovanje v prepričanju, da jo bom moral poslušati vsaj štiri ure. In nisem se motil, šele pozno v noč se je poslovila in se o-pravičevala, da me je najbrže predolgo zadržala.
Najprej si je natančno ogledala stanovanje in vse predmete v njem in se zanimala, koliko stane pohištvo, kje sem ga kupil in kako plačal. Na njeno prošnjo sem ji moral pokazati tudi kuhinjo in vse ostale pritikline. Nato pa se je razvil razgovor oziroma kričanje. Ves čas me je prijemala za roko in ponavljala: »Slišite, gospod Pepi, slišite, gospod Pe-pi!« Seveda sem jo dobro slišal, ko me je spraševala: »Koliko pa zaslužite, gospod Pepi? Kako morete shajati s tem denarjem? Ali kaj postrani zaslužite? Ali kupujete na obroke? Kako pa se razumete s svojo ženo? Ali je še tako nervozna? Zelo lepo obleko ima, kje pa jo je kupila? Ste jo gotovo drago plačali!« itd.
I/e&eli	ritmi
Večina današnje mladine, zlasti mestne, ljubi ritmično glasbo. Ritmične popevke ali »canzonet-te«, kot jim pravijo po italijansko', niso bile še nikdar tako razširjene, kakor so danes. Ta pojav na sam na sebi slab, saj so tudi ritmične popevke včar sih prave umetnine. Vendar pa je za nas, ki živimo na, mešanem ozemlju, združen z dvema nevar-nostima. Mladima namreč, ki prepeva samo »can-zonette«, zgubi sčasoma smisel za narodno pesem. In to je velika škoda. Narodna pesem je v naši preteklosti zelo mnogo pripomogla, da je slovensko ljudstvo ostalo zvesto svojemu jeziku in značaju.
še bolj žalostno pa je, da naša dekleta in fantje prepevajo »canzonette« v tujem jeziku. Ritmične popevke so tako postale eno izmed številnih sredstev za raznarodovanje. To se pa v bodoče ne sme več dogajati! Naši mladinci in mladinke se morajo z vso silo upreti tuji poplavi. Kako? boste vprašali. Na dva načina: 1. čimbolj moramo vzljubiti in širiti slovensko narodno pesem, ter 2. peti in šiniti slovenske ritmične popevke; če teh nimamo pri roki, ,pa vsaj tuje v domačih prevodih.
Da bi ustregli naši mladini, ki se navdušuje za ritmično glasbo, smo sklenili, da v našem listu včasih objavimo besedilo kake slovenske ritmične popevke ali kak prevod boljše tuje. V tej številki priobčujemo besedilo znanih počasnih valčkov Bom vedno tvoj, ki ste ga slišali v Chaplinovem filmu »Odrske luči«, in Tenderly (Nežno), Oba je odlično prevedel Zdravko Ocvirk.
BOM VEDNO TVOJ (Eternamente)
V	sanjah videl spet bom tvoj obraz in kjer koli boš, bom tudi jaz, zvesto hodil ti ob strani vedno in povsod.
Se zraki drhti, da moja si ljubezen ta.
Ko zaslišal bom tvoj glas vabeč,
srcu takrat bo ukaz ljubeč
in se nič ne bom zamujal,
prišel! bom takoj, i
bom vedno tvoj,
ti spev neba,
srca.
NE2NO
(Tenderly)
Zavidam soncu, ki predrami tebe nežno,
poljubi na zbujeno lice tebe nežno.
Zaikaj ta sreča dana mi ni, da sonce zamenjal bi.
Zavidani roži, ki utrgaš ti jo nežno,
na prsi k srcu si pripneš, ti jo nežno.
Zakaj nisem cvet, zdaj k srcu pripet bi nate bil, poljube pil, vseh rožic ti cvet.
Zatem sva pa pričela njen naj ljubši razgovor: o-pravljanje. Večkrat sem skušal pogovor preusmeriti, a se mi ni posrečilo. Vse mi je bilo usojeno slišati, kar ji je ležalo na srcu. Pri tem sem opazil, da gospa Klara zelo ljubi tujke. Kaj za to, če jih ne rabi vedno pravilno! »Veste, gospod Pepi,« mi je rekla, »moja hčerka je cel apolit (namesto poliglot), kar štiri jezike govori.« »študira pa glasbo, kajne gospa?« sem jo vprašal. »Seveda, seveda, saj je že drugo leto na krematoriju (konservatoriju). Pa sama glasba se po mojem ne orientira (rentira), ali ne, gospod Pepi?« Hotel sem ji povedati svoje mnenje, a gospa Klara je kar naprej žgolela: »Veste, ona je izredno telegentna (inteligentna), samo nekoliko slabotnega zdravja je. Sedaj dobiva kalčeve (kalcijeve) nekcije (injekcije). Sicer je pa treba rešiti še cel konflikt (kompleks) vprašanj.«
Pa recite potem, če ni gospa Klara pravi mojster v rabi tujk?
Ko sva se poslovila, mi je rekla: »Gospod Pepi, pri Vas je bilo prekrasno, zato se bom še oglasila Tako prijetno znate govoriti.« Začudeno sem jo po gledal, zavedajoč se, da sem zelo malo govoril.
Slovenski Kožic
Z. Gl.
VZGOJNI KOTIČEK
GOSPODARSTVO
MAH SE JE RAZPASEL
Redke so senožeti in deteljišča, ki ne bi bila poraščena z mahom; ta sili celo v vrto ve. Na deteljiščih ga je toliko, kot da bi ga kdo nalašč tja zasejal. Mali ne dovoli, da bi se pod njim razvijala kakšna druga rastlina: vse zamori, vsako rast. Zato je tako škodljiv.
Mah se razvija na vlažnih tleh. Tu primanjkuje apna in so tla kisla. Kjer se poja-
vi	mah, ga moramo najprej izruvati, zbrali in poitein uničiti. To storimo najlaže z železnimi grabljami, ki ga naravnost izrujejo iz tal. Nabrani mah navadno zažgemo.
Istočasno pa moramo tudi uničiti pogoje za razvijanje mahu: taki zemlji moramo odvzeti kislobo. To pa napravimo, če ji dodamo apna: v ta namen služi že pesek iz obcestnih jarkov, sadra (gips, gesso agricolo) ali pa gnojila, ki vsebujejo mnogo apna. Od domačih gnojil je zelo dober pepel, katerega raztrosimo v zimskih mesecih jm 10 do 15 kg na vsakih 100 kv. m; od umetnih gnojil pa Thomasov a žlindra (scorie 1 homas) in apneni dušik (calcianamide). Tliomasova žlindra je izbo-rno fosforno gnojilo, ki vsebuje tudi nekaj železa' in obilo apna. Raztrosimo je po 6 do 10 kg na vsakih 100 kv. m površine. Apneni dušik vsebuje — kot že i-me pove — apno in dragoceni dušik. Na vsakih 100 kv. m raztrosimo 1 do iy2 kg apnenega dušika. — Taka gnojila raztrosimo po senožetih in deteljiščih v zimskem času: Thomasovo žlindro najpozneje v teku februarja, apneni dušik pa v drugi polovici marca.
Superfosfat (perfosfato) ni primerno gnojil o za tla, kjer raste mah, ker ne manjša kislobc tal, temveč jo še veča.
Mali se je tako močno razširil zaradi obilice padavin (dežja) v lanskem in predlanskem poletju in ker se naši kmetovalci ne zavedajo, da je treba skrbeti tudi za to, da najdejo rastline v zemlji dovolj apna.
KORUZNI ČRV
je napravil letos v Furlaniji zelo občutno škodo. Na mnogih njivah ni bilo niti enega koruznega stebla brez črva; v splošnem pa je ta največji koruzni škodljivec napadel kar polovico pridelka.
Kje so vzroki? Najbrž se Furlani premalo brigajo za odločbe prefekture, da se mora porabiti oziroma uničili vsa koruzna slama pred 15. aprilom. Upajmo, da bodo letos bolj vestni.
Naši kmetje naj se zavedajo, da koristijo predvsem sebi, če se strogo držijo prefektur-nih odločb. Saj malih količin slame, ki jo imajo naši kmetje, ni težko porabiti: porabimo jo za krmo, nastil ali za podneto. Če jo porabimo za nastil, jo moramo prej zdrobiti, kar nam olajšajo posebni stroji, imenovani razvlaknilei (sfibratrice). Seveda mali kmetovalec ne more kupiti takega stroja, pač pa ga lahko zadružne organizacije a-
li	soseske ali občine. Predvsem slednje bi se morale za to pobrigati, saj bi dajale stroje v zakup proti majhni odškodnini.
Poskusi z različnimi sortami so pokazali, da napada koruzni črv v večji meri hetevoz-ne sorte (križane) nego domače.
KAN NA VINU
Mnogi letos tožijo, da se razvija na vinu kan. Pojav je nevaren, saj se s tem odpirajo vrata kisanju vina. K sreči se pojavlja kan samo pri šibkejših vinih, le-teli pa je letos v splošnem malo.
Kan je laže preprečiti kot zdraviti. Ce pazimo, da je vinska posoda vedno polna, potem se kan ne bo razvil. Ce pa ni posoda polna, potem moramo na vsak način obesiti pri vehi v sod vrečico z melabisulfitom ali enososino, in sicer prst globoko v vino, toliko da je vrečica iz krpice pokrita z vinom. Na vsak hi vina denemo’ v vrečico po- 10 gramov kalijevega metabisulfita ali po eno kocko enososine. Lahko pa tudi' zažgemo nekaj žvepla nad vinom.
Na ta način preprečimo tvorbo kana, ki se napravi vedno le na površini vina, ki je v dotiki z zrakom.
Če pa se je na vinu že razvil kan, potem moramo najprej obrisati zgornji prazni del soda s krpo, ki smo jo prej zmočili v vodi, v kateri smo raztopili na liter po 5 gramov metabisulfita; nato prazni sod dobro zažvep-Jamo. Potem podaljšamo liju vrat — z bez-govino ali gumijastim črevom — tako da sega skozi prazni prostor še nekaj1 prstov v vino, in sod zalijemo: kan se bo dvigal in bo skozi veho zapustil sod. Končno obesimo v sod skozi veho vrečico z metabisulfitom ali enososino v omenjeni količini.
VIŠINA PADAVIN V ITALIJI
Množino' padavin, to je vodo, ki jo nam dajo dež, sneg in toča, merimo v milimetrih. En milimeter dežja da liter vode na vsak
V
f— (športni bregtec) —|
Komaj se je italijanski nogomet delno rehabilitiral z zmago nad. Argentino, je že spet huda preizkušnja pred njim. Morda je ta preizkušnja mnogo obsežnejša kot z Argentino. Poleg tega, da so igralci »izbranci« na splošno precej utrujeni od rednega prvenstva, se opaža tudi, da so številni igralci na najnižji zmogljivosti. Tako se trenutno govori o Bonipertiju, Giacomazziju, Galliju, Virgilij-u in še o drugih, ki bi prišli v poštev. Potem ni Čudno, da razsajajo v Bologni, kjer so igrali na skupnem1 treningu, take skrbi. Pravijo, da sončno jutro še ne pomeni sončnega dne. Torej zmaga v Rimu nad Ar-gentinci še ne pomeni rehabilitacije italijanskega nogometa. Treba bo še veliko pokazati in to možnost bodo imeli v nedeljo v Bariju, kjer se bodo pomerili z »rdečimi vragi« Belgijci. Ti pridejo v Italijo dobro pripravljeni in obeta nam se lep nogomet. Tudi italijanska »Primavera«, mlada italijam-ska enajstorica, je v polnem treningu. Čaka jih srečanje v Angliji z mlado angleško reprezentanco..
Ce se kje izvaja memorandum, o katerem se toliko piše in govori, se gotovo na nogometnih (igriščih. Nogometni gostovanji »Udinese« in »Ron.chiv v Ljubljani, oziroma v Novi Gorici sta toliko dobrega storili, da je celo »Piccolo« zapisal nekaj misli, ki imajo čisto drugačen ton, kot jel bil do sedaj v navadi. Na vsak način so nogometaši prekosili diplomate. In kaj občinstvo? Vse za sporazum.
Ljubljanski »Odred«, ki je imel v gosteh »Udinese«, je v nedeljo pokazal lepo igro. Se več, dokazal je, kaj zmore. In upati je, da bo; prihodnjo pomlad s pomlajenim in prenovljenim moštvom priboril Slovencem mesto na I. jugoslovanski ligi, katerega je lansko leto izgubil. Srečanje, kateremu je prisostvovalo 7000 ljudi, je bilo pravi užitek za Ljubljančane. Videmčani so kljub dobri volji in baljši tehniki morali kloniti. Izgubili so z 2:1.
kv. m. Če rečemo, tla pade pri nas en meter dežja, pomeni to, da hi bila pri nas v teku enega leta voda globoka en meter, če je nebi nič odleklo ali izhlapelo.
V Italiji so v posameznih letih zelo- različne množine padavin. V nekaterih krajih .Sicilije in južne Italije pade letno manj kot 500 mm dežja, v padski ravnini okoli 700 mm, v Rimu okoli 1000 mm, nekaj več pri nas v Trstu in Gorici, še več in največ v Italiji pa v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, kjer presegajo letne padavine poldrugi meter. Zanimivo je, da pade v južnem Ti-rolu, izrecno v pokrajini Bočen, manj dežja kot recimo v Veroni in tudi manj kot pri nas. Največ dežja pade namreč v ozemljih pod hribi: oblaki se morajo dvigati in pri tem izpuščajo vodo. V Bočen pridejo oblaki' potem, ko so oddali odvečno vodo pod hribi lakoj severno od Verone.
V Evropi pade največ dežja v južni Dalmaciji pri Baru, na celem svetu pa največ v severni Indiji, kjer se oblaki začenjajo vzpenjati proti Himalaji.
PROIZVODNJA TOBAKA
Pred prvo svetovno vojno so v Italiji posadili letno 6.000 ha zemljišča s tobakom, danes pa skoraj 10-krat toliko.
Glede množine pridelka tobaka je Italija v Evropi na drugem mestu, in sicer takoj za Turčijo. Leta 1952 je znašal pridelek tobaka (v tisoč q) v
Turčiji	822
Italiji	795
Grči j i	630
Franciji	552
Jugoslaviji	278
zap. Nemčiji	230
Italija izvaža zelo mnogo tobaka — več kot uvaža — in je izvoz v letu 1952-53 prinesel državni blagajni 5,2 milijarde lir.
Enajstorica iz Ronk, ki je imela v gosteh Železničarja iz Nove Gorice, je vrnila v nedeljo obisk Železničarju in dosegla enak izid kot na praznik, izgubila jezi :0. Gledalcev je bilo približno 3000, kar je velik dogodek. Kdaj se bo zgodilo kaj podobnega na ozemlju, za katerega je memorandum prikrojen? Tržačani bi tak korak z veseljem pozdravili.
Slovenski zimski šport letos nima sreče. »Zafrkava« ga poleg drugega še zima. Snega ni in ga ni. Zato so tekme v okviru gorenjskega zimskega festivala delno prestavili na Pokljuko, kjer je za silo snega, delno so jih pa prestavili na poznejši čas. Vršili so se samo teki za moške na 15 km in za ženske na 9 km. Ker so vremenske razmere zelo neugodne, je bila tudi proga tem podobna. Vzdolž proge -je bilo snega od 40 do 50 cm. Na tekmah so sodelovali tudi gostje iz Avstrije in Nemčije ter močno posegli v borbo. Pri moških je prišel prvi na cilj Kordež Matevž s časom 52:08. Sledili so mu brat Gašper, Hlndelag (Nem.), Rožič, Vogel (Avstrija) in drugi. Velika nada Pavšič Janez je bil diskvalificiran, ker je v spustu »jahal kol«. Torej še vedno Kordeža, za njima pa še dolgo nobenega. Pri ženskah je zmagala Vodenličeva iz Delnic pred Vrbinčevo iz Ljubljane.
Eno najboljših urugvajskih moštev National je v Montevideu postalo žrtev Crvene Zvezde. Beograjčani so zmagali s 3:1. 2e drugi uspeh Crvene Zvezde v Južni Ameriki! Tudi nogometni klub »Ljubljana« je odpotoval na prvo turnejo po Turčiji. Jasno, če si drugi manj potrebni privoščijo zabave, zakaj tudi oni ne? Nevarno je pa samo eno. Ko se bo pričelo pomladansko prvenstvo, tedaj bo vse utrujeno 'm volje bo malo. Glave bodo v tujini, noge pa doma. In tedaj bo nastal problem, kje so uspehi.
V Garmischu, kjer so bile skakalne tekme in na katerih ni bilo Jugoslovanov, so nadmočno zmagali Finci (Kallakorpi, Kirjonen, Silvennoienen). Poleg velike premoči v slogu so Finci skakali precej dalj od svojih nasprotnikov. Solidni Finci so posekali svoje učitelje Norvežane.
ZA NASE NAJMLAJSE
IjCi/iSZCiH,, sito džUHQ&&
/VWWVVVW»
št. :m
/VWWWWAVVWyVVVVVVVVVVVV,VV/\
SVVVYVVVVVY^YVYVYVV\ V^sA/^VV^^T^vAAAAA^vAA/T^AA/vAAAAA/VvAAAA/^^AAAAAAA/^vAA/NAAAA/V^VAAAAAA/vA/^AA/TvA/^AAAAAA/
F
S
Na hotelski verandi je črnec zagledal Tarzana. Z divjim krikom se je zagnal proti njemu. Ljudje so se v strahu razbežali. Tarzan pa ga je počakal, prijel za roko — nekaj je počilo — in nož je padel črncu iz roke.
V	Parizu je d’Arnot skupno s Tarzanom obiskal najpreje svojega prijatelja, visokega policijskega uradnika. Ta jiima je razložil znanost spoznavanja ljudi po njihovih prstnih odtisih.. Tarzana je ta stvar živo zanimala.
Pri drugi priliki je šlo za stavo, ali se upa sam ubiti leva. Nag se je odpraviil v džunglo, oborožen s svojim nožem in vrvjo. Užugal je zver, si jo naložil na hrbet ter se z njo virnil k osuplim naseljencem.
Tarzanu se je večkrat tožilo po svobodni džungli. A prijateljstvo do d’Arnota, slika in poljubi belega dekleta, vse to ga je gnalo dalje. Nazadnje sta najela -ladjico in odplula, da bi izkopala skriti zaklad.
Ko sta prijadrala v zaliv se je Tarzan odpravil sam v džunglo. Drugi dan se je vrnil s težkim zabojem. Cez tri dni sta se vkrcala na neki francoski parnik, ki je odplul v Fraicijo. Od tu pa sta se odpeljala v Pairiz.
M
F
(f4m
m
■ .7 V.
Poprosil je, naj odtisnejo tudi njegove prste. Ko se je to zgodilo, je d’Arnot potegnil iz žepa majhen zvezek fn ga odprl na strani, kjer so bili majhni madeži. Zavzet je Tarzan spoznal pomen tega obiska.
V	teh madežih je ležala rešitev uganke njegovega življenja! Ali je sin Greystok'a, ali samo rejenec opice Kale? Primerjavo so morali opraviti z vso natančnostjo; zaradi tega je bilo treba počakati pair dni.
Medtem je Tarzan tudi že videl zaklad, katerega je bil izkopal. Ko so odlomili težke okove so zagledali čisto zlato. Zaklad so shranili v pariško banko, čeprav ga je hotel Tarzan kar takšnega odpeljati s seboj.
Skrivnost
D FU-MANCUJA
ROMAN - Spisal: Sax Hohncr - Prevedel: A. P.
Stala sva na n a-brezni stezi. Na najini levi je sijal mesec nad stolpi in utrdbami nekdanje trdnjave. To je bi! Windsor Castle.
»Pol enajstih!« je zavpil Smith. »Dve uri je še časa, da rešiva Grahama Gutlirieja!« Prenstalo nama je še natanko štirinajst minut, da ujameva poslednji vlak za Waterloo; in sva ga ujela. Toda skrušil sem se v-kot predela v stanju, ko so bile moje moči skoraj pri kraju. Nihče izmed naju, mislim, ne bi bil sposoben teči še nadaljnjih dvajset metrov. Da ni šlo za človeško življenje, dvomim, da bi poskusila tisti tek do vvindsorske postaje. »V Waterloo morava prispeli ob enajstih ena in ipetdesel,« je sope spravil Smith iz sebe. »To nam da devet in -trideset minut, da prideva na drugo stran reke in prispeva v hotel.«
»Kje za božjo voljo sloji neki tista hiša? Ali sva se pripeljala gor ali dol po reki?«
»Tega nisem mogel spoznati. Vsekakor pa stoji tik ob bregu.
Bilo bi le vprašanje časa. odkriti jo. Neutegoma pošljem Scotland Yard na delo; toda upanja nimam nobeneg'a. Najin pobeg ga je posvaril.«
Nekaj časa nisem zinil niti besede, pač pa sem si brisal znoj 3 čela in gledal prijatelja, kako si je tlačil svojo nepogrešljivo pipo.
»Smith,« sem se oglasil slednjič, »kaj je bilo tisto grozno javkanje, ki sva ga čula, in kaj je menil Fu-Manču, ko je omenil Ran-go o n ? Opazil sem, da te jo prevzelo.«
Prijatelj je prikimal in si nažgal pipo.
»Tam je 1. 1908 ali zgodaj 1. 1909 razsajala neka strašna skrivnostna epidemija. In tisto zlodejevo-javkanje je bilo v zvezi z njo.«
»Na kak način? In kaj misliš z epidemijo?«
»Mislim, da se je pričelo v hotelu Palače Mansions. Neki mlad Amerikanec, čigar imena se več ne spominjam, je tam prebival zaradi poslov, nanašajočih se na neke nove železne zgradbe. Neke noči je šel v svojo sobo, zaklenil vrata in skočil skozi okno na dvorišče. Seveda si je zlomil tilnik.«
»Samomor,«
»Dozdevno. Vendar so se pokazale pri stvari sila čudne okoliščine. Tako na primer je njegov revolver z vsemi naboji ležal poleg njega!«
»Na dvorišču!«
»Na dvorišču.«
»Ali je bil morda umor?«
»Smith je skomignil z rameni.
RADIO TRST II
Nedelja, 16. januarja ob 9.00: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos maše iz tržaške stolnice. 11.15: Vera in naš čas. 17.00: Slovenski zbori. 19.00: Iz delavskega sveta. 21.10: Thomas: Mignon — opera v 3 dej.
Ponedeljek, 17. januarja ob 14.00: Lahke melodije igra pianist Franco Russo. 18.00: Dvorak: Koncert za violino in orkester. 18.40: Koncert basista Ettorea Geria. 19.00: Mamica pripoveduje. 20.30: Okno v svet. 21.15.: Književnost in umetnost. 21.30 : R, Strauss: Salome, opera v 1 dej.
Torek, 18. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 18.00: Turina: Dva simfonična koncerta. 19.00: Sola ,in vzgoja. 20.30: Radijski oder: Moliere: Tartuf-fe. 22.30: Chopinova dela v Magaloffovi interpretaciji.
Sreda, 19. januarja ob 13.00: Operna glasba. 18.00.' Mozart:	Koncert	za	violino	in	orkester.	19.00:
Zdravniški vedež. 20.45: Poje vokalni tercet. 21.15: Književnost in umetnost. 22.00: Čajkovski: Simfonija št. 6.
Četrtek, 20. januarja ob 13.20: Slovenski motivi. 18.00: Martinu: Koncert za dva klavirja. 19.00: Mamičina povestica. 20.05:	Poje	zbor	Slovenske
filharmonije. 20.30: Dramatizirana zgodba. 21.30: Škerjanc: Koncertino za klavir in ork. 22.15: Glasbeno predavanje.
Petek, 21. januarja ob 13.00: Glasba po željah. 17.55: Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester. 19.00: Okno v svet. 20.30: Tržaški kulturni razgle-
TOVARNA
Plmčič
KRMIN - CORMONS — — I TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
di. 21.30: Lehar: Luxemburški grof, operta v 3 dej.
Sobota, 22. januarja ob 13.30:	Domači motivi
15.30: Pogovor z ženo. 17.00: Klavirski duo Ema Vrabec-Gojmir Demšar. 19.00: Iz delavskega sveta. 21.00: Slovenski vokalni oktet. 22.20: Čajkovski: Francesca iz Rimini.
TEDENSKI KOLEDARČEK
14.januarja, petek: Feliks — Neda
15.januarja, sobota: Maver — Radoslav
16. januarja, nedelja: Marcel — Tomislav
17.januarja, ponedeljek: Anton — Zvonimir
18.januarja, torek: Peter — Vera
19. januarja, sreda: Kanut — Hranimir
20.januarja, četrtek: Fabijan — Zivojin
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 12. januarja si dal oz. dobil za:
ameriški dolar	632—637	lir
avstrijski šiling	23,25—24	lir
100 dinarjev	88—90	lir
100 francoskih frankov	163—166	lir
funt šterling	1640—1680	lir
pesos	20—23	lir
nemško marko	146—148	lir
švicarski frank	148,50—149,50 lir	
zlato	725—728	lir
napoleon	4400—4500	lir
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Bralce, ki so nam poslali vprašanja, a niso še dobili odgovorom, prosimo, naj potrpijo, dokler pridejo na vrsto. List odgovarja namreč po vrstnem redu.
Vprašanje št. 65. Kakšno je vaše mnenje o kitajski gobi«? Kaj je to pravzaprav? Ali res ozdravi vse mogoče bolezni?
Odgovor. Pred leti je bilo moderno jesti kvas, kakršnega peki uporabljajo za vstajanje kruha. Danes je moderna »kitajska goba«, ki je po svoji sestavini nekaj zelo podobnega kvasu. Pridevek »kitajska« je bolj trgovskega značaja, ker ima s Kitajsko ta goba ravno toliko skupnega kot z Jugoslavijo ali Italijo ali kakšno drugo državo. Znana je po vsem svetu. Na zunaj je videti kot ocetna »matica«, ki se napravi v pletenki ali v sodu, če pustite vino skisati. Sestavljena je iz bakterij, ki nosijo znanstveno ime »acetobacter xilinum« in ikna podobne lastnosti kot druge bakterije iz družine »sacharomyces«, kamor spadajo tudi glivice, ki razkrajajo grozdni mošt v alkohol in ogljikovo kislino. Uporabljajo
jo, da napravijo »zdravilno« pijačo iz osladkanega čaja. S svojimi glivicami spremeni namreč sladkor deloma v etilni alkohol (kot pri vinu), nekaj sladkorja pa ostane nerazkrojenega, poleg tega se pa razvije tudi nekaj kisline. Kdor veruje v »čudežne lastnosti« »kitajske gobe«, da v stekleno posodo nekoliko osladkanega čaja in košček »kitajske gobe« in tega spije dnevno dva kozarčka. Kakšne bolezni ozdravi? Ugodni vpliv »kitajsike gobe« zavisi predvsem od vere, ki jo nekateri bolniki' imajo' va-njo. Z njo zdravijo predvsem glavobol, nespečnost, netečnost in podobne bolezni, ki se dajo navadno ozdraviti z duševnim vplivanjem, s sugestijo. Res pa je, da »kitajska goba« zelo učinkuje tudi na druge vrste bolezni, kar zavisi od vitamine B, katerega pomanjkanje povzroča okoli 60',; bolezni, ki mučijo človeški rod, med temi sladkorna bolezen, nepravilno delovanje jeter, razne kožne bolezni, nevarna angina peotoris itd. Naša sodba o »kitajski gobi«: V določenih primerih učinkuje dobro, v kolikor zavisi od vitamina B, v ostalem pa je šarla-ta-nstvo.
Vprašanje št. 66. Časopisi so pisali, da je v Milanu nekdo umrl, drugi pa so oboleli od neke bolezni, ki jo prenašajo papagaji. Ker sem njih prijatelj in jih nekaj tudi redim, bi rad vedel, kako se spozna, da li je papagaj bolan in nevaren človeškemu zdravju?
Odgovor. Bolezen imenujejo znanstveniki »psita-cosls«. Znaki so pri papagaju naslednji: žival je nekam zaspana, silno nervozna in trpi na hudi driski, Prav taki znaki se pojavijo tudi pri človeku. Človek občuti tudi hude prebavne motnje, trganje v želodcu in črevesju. Pri papagajih je bolezen skoraj vedno smrtna, Ce živalca crkne nenadoma, brez pravega razloga, je opravičen sum, da je tudi človeku bolezen nevarna.
Vprašanje št. 67. S sosedom se pričkava, čigavo je drevo, ki je zraslo v živi meji ravno na mejniku najinih parcel. Oba ga hočeva imeti. Vsadil ga ni nihče od naju. Ko je bilo še mlado, je raslo očitno na mojem, sedaj, ko se je zdebelilo, pa sega deblo tudi v sosedovo posest.
Odgovor. Ce je baš na mejni črti, je živa meja last obeh mejašev in tako tudi večje drevo, ki je tam zraslo. Lepo si podajta roko, in ko posekata drevo, si ga razdelita, skuhajta si klobas, segrejlu si pol litra vina in — dober tek! Posameznik ne sme sekati samovoljno skupnega drevesa na mejniku, temveč morata biti oba mejaša soglasna. Tako pravi člen 899 civilnega zakonika.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»Njegova vrata so našli od znotraj zaklenjena in so jih morali vlomiti.«
»Toda tisto javkanje?«
»Se je pričelo pozneje, ali pa so ga šele pozneje opazili. Neki francoski zdravnik Laffite se je končal prav tako.«
»Na istem mestu?«
»V istem hotelu, le da je hil v drugi sobi. Pri njem je hilo> še posebej čudno to, da sla itnela soho skupno s prijateljem, ki ga je videl, kako je storil dejanje!«
»Da ga je videl, kako se je pognal skozi okno?«
»Da. Njegovega prijatelja — ki je bil Anglež — je predramilo neko pošastno javkanje. Tisti čas sem hil v Rangoonu, tako da vem več o Laffitovem primeru ko o Amerikančevem. Sam sem govoril s tistim človekom. Bil je elektrotehnični inženir, po imenu Edvvard Martin, in mi je pravil, da se mu je zdelo, da je prihajal tisti krik od nekod od zgoraj.«
»Tudi v Fu-Mančujevi hiši je bilo čuti, ko da prihaja od zgoraj,«
»Martin je sedel na postelji. Bila je jasna mesečna noč z mesečino, kakršna je v Burmi. Laffite je iz nekega vzroka šel k oknu. Prijatelj ga je videl, kako je pogledal ven. Naslednji trenutek se je z groznim vzkrikofn pognal skozi okno — in treščil na dvorišče.«
»Kaj pa potem?«
»Martin je skočil k oknu in pogledal dol. Laffi-tov krik je seveda zbudil sosede, -toda prav nikj er ni bilo ničesar, kar hi pojasnjevalo dogodek. Nobenega balkona in nobenega robnika ni bilo, po katerem bi kdo lahko dosegel okno.«
»Toda kako je to, da si ta krik poznal?«
»Za nekaj časa sem sc nastanil v Palaceu Mansions; in neke noči me je tisto pošastno tuljenje prebudilo. Slišal sem ga čisto razločno in ga najbrž ne bom nikoli pozabil. Končalo se je s hripavim vriščem. Mož v sosedni sobi. neki iskalec orhidej, se je končal enako kakor drugi!«
»Ali si potem menjal stanovanjc?«
»Ne. Na vso srečo za sloves hotela, ki je bil prvovrstno podjetje, se je več podobnih primerov pripetilo tudi drugod, razen v Rangoonu še v Promeu in Moulmeinu. Po urojeniški četrti je neki blazni fakir razširjal besede, da se je spet rodil bog Siva in da pomeni njegov klic, da išče žrtve. Bila je strašna štorija, ki je dovedla do izbruha dakoitstva in prizadela okrožnemu nadzorniku nič koliko sitnosti.«
»Ali so našli kaj nenavadnega na telesih?«
»Vsa so po smrti pokazala znamenja, ko da bi bila zadavljena! Pravili so, da so vsa znamenja imela posebno obliko, dasi jih jaz sam nisem mogel opaziti.«
»Ali je ta usoda zadela le Evropejce?«
»O ne. Več Burmanov in drugih je umrlo na enak način. Sprva je veljala razlaga, da so si žrtve nalezle gobavost in zaradi lega izvršile samomor; toda zdravniški pregled je to mnenje ovrgel. Klic Šive je tako postal pravcata mora v vsej Burmi.«
»Ali si ga potem še kdaj slišal razen sinoči?«
»Da. Slišal sem ga neke jasne, mesečne noči na gornjem Irra-Hraddyju — ko je neki mornar skočil z vrhnje palube parnika, s katerim sem potoval, v morje! Moj Bog! Ako človek pomisli, da je tn zlodej Fu-Manču prinesel tisto v Anglijo!«