Dopisi. Iz Gornje Radgone. (Nekaj o nameravanem bralnem dru štvu.) Nekaterim čitateljem »Slov. Gospodarja" bode že znano, da nameravamo v Gornji Radgoni ustanoviti »bralno društvo«. Žalostno bi pač bilo, ako se mi, Petrovčani, ne bomo skoraj vzdramili in začeli posnemati sosednih faranov, ki že dalj časa imajo enaka društva! Sedaj pa Vam hočem tudi na- znaniti, kaj našinemčurji oustanovitvi bralnega druStva govorijo. Tukajšnji sodnijski uradnik, gospod kanclist, mi je v lice rekel, da tukaj takega »Kraboten-Vereina« toliko treba, kakor pri vozu petega kolesa. To je lep izraz, kaj ne ? Zameriti mu pač ne moremo, ker je imenovani gospod tudi v »Orehovskega preroka« družbi (tovaršiji) in sta si iskrena prijatelja; samo to mora človeka jcziti, ker je rojen Slovenec, svojega materinega jezika pa se sramuje, ter še celo grdo govori črez take, za nas Slovence tako koristne družbe, po katerih bi vsajmogli napredovatiin kiso večinoma preprosterau Ijudstvu s svojirai podučljivimi knjigami in v narodnem duhu bolj za sv. vero in cerkvene zadeve spisanimi časopisi prekoristne. Ni čuda, da so že tudi naši otroci pokvarjeni, (slišal sem pogovor dveh šolarjev, ki pa se ne spodobi, da bi prišel v javnost), ako se od starišev in odraslih nič boljšega ne naučijo. »Kakoršno drevo, tak sad«, pravi pregovor. K temu pa so največ krivi taki hudobni zapeljivci, zgrabljivi volkovi v ovčji obleki, ki še manj pokvarjeno ljudstvo pohujšajo, kažoč njim svoj nemčurski »nebeški rajh«, da je s tem vlovijo v svoje zanjke, sveto vero, cerkvene reči in dubovščino pa zaničujejo in še črez nje grdo govorijo. Gorje človeku, od katerega pohujšanje pride! Tedaj čas je, da gremo na delo in odstranimo osat in trnje s polja; kako more pšenica na polju rasti, ako skrbni kmetovalec z nje ne iztrebi Ijulike in ne odstrani oseta? Plevel bode celo pšenico zadušil; ravno tako ne moremo Slovenci napredovati, ako se nemškutarija in brezverstvo ne iztrebi iz naših slovenskih pokrajin, našega narodnega polja. Najprva skrb pa nam naj bode, da se naši otroci, ki morejo tako rekoč podlaga ali temelj biti prihodnjemu blagostanju in sreči slovenskega naroda, ne popačijo, da se raladina kršeansko izredi. Pa tudi tukaj se nam slabo kaže, ker si morajo že majhni šolarčki nemškutarijo in druge nepotrebne predmete v svoje mlade glave ubijati, za veronauk pa še se skoraj ne zmenijo! S čim pa bi pričeli to delo, ali kako bi zboljšali naše stanje, in kakSen bi naj bil ta pripomoček? Koristne knjige in časopisi bodo mnogo pomagali. Kmetovalec sam si ne more knjig naročevati, ker bi ga preveč stale; kako pa naj pride do njih? Ako ima v fari bralno društvo, pa lahko za mali denar mnogo potlučljivih knjig prebira. Prosim, da nam naj naši vrli rodoljubi pomagajo, da prej ko mogooe ustanovimo v fari Sv. Petra bralno društvo. Pomagajmo si tudi saini in Bog nam bo pomagal; zoper sovražnike pa se vojskujmo; saj brez vojske ni zmage. —i— S Prihove. (Na velikonoč — velikanesreča.) Na Vrbovljah je .lanez Rak, šolar in sin kmeta R. šel na veliko nedeljo ob 4. uri popoldne streljat na dvorišče. Vsi so mu branili, pa ni ubogal. Kcr Janezu ni poknilo, je »kapsl« kopal z nožein iz cilindra, a pozabil je, da drži pišlolo obrnjeno proti sebi. Med tem se je pišlola sprožila in Janezu predrla trebuh ter mu želodec tako razmrcvarila, da mu jc ješča šla iz njega. Hitro po duhovnika in zdravnika! Dubovnik so bili v 3/4 ure pri Baku, a Janozek je že bil mrzel — mrlev. Oee in mati se jočeta, tudi bratje in scstre, toda zdaj ,ne pomaga drugo, kakor molitev za pokojncga. Zelo tolažljivo jo to, da je Janezek kot šolar prejel o velikonočnem času sv. zakramente in je še tik pred smrljo molil kesanjo. Bog so ga usmili, a drugim naj bo to v opomin, da mladina ne dobi v roke orožja za stroljanje! Strelba je zelo neprijetna slabotnim Ijudem, rada se pi i tem zgodi kaka nesreča in innogokrat ni v čast božjo. lz Stavešinc. (Knjižura zoper >Slov. G ospodarja«.) Moratn vam pisati par vrstic, kajli dobil sem v roke knjižico, katera Steje 22 stranij in ima naslov: »Slovenski Gospodar« in slovenski kmet. Spisal Franc Vračko, posestnik v Orehoveib in načelnik okrajnega zastopa gornje Radgone za presodenje slovenskib časnikov naSeinu slov. ljudstvu, tiskal Leykam v Gradcu 1894.« Kakor sem videl, je ta knjižura polna smrdljive kuge za naJe slovensko Ijudstvo. Pisec blali v njej slov. narodnjake, posebno duhovnike, katere dolži, da o njem pišejo v »ŠIov. Gospodarju«. Tenni daje grde psovkc; bere se celo, da tisti, kateri ljubi »Slov. Gospodarja«, ne more Ijubiti nauka Kristusovega, ter ne more biti pravi kristjan. Posebno rad pa se v knjižici sklicuje na besede Kristusove; ali tisto besedo, katero je Kristus rekel svojim apostolom, toraj tudi duhovnikom, namreč: »kdor vas zaničuje, mene zaničuje«, tisto je pa popolnoma pozabil. To knjižuro sedaj brezplačno vriva mod ljudstvo, kakor bi veter suho listje raznašal. Kar se več bere v knjižici, zveste gosp. urednik, menda kmalu. — Pa še nekaj, kar je že davno moja želja in tudi mnogih drugih, namreč, da bi nam Vi, Gornjeradgonski narodnjaki, ustanovili kar najprej težko pričakovano in prepotrebno bralno društvo. Naj bi se po njera ljudstvo vnelo za versko in slovensko reč, ter dobivalo dobrih, v kršeanskem duhu pisanih knjig in easnikov, ter bi se potera ne brigalo za blatne spise, katere mu ponuja najnovejši pisatelj Vraeko. Vas pa, kateri dnbitc zgoraj imenovano knjižico v roke, opozarjam, da jo takoj vržete v peč! Da pa nam ne bode Oreliovski prerok oponašal, da se ne upaino -podpisati, ter piSeino le v črno noč, podpisujem se: Fr. Kavčie. lz Knittelfelda. (Požar.) Dobro četrt ure od mesta se je na velikonoeno nedeljo strašna nesreča zgodila. Ob y,l. uri o poldne se pri lukajšnjem posestniku, J. Svamberger, vžge blev ter sta še dve drugi poslopji zgoreli, štiri lepi konji, 15 prašičev in sedem telet, ter žita in do naalega vse domače orodje. Sreča velika, da je veter vlekel na levo stran, drugače bi bila velika nevarnost, da se še sosedom užge. Pripoveduje se, da se je doraači hlapec hotel po kosilu malo spoeiti ter si zažge smodko, ne zmcneč se za nevarnost, vrže goreuo žveplenko v stran, ali ta pade po nesreči v steljo. Nesrečna tabakarija, koliko nesreče si že zakrivila!