YU ISSN 0040-1978
LETO XXXVII., ŠT. 42
Ptuj, 25. oktobra 1984
CENA 17 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Novosti pri kreditiranju (stran 2)
O gradnji šolskih objektov (stran 3)
Čestitka Slavici Zemljičevi (stran 5)
Razstava tapiserij Cvetke Miloš (stran 7)
Oglarji iz Škofje Loke (stran 8)
MEDOBČINSKI SVET ZKS PODRAVJA
Kompleksi agroživilskega kompleksa!
Člani medobčinskega sveta ZKS Podravja so
zadnjo sejo, bila je 17. oktobra, namenili oceni
družbenoekonomskih odnosov in povezovanju
agroživilstva v Podravju. S temi vprašanji se ta
medobčinski organ ukvarja že lepo število let,
sprejeli so ničkoliko dobrih sklepov in stališč,
vendar je bilo doslej uresničenih kaj malo. Vzro-
ke je sicer lahko iskati v splošni gospodarski si-
tuaciji, mnogi pa so take narave, da bi jih bilo
mogoče ob doslednem uresničevanju dogovorje-
nega odpraviti.
Razpravljalci so ponovno opozorili na raz-
drobljenost površin, na nizke hektarske pridel-
ke, na opuščanje in slabo obdelovanje zemljišč v
hribovitih predelih Haloz, Slovenskih goric, Po-
horja in Kozjaka, na skromna vlaganja v posa-
meznih kmetijskih panogah, na slabo kadrovsko
strukturo, pozidavo najboljših kmetijskih zem-
ljišč in tako dalje. Tudi trgovina ni brez madeža,
sai zaradi nepovezanosti v svojih vrstah — v po-
dravskem prosto aje prisotnih kar osem sestav-
ljenih organizacij združenega dela, ki bolj ali
manj vlečejo vsaka na svoj konec —- ni odigrala
vloge povezovalca med pridelavo, predelavo in
potrošnjo.
Da je dohodkovni položaj kmetijske pridela-
ve, predelovalne industrije in trgovine z živili iz-
redno zaostren, ni treba posebej poudarjati.
Dejstvo pa je, da sprememb ni mogoče doseči s
prizadevanji v posameznih okoljih, saj j:, to na-
loga, ki jo je potrebno opraviti na zvezni ravni.
Sklepi in stališča, usmeritve za delo komuni-
stov, sprejetih na omenjeni seji, je precej. Zal pa
imajo tudi ta grenak priokus — večino bo mogo-
če uresničiti le takrat, ko bo prišlo do korenitih
sprememb v dohodkovnih odnosih, ko bodo
zbrisane občinske in regionalne meje . . .
N. Dobljekar
Na območju slovenskega in
zgornjem območju hiA'aškega
dela reke Drave je v soboto, 20.
oktobra potekala letošnja vaja
Nič nas ne sme presenetiti Drava
'84. Vanjo so se s polno aktivnos-
tjo vključile tudi vse strukture
splošne ljudske obrambe in druž-
bene samozaščite, še posebej pa
specializirane enote z območja
ptujske občine. Po končani vaji je
vodja operativne skupine za
Slovenijo, Bojan Ušeničnik o
poteku vaje povedal:
»Ne bi rad dajal celovite ocene
o poteku vaje kjerkoli, tudi ne v
ptujski občini, kajti za to je še
prerano. Lahko pa opozorim na
nekatere ugotovitve operativne
skupine, ki je spremljala ob-
rambno samozaščitne aktivnosti
tudi na območju občine Ptuj.
Kar na začetku lahko rečem,
da smo z izvajanjem vaje v
ptujski občini lahko zelo zado-
voljni. Vse aktivnosti so potekale
organizirano in načrtno, do izra-
za je prišla usklajenost med
posameznimi obrambno-samo-
zaščitnimi strukturami, vsaj tako
smo lahko ugotovili v štabu, ko
smo spremljali potek na vašem
območju.
Nikakor pa ne bi rad spregle-
dal nekaterih pomanjkljivosti,
ki so se dogajale pri izvajanju
nalog zaščite in reševanje, kot
tudi pri vodenju vaje. Tudi ne
samo v ptujski občini, ampak na
celotnem območju, kjer je vaja
potekala. Predvsem menim, daje
treba izpostaviti pripravljenost
delovnih ljudi in občanov za
reševanje, njihovo razpoloženje
do te vaje, ki so jo očitno sprejeli
dokaj pozitivno; k temu ni ni-
kakršnih pripomb. Pred očmi je
treba imeti, da je to območje
intenzivnega kmetijstva, kjer
imajo ljudje sedaj polno dela pri
spravilu poljskih pridelkov in
kljub temu so se v večini radi
odzvali pozivom in se seveda
aktivno vključili v akcijo.
Ne bi bilo prav, da bi govoril
samo o pozitivnih ugotovitvah z
vaje. Treba je opozoriti tudi na
naloge, ki so pred nami pri
odpravljanju pomanjkljivosti.
Menim, da bo treba na vseh
ravneh, od temeljnih organizacij
združenega dela, krajevnih skup-
nosti in občin, opraviti temeljite
analize in identificirati vse po-
manjkljivosti ter probleme, do
katerih je nedvomno tudi priha-
jalo. Za njihovo odpravljanje je
treba zasnovati načrtno in dolgo-
ročno akcijo, pri tem pa se je
potrebno osredotočiti na nadalj-
nje usposabljanje delovnih ljudi
in občanov za obrambo in druž-
beno samozaščito, na izpopolnje-
vanje sistema za opazovanje in
obveščanje, na izpopolnjevanje
zvez; pri vsem tem pa je treba
upoštevati tudi naše realne gmot-
ne možnosti. Še nadalje je treba
usposabljati vodstva, oziroma
organe za vodenje splošne ljud-
ske obrambe in družbene samo-
zaščite. za usklajeno delovanje
vseh teh struktur.«
Kako je ta usklajenost prišla
do izraza na celotnem območju,
kjer je vaja potekala, tako v
koroški, podravski in varaždinski
regiji?
»Mislim, daje bila usklajenost
posameznih struktur očitna. Že v
sami predpostavki vaje smo ta
element posebej upoštevali. Za-
vedamo se namreč, da v primeru
poplav posamezna občina ne
more delovati neodvisno od
ostalih ob reki Dravi. Zato je bila
vaja zasnovana tako, da smo dali
prvo predpostavko o nastopu
visokovodnega vala na HE Dra-
vograd, od tam pa je steklo
aktiviranje po vsej reki navzdol,
do Cakovca. neglede na občinske
in republiško mejo. Temu pri-
merno so se obnašali vsi izvajalci
vaje. Do izraza je prišlo sodelo-
vanje med posameznimi organi-
zacijami združenega dela, krajev-
nimi skupnostmi, občinami, še
posebej pa sodelovanje med
obema sosednjima republikama.
Menim, da smo v vaji nabrali
dovolj dobrih izkušenj, ki nam
bodo služile kot izhodišče za
nadaljevanje obrambnih priprav
tudi na drugih področjih.«
M. Ozmec
Občinski štab za civilno zaščito je uspešno vodil, koordiniral in usmer-
jal akcije reševanja	Foto: M, Ozmec
Sklicani zbori SO Ormož
Predsedniki zborov skupščine občine Ormož so
sklicali ločene seje zborov. V skladu s tem se bo druž-
benopolitični zbor sestal v ponedeljek, 5. novembra
popoldne, zbor združenega dela in zbor krajevnih
skupnosti pa se bosta sestala v torek, 6. novembra.
Vsi trije zbori bodo obravnavali družbeni dogovor
o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavitvi spome-
nikov, spominskih plošč, grobov borcev NOV v občini
Ormož, odlok o spremembah odloka o proračunu ob-
čine Ormož, kmetijsko zakonodajo iz pristojnosti
skupščine SRS, imenovali bodo komandirja Postaje
milice Ormož, predlagan je Aleksander Majdič iz Ptu-
ja, ki je že sedaj v. d. komandirja ter opravili druga
imenovanja, razrešitve in izvolitve, prav tako pa tudi
vprašanja delegatov in delegacij.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti
pa bosta obravnavala program jesenske in spomladan-
ske setve 84/85 v občini Ormož, predlog odloka o
upravljanju, vzdrževanju in financiranju nekategorizi-
ranih cest in drugih javnih poti na območju občine,
predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območ-
ju občine in odgovore na vprašanja delegatov in dele-
gacij.
PRED SEJAMI
ZBOROV SO PTUJ
V tem tednu teče živahna razprava o gradivu za sejo zborov skupšči-
ne občine Ptuj, ki se bodo sestali v torek, 30. oktobra. O gradivu razpra-
vljajo in oblikujejo stališča delegacije v TOZD za zbor združenega dela in
delegacije v KS za zbor krajevnih skupnosti. Prav tako pa se sestajajo
skupine delegatov družbenopolitičnega zbora pri posameznih občinskih
DPO.
Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj se bo sestalo danes, 25.
oktobra ob 12. uri. Pri obravnavi gradiva za seje zborov SO Ptuj bodo
namenili pozornost zlasti osnutku sprememb in dopolnitev družb;.nega
plana občine Ptuj za to srednjeročno obdobje, informaciji o izvajanju sa-
nacijskih in predsanacijskih programov v TOZD, ki so izkazale ižgiito,
predlogu smernic za dolgoročni plan občine Ptuj in poročilu o delu ZMDA
,,Slovenske gorice 84".
Pod posebno točko dnevnega reda pa bodo obravnavali vprašanja
nadaljnje gradnje šolskega prostora v občini Ptuj v času do leta 1986, kar
je tudi na dnevnem redu zborov SO Ptuj.
Nadalje bodo na seji predsedstva OK SZDL obravnavali obisk ptujske
delegacije na prireditvi pri KPD ,,Sava" v Frankfurtu, o pomoči prizade-
tim po potresu na Kopaoniku in o drugih sprotnih nalogah.
F
DANES SEJA OK ZKS PTUJ
Kako uresničujemo
sklepe
Na redni seji občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki se bo sestal danes, 25.
oktobra popoldne, bodo predvsem pregledali, kako uresničujemo sklepe,
ki smo jih sprejeli kot usnieritev za delo komunistov na posameznih
družbeno pomembnih področjih dela.
Tako je za sejo posebna delovna skupina pripravila poročilo o ure-
sničevanju sklepov seje predsedstva OK ZKS o družbeni vlogi informativ-
nih sredstev in nalogah komunistov. Predsedstvo ocenjuje, da je to poro-
čilo tudi prispevek k predlogom sklepov 13. seje CK ZKJ, saj postavlja v
ospredje in v spomin sklepe, hkrati pa prikazuje uresničevanje ali neure-
sničevanje sprejetih nalog. Prav bi bilo, da bi takšno prakso uveljavljali
povsod.
Stalna akcijska konferenca ZKS Upravnih organov občine Ptuj pa je
pripravila oceno uresničevanja sklepov OK ZKS in zborov občinske skup-
ščine o delovanju občinskih upravnih organov. Predsedstvo OK ZKS v
uvodu navaja, da ni zadovoljno z nekaterimi preveč uradniškimi odgovori
v poročilu.
Posebej pa bodo na današnji seji OK ZKS ocenili potek javne raz-
prave o predlogu sklepov 13. seje CK ZKS. V gradivu so člani občinskega
komiteja ZKS prejeli povzetke iz zapisnikov kar 42 osnovnih organizacij
ZKS, kjer so že razpravljali o predlogu sklepov in ob tem kritično ocenje-
vali lastno delč in probleme v svojem delovnem in bivalnem okolju.
Včeraj, 24. oktobra pa se je sestal aktiv komunistov delavcev-nepo-
srednih proizvajalcev, obravnaval vsa tista vprašanja, ki bodo danes na
seji občinskega komiteja, zavzel do njih stališča, ugotovitve, pripombe in
predloge, ki jih bo sekretar aktiva Janez Zemljarič danes posredoval na
seji OK ZKS k posameznim točkam dnevnega reda.	PF
Komemoracija ob dnevu mrtvih
Občinska konferenca ZSMS Ptuj vabi vse občane na osrednjo
komemorativno svečanost ob dnevu mrtvihL ki bo v sredo, 3L oktobra.
Zbirališče udeležencev bo ob 13. url pred Troom mladinskih delovnih
brigad v Ptuju, od koder bodo v povorki krenili k spomeniku padlim na
starem mestnem pokopališču. Komemorativni govor bo imel pred-
sednik občinske konference SZDL Ptuju Anton Zoree, učenci
osnovnih m srednjih šol pa bodo ob tej priložnosti pripravili kome-
morativni kulturni program.
-OM
Oh .»ma _ tekočih gftriv se rr^nogipotroihiiki vse bo?j jsmeijajo na ogrevanje s trdim kurivom ^ -'nj^iieta.
P^	»i^i tak; priz^ na gozdnatem obir.^čjU piujske občine vse pogostejši	r:. ^.i. i.uni
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. oktober 1984 -
TEDNIK
Ugodni poslovni
rezultati, bodoči razvoj
v treh smereh
v tovarni plastičnih in optičnih pro-
izvodov TJ K Ormož je zaposlenih 600
delavcev, ki delajo v štirih temeljnih
organizacijah in eni delovni skupnosti
skupnih služb. Od štirih temelinih
organizacij so tri proizvodne temeline
organizacije, ena je prometna. Prva in
najstarejša temeljna orgariizacija je
TOZD Predelava plastičnih mas, druga
je TOZD Optyl — Optični proizvodi,
tretja je TOZD LIKAPLAST, prede-
lava plastike in izdelava okvirjev za
očala in sončna očala iz Udbine na
Hrvatskem: četrta TOZD je prometna, s
sedežem v Mariboru. ABA razvija de-
javnost servisiranja, prodaje optičnih
proizvodov in drugega blaga široke po-
trošnje.
DELOVNI IN PROIZVODNI
REZULTATI
Kljub težkim pogojem gospodarje-
nja, zlasti še težavam pri preskrbi s
surovinami, velikim razlikam med
stroški in prodajnimi vrednostmi, je
delovna organizacija dosegla v deve-
tih mesecih letos dobre rezultate!
Temu primerni so osebni dohodki, ki
jih delijo v okviru meril družbenega
dogovora (brez prekoračitev) in so po
višini v sredini ormoškega gospodar-
stva. Najnižji osebni dohodek je 15
tisoč dinarjev, najvišji okrog 50 tisoč
dinaijev. Spomladi so sprejeli novi
pravilnik o osebnih dohodkih, ki že
daje prve kakovostne rezultate, ne
samo pri osebnih dohodkih, temveč
tudi v proizvodnji.
Kot je povedal Vlado Fric, direktor
DO je pravilnik zaživel v obeh te-
meljnih organizacijah v Ormožu,
medtem ko v temeljni organizaciji v
Udbini, DSSS in ABI v Mariboru šele
orjejo ledino.
IZVOZ PRESEGEL PRIČAKOVA-
NJA
Izvažajo vse tri proizvodne temeljne
organizacije. Le-ta je v primeijavi z
lanskimi dosežki močno porastel in
presega tudi resoludjska načrtovanja.
Ob tem velja opozoriti na drugi po-
datek, da vse tri temeljne organizacije
potrebujejo za svojo delo veliko suro-
vin iz uvoa. Za leto 1984 so planirali 1
milijon 150 tisoč dolarjev izvoza, ki pa
je bil v devetmesečju že dosežen. Za
zadnje tri mesece leta načrtujejo še
dodatni izvoz in sicer v približni vred-
nosti 10 odstotkov že ustvarjenega le-
tošnjega izvoza. Pokritost izvoza z
uvozom t)eležijo pri lUZD PPM in
TOZD Optyl s tem, da predelavi
plastičnih mas nekateri kupci tudi
pomagajo pri preskrbi s surovinami iz
uvoza. PoDolnoma nepokrita ie TOZD
LIKAPLAST, kjer obstaja poleg
velikih potreb uvoznih surovin, še
dokaj močna obveznost do tujine za
osnovna sredstva.
Največ izvažajo na konvertibilno
področje in sicer v Avstrijo in Nemčijo,
v manjši vrednosti pa tudi v Anglijo in
Egipt. V okviru še razpoložljivih koli-
čin (predvsem okvirje ^a očala) iz-
važajo tudi v Češko in Nemško de-
mokratično republiko.
Po sistemu skupnega poslovanja in
.sk-oonefiajjrihodka poslujejo tako na
področju preskrbe, kot tudi prodaje.
Trdijo, da so izkušnje letošnjega leta
več icot pozitivne, vendar beležijo na
nabavnem f)odročju skozi samo-
upravne sporazume velika izsiljeva-
nja.
PREJ SOZD ZIV TAM — SEDAJ
POSLOVNA SKUPNOST
Delovna organizacija je bila prej
povezana v SOZD ZIV TAM, ki pa se
je pred koncem leta 1983 razformiral
in preoblikoval v poslovno skupnost, v
katerem so v glavnem TOZD in DO, ki
skupaj s tovarno avtomobilov in mo-
torjev, proizvajajo skupni proizvod
(motor alj avtomobil).
PRENOS DELA PROIZVODNJE IZ
TAMA
Zaradi tega se je tudi DO TJ K
odločila, da TOZD Predelavo plastič-
nih mas vključi v to skupnost. Kot je
poudaril Vlado Fric, jih v to ni prignalo
samo 20-letno sodelovanje, temveč
prizadevanja, da bi sodelovanje s
TAM-om poglobili. Tako se načrtuje
prenos dela proizvodnje iz TAM-a v
PPM v oredvideni vrednosti celotnega
prihodka 200 milijonov dinarjev. Raz-
govori o tem so v zaključni fazi. Na-
ložba za prenos bo dosegla slabo po-
lovico predvidenega celotnega pri-
hodka. TOZD je že zgradil del objek-
tov, TAM pa že tudi pripravil seznam
opreme, ki se prenaša. Dodati bo po-
trebno še nekaj nove opreme m
obstoječo zgradbo dokončno urediti za
proizvodne namene.
Načrtujejo tudi rahlo povečanje za-
poslenih v tehnoloških skupinah in
sicer za okrog 30 delavcev. Pri novih
zaposlitvah računajo na lasten kader
kovinske stroke, ki trenutno opravlja
dela in naloge izven poklica. Nekaj
delavcev pa bodo zaradi ozke special-
nosti lahko v kratkem času priučili.
SPLOŠNO O KADRIH
Glede na naprave in stroje, kijih ima
tovarna, je za potrebe neposredne
proizvodnje dovolj kakovostne delov-
ne sile, nimajo pa kadra za razvoj no-
vih proizvodov trženja in za nekatere
druge naloge.
Oprema je zastarela, odpisana prek
tri četrtine, ki pa z dobrim vzdrževa-
njem še zadovoljuje tako kakovostnim
zahtevam, kot zmogljivostim.
Delovna in tehnološka disciphna,
na obeh se že pozna pravilnik o na-
grajevanju, zlasti še pri izrabi delov-
nega časa. TOZD PPM dela v pp 1,75
izmene s tem, da večina strojev dela v
treh izmenah, določeni pa tudi v štirih
izmenah (stroji se sploh ne ustavijo).
Nizek odstotek izkoriščenosti izmen
daje veliko število delavcev na mon-
taži, pripravi in odpremi proizvodnje.
Tudi temeljna organizacija Optyl
dosega v poprečju prek eno in pol iz-
mene, v dveh izmenah delajo v LI-
KAPLASTU in v ABI.
Neprekinjeno delo zahtevajo tudi
izvozni posli, včasih pa tudi prekratki
roki, nepravočasne dobave prispelih
surovin in podobno.
BODOČI RAZVOJ V TREH SME-
REH
Ko v delovni organizaciji razmiš-
ljajo o bodočem razvoju, postavljajo
na prvo mesto očalarstvo, kot osnovno
bodočo panogo delovne organizacije,
ki danes obsega že tri tehnologije
(vlivanje, brizganje in rezkanje). K
temu bi dodali še druge komponente,
ki jih danes drago kupujemo iz uvoza
ali pa jih kot blago široke potrošnje
uvažamo na naš tra. Pri tem se zave-
dajo, da zahajajo na področje z moč-
no konkurenco, gledano na svetovno
tržišče, brez katerega pa si nadaljnjega
razvoja in prodaje ne morejo zamisliti.
Drugo področje je orodjarstvo, ki ga
fKJtrebujejo vse tri proizvodne te-
meljne organizacije.
Tretje ppdročje: Dotika se potreb
PPM m LIKAFLASTA. Ob obstoječi
proizvodnji naj bi poiskali take proiz-
vode, ki bodo »prenašali« skokovito
rast cen surovin.
Povedati velja, da so v obdelavi
posamezni projekti, ki pomenijo do-
polnitev osnovnega asortimana in
razširitve zmogljivosti.
V vseh teh razmišljanjih (v razmiš-
ljanjih o srednjeročnem in tudi dolgo-
ročnem razvoju) pa zadevajo na tri
osnovne probleme: KADRE (za razvoj
novih proizvodov in trženja), PRA-
VOČASNO PRESKRBO s tehnološ-
ko dovolj kakovostno opremo z do-
mačega ali tujega trga in ne nazadnje,
da zamujajo z nekaterimi aktivnostmi,
ki bi zagotavljale hotenja iz srednje-
ročnega in dolgoročnega plar^^i in
»pokrivanje« ugotovljenih negativ-
nosti (Icadn in oprema).	MG
Vlado Fric, direktor TJK
Prostor za preneSeno proizvodnjo bo potrebno 5e dokončno urediti Poto: JB
NOVOSTI PRI KREDITIRANJU
GOSPODARSKE
DEJAVNOSTI OBČANOV
V prejšnji številki Tednika smo predstavili novosti pri kreditiranju občanov na
podlagi prodaje konvertibilnih deviz, namenskega dinarskega varčevanja ali
vezave dinarskih sredstev.
Danes pa predstavljamo novosti o kreditiranju gospodarske dejavnosti
občanov, kar urejajo naslednji pravilniki:
1.	Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti in
opravljanje svobodnih poklicev; in
2.	Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in
ribištva;
3.	Pravilnik o kratkoročnih kreditih za obratna sredstva.
Uvodoma navajamo nekaj bistvenih skupnih določil vseh treh pravilnikov.
Banka daje kredite po teh pravilnikih državljanom SFRJ, ki z njo poslovno
sodelujejo. Občan pa poslovno sodeluje z banko, če ima pred vložitvijo zahtevka
za posojilo na hranilnem računu pri njej naložena sredstva oziroma žiro račun, če
gaje po zakonu dolžan odpreti. Kredite po teh pravilnikih lahko dobijo občani, ki
že opravljajo ali bodo pričeli opravljati gospodarsko dejavnost z osebnim delom in
sredstvi v lasti občanov, v skladu z obrtnim zakonom.
Kredite po pravilnikih pod tč. 1 in 2 lahko dobijo občani le na podlagi:
—	predhodnega namenskega varčevanja dinarskih sredstev, s tem da po
končani varčevalni dobi privarčevani znesek veže ali uporabi namensko kot lastno
udeležbo, kredit pa dobi v višini, kije odvisna od varčevalne dobe
—	predhodnega namenskega varčevanja konvertibilnih deviz, ki se ga lahko
poslužujejo le občani v skladu z določili odloka o obrestovanju deviznih sredstev,
kijih imajo občani na deviznem raačunu ali kot devizno hranilno vlogo in jih po
končani varčevalni dobi odproda banki ter dinarsko protivrednost nepreklicno
veže ali namensko porabi kot lastno udeležbo.
—	vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konverti-
bilnih deviz
—	lastne udeležbe dinarskih sredstev občana, kjer sodeluje banka s 50 % oz 30
% kredita od predračunske vrednosti naložbe. Ta način kreditiranja smo v KBM do
sedaj imeli urejen s posebnim pravilnikom. V bodoče se to enotno urejuje v vseh
temeljnih bankah LB—ZB s tem pravilnikom.
Pri tem takoj opazimo bistveno razliko od dosedanjih pravilnikov, ki niso bili
toliko vezani na udeležbo lastnih sredstev. Pravilnika pod tč. 1 in 2 nimata več točno
določenega najvišjega možnega zneska kredita. Višina je odvisna od privarčevanih
ali vezanih lastnih sredstev, predračunske vrednosti in kreditne sposobnosti
občana. Določene so tudi spodnje meje zneska kredita.
Obrestne mere po novem določa vsakokratni sklep banke o tarifi obresti in ne
več sami pravilniki, kot doslej. Višina obresti je za posamezne namene različna. Če
je kredit odobren na podlagi namenske vezave sredstev je obrestna mera za
depozite m kredit nespremenyiva. Obrestne mere za kredite odobrene na podlagi
udeležbe, je spremenljiva in je odvisna od cene sredstev občanov. Če se cena
sredstev občanov spremeni v posameznem tromesečju za preko dve odstotni točki,
se spremeni tudi obrestna mera za (že odobrene in nove) kredite. Obr£Sti za kredite
so sedaj višje, ker seje zvišala cena sredstev občanov.
S sedanjimi spremembami so poenoteni pravilniki za kreditiranje gospo-
darske dejavnosti občanov v vseh temeljnih bankah v sestavu LB združene banke.
V KBM se nekoliko razlikuje ta pravilnik o kreditiranju obratnih sredstev, kar bo
pojasnjeno kasneje.
Sedaj pa poglejmo novosti iz posameznih novih pravilnikov:
1. Pravilnik o posojilih občanov za pospeševanje gospodarske dejavnosti in
opravljanje svobodnih poklicev:
a)	Razširjenje krog občanov. Kredit lahko dobijo tudi občani, ki opravljajo
popoldansko deficitarno obrt in domačo obrt.
b)	Razširjeni so nameni, tako da sedaj banka kreditira:
—	nakup poslovnega prostora — tudi premičnega in montažnega — od OZD
ali fizične osebe,
—	graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora,
—	nakup in vgraditev materialov in naprav za varčevanje z energijo (n. pr.
izolacijski material, proizvodnja energije za lastne potrebe ipd.),
—	nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja, vključno s prometnim
davkom,
—	nakup nadomestnih delov za generalna popravila osnovnih sredstev,
—	nakup generalno obnovljenih strojev aH opreme,
—	nakup strojev in opreme za opravljanje domače in umetne obrti vključno
s prometnim davkom,
—	nakup opreme za prenos dosežkov raziskovalnih del v proizvodnjo, na
osnovi že opravljenih temeljnih raziskav.
Za rabljeno opremo daje banka kredit le v primeru, ko jo kupuje občan —
obrtnik od družbenega sektorja in ko gre za naložbo v deficitarno in prednostno
dejavnost določeno v razvojnem programu drobnega gospodarstva občine.
Banka bo dajala kredit za prednostne namene po ugodnejših pogojih. Za
prednostne namene po tem pravilniku se štejejo:
—	deficitarne obrtne dejavnosti ter domača in umetna obrt, če je tako
opredeljena v razvojnem programu pristojne občine,
—	proizvodne obrtne dejavnosti, usmerjene v izvoz in nadonieščanje uvoza,
—	gostinska dejavnost, ki povečuje prenočitvene in prehrambene zmoglji-
vosti namenjene turistični ponudbi,
—	obrtne dejavnosti, ki prispevajo k povečanju števila zaposlenih,
—	naložbe in dejavnosti, ki vplivajo na varčevanje z energijo,
—	realizacija inovacij, ki so registrirane pri raziskovalnih skupnostih,
—	opravljanje obrtnih dejavnosti na manj razvitih območjih kar pa ne velja
za suficitame obrtne dejavnosti.
Privarčevani, oziroma vezani znesek mora biti tako visok, da dobi občan
najmanj 50.000. — din kredita. Vračilna doba kredita je odvisna od namena in
življenjske dobe kreditiranega osnovnega sredstva, za gradnjo in nakup ter dog-
raditev poslovnih prostorov in deficitarne dejavnosti je do 10 let, za nakup
nadomestnih delov, generalno obnovljenih strojev ali opreme, do 5 let. Za vse
ostale namene na 6 let
Doba vezave sredstev je enaka dooi porabe in odplačila kredita. Banka
obrestuje vezani znesek po 1 % letno, ali pa se z občanom dogovori, da tega ne bo
obrestovala. Kadar ni dogovorjeno obrestovanje vezanih sredstev, so obresti za
kredite nižje za 1 % in znašajo:
—	Deficitarna obrtna dejavnost, domača in umetna obrt,
varčevanje z energijo	13%
—	prednostni nameni	17 ^o
—	ostali nameni	21 %.
Če je kredit odobren na osnovi udeležbe po varčevanju, se obresti gibljejo:
za namensko
varčevanje
za nenamensko
varčevanje
—	deficitarna obrtna dejavnost,
domača obrt, domača in umetna obrt
in varčevanje z energijo	28 %	30,5 %
—	prednostni nameni	32 %	32 %
—	ostali nameni	36 %	36 %
Novost je tudi v načinu koriščenja kredita:
Del kredita do 25 % je mogoče gotovinsko koristiti z nakazilom na žiro račun
kreditojemalca, če gre za kredit, odobren na osnovi varčevanja.
2. Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in
ribištva.
Po načinu in osnovah za dovoljevanje kreditov se novi pravilnik bistveno ne
razlikuje od prejšnjega. Bistveno pa so razširjeni nameni kreditiranja, ki sedaj
vključujejo tudi nakup rabljenih in generalno popravljenih strojev, varčevanje z
energijo, plemenske živino, nakup in melioracijo zemljišča in kmečki turizem.
Tako po novem pravnilniku banka kreditira naslednje namene:
—	nakup novih ali rabljenih strojev vključno s prometnim davkom
—	nakup generalno obnovljenih strojev ali opreme
—	nakup osnovnih sredstev za čebelaije
—	nakup, graditev, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih
objektov za opravljanje kmetijske in živinorejske dejavnosti
—	nakup in vgraditev materialov in naprav za varčevanje z energijo (npr.
izolacijski materiali, proizvodnja energije za lastne potrebe ipd.)
—	nakup ah melioracijo zemljišč za kmetijsko proizvodnjo
—	ureditev ali obnovo dolgoletnih nasadov
—	nakup plemenske živine
—	ureditev objektov za proizvodnjo vrtnin, sadik in gob
—	nakup osnovnih sredstev za ribolov
—	preureditev in opremo prostorov za km,ečki turizem,ko pomeni ta ponudba
dopolnilno kmetovo dejavnost ter naložbe za dopolnilno ponudbo za opravljanje
kmečkega turizma.
Banka daje kredite za prednostne namene po tem pravilniku po ugodnejših
pogojih. Prednostni nameni po tem pravilniku so:
—	proizvodnja hrane za organiziran trg
—	izgradnja novih zmogljivosti za kmečki turizem
—	materiali in naprave za varčevanje z energijo.
Kredite za navedene namene pa lahko dobijo: ,
—	kmetje, ki so usmerjeni v določeno kmetijsko proizvodnjo,
—	občani, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in
svoje proizvode prodajajo in so usmerjeni v določeno proizvodnjo,
—	občani, ki se šele nameravajo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali drugo
dejavnostjo za proizvodnjo hrane,
—	občaiii, ki se ukvariajo ali bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib
Banka daje po tem pravilniku kredite le tistim kmetom in občanom, ki bodo
proizvajali za organizirani trg, za kar imajo sklenjeno dolgoročno kooperacijsko
pogodbo z območno temeljno združeno organizacijo ah temeljno organizacijo
kooperantov ali predelovalno industrijsko delovno organizacijo.
Podlaga za pridobitev kreditov, najnižji in najvišji znesek kredita, vra&lna
doba, gibanje obresti so enake kot pri prvem pravilniku.
3. Pravilnik o kratkoročnih kreditih za obratna sredstva
Po tem pravilniku banka kreditira občasna obratna sredstva:
—	samostojnim obrtnikom, ki na podlagi določil obrtnega zakona z osebnim
delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov samostojno opravljajo obrtno,
gostinsko, avtoprevozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno,
—	občanom, ki opravljajo domačo in umetno obrt,
—	občanom, ki se ukvarjajo z ribolovom ah gojenjem rib ah čebelarjenjem.
Razširjeni so nameni tako, daje možno dobiti kredite za:
—	nakup materiala za poslovanje,
—	osebne dohodke delavcev s prispevki, če jih obrtnik nakazuje na hranilno
knjižico ali tekoči račun banke,
—	plačilo storitev, ki so povezane z nemotenim procesom proizvodnje,
—	izjemoma za plačilo vseh vrst pogonskih stroškov za opravljanje obrtne
dejavnosti, če presegajo 40 % materialnih stroškov poslovanja,
—	nakup repromateriala za gojenje rib in čebelarjenje.
Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca
in lahko znaša do 1/4 ustvarjenega prometa v preteklem letu, povečanega za
stopnjo infiacije.
Obrestna mera je sedaj spremenljiva in odvisna od cene sredstev občanov.
Kreditojemalec koristi kredit na podlagi dokumentacije (faktura) izjemoma je
možno do 50 % kredita prenesti na njegov žiro račun.
"Pri tem pravilniku moramo omeniti še to, da se pravilnik KBM razlikuje od
predloga pravilnika LB ZB, ki je predvideval kratkoročne kredite za obratna
sredstva tudi za kmete in občane, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Tega
predloga nismo osvojili, ker se na našem območju kreditiranje teti teko6h potreb
opravlja preko kmetijskih zadrug. Če bi to sprejeli bi po našem mnenju sprožili
proces razpadanja povezav organizirane in družbeno usmerjene kmetijske pro-
izvodnje.
To je bilo nekaj bistvenih novosti iz novih pravilnikov, ki so'pričeli veljati s 1.
10.1.1. Vseh sprememb seveda nismo mogh omeniti. S podrobnostmi pa vas bomo
seznanili v referatu za drobno gospodarstvo v PE Ptuj.
Franc LUKMAN
Zmanjšali porabo električne energije
ob povečanju obsega proizvodnje
v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so
v osmih mesecih letošnjega leta povečali obseg
proizvodnje za prek devet odstotkov v
primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Ob
tem pa tudi ugotavljajo, da se je poraba elektri-
čne energije v letošnjem enakem obdobju pove-
čala le za 6,8 odstotka, kar predstavlja 2,4 od-
stotno zmanjšanje porabljene energije na enoto
proizvoda.
Največji porast porabe električne energije so v
letošnjem letu zabeležili v delovni organizaciji
Steklo Slovenska Bistrica in to predvsem zaradi
prehoda od dragega mazuta na elektriko, ki jo
uporabljajo za topljenje steklene mase. Ta pre-
hod iz mazuta na elektriko so naredili v prvih
mesecih letošnjega leta ob remontu šesttonske
steklarske peči, z njim pa so uspeli znižati stro-
ške energije, ki so mesečno sedaj nižji za prek
milijon dinarjev. Pričakujejo, da bodo do konca
letošnjega leta v tem kolektivu uspeli prihraniti
na račun cenejše energije okoli deset milijonov
dinarjev.
Skupno s Tovarno olja Slovenska Bistrica
načrtujejo še nadaljnji korak pri varčevanju z
energijo. Do konca letošnjega leta bodo skupno
pripravili dokumentacijo za zgraditev
priključkov na plinovod, tako bo postala nji-
hova osnovna energija plin. Pričakujejo, da
bodo z deli pričeli v letu 1985. Na osnovi
preusmeritev nekaterih energetskih naprav so v
Tovarni olja letos uspeli znižati porabo mazuta
na enoto proizvoda, kar za 16 odstotkov.
V petih tozdih LIP Slovenske Konjice, ki
delujejo na območju bistriške občine, so dali po-
sebni povdarek zmanjšanju goriva v
racionalnejši interni porabi. V kmetijski zadrugi
Slovenska Bistrica načrtujejo spremembo
kotlovnice in prehod iz kurilnega olja na
premog. Tudi v DO Monter Poljčane in EMI
Poljčane skrbno spremljajo porabo električne in
drugih oblik energije, kar velja tudi za TOZD
Releji Makole—Poljčane. V obeh tozdih
gozdnega gospodarstva, Oplotnica in Slovenska
Bistrica, je program varčevalnih ukrepov
usmerjen predvsem k racionalni porabi tekočih
goriv. Pomembni rezultati varčevanja so bili
doseženi tudi v DO Preskrba, kjer so v letošnjem
letu v povprečju znižali porabo električne ener-
gije za 9 odstotkov, za 12 odstotkov pa so
zmanjšali porabo bencina in nafte. V teku pa je
tudi zamenjava kotlov in prehod iz kurilnega
olja na trda goriva.
Kljub temu, da v ozdih na področju družbenih
dejavnosti niso večji porabniki energije, pa so
zelo resno pristopili k pripravi in izvedbi varče-
valnih programov. Tako so občutno prihranili
električno energijo in kurilno olje predvsem v os-
novni šoli Pohorski odred Slovenska Bistrica,
0§ Pohorski bataljon Oplotnica, OS Edvard
Kardelj Poljčane in OS Minke Namestnik-Sonje
Slovenska Bistrica. V domu dr. Jože Potrč
pa so z izvedbo rekonstrukcije ogrevalnih naprav
in tekočega goriva na premog uspeli znižati letne
stroške ogrevanja za milijon dinarjev.
Na območju občine Slovenska Bistrica se prav
dobro zavedajo težav pri vseh višjih stroških, ki
jo na enoto proizvoda prinese energetika, zato so
varčevalne ukrepe sprejeli z vso resnostjo, prav
tako pa jih tudi uresničujejo, kar kažejo podatki
o doseženih prihrankih na energiji v osmih
mesecih letošnjega leta.
Gospodarska situacija, v
kateri se nahajamo, pa povsem prepričljivo za-
gotavlja, da bo s takšnim in še večjim
varčevanjem pri energiji kot tudi na vseh drugih
pK)dročjih, nujno riadaljevati.
Viktor Horvat
TEDNIK
- 25. oktober 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IZ DELA ORMOŠKIH SINDIKATOV
Gospodarjenje, socialna varnost, pregled dela
Ormoški sindikati so aktivnost zadnjih mese-
cev v glavnem usmerili v pregled gospodarjenja
in pri tem ugotovili, da ni nobenih razlogov za
optimizem. Poudarili so, da osebni dohodki ne
smejo biti nižji od 15 tisoč dinarjev za normalne
delovne učinke. Povečanje osebnih dohodkov
najnižjim kategorijam pa ne sme rušiti relati-
vnih razmerij (1:3). Povsod tam, kjer imajo gle-
de na merila družbenega dogovora, še neiz-
plačano maso, morajo poskrbeti za ustrezen
dvic osebnih dohodkov in to še posebej, če
lx)do delavci v mesecu oktobru prejeli manjši
osebni dohodek od 15 tisoč dinarjev.
Pri tem tudi ugotavljajo, da so navidezno do-
bri poslovni rezultati prvega polletja, doseženi
tudilia račun osebnega in družbenega standarda
delavcev.
Poleg tega tudi poudarjajo potrebo, da
Izvršni svet SO Ormož v bodoče podaja lastno
oceno gospodarjenja, ki pa naj bo razumljiva
in seveda bistveno krajša. Ocena gospodarjenja
pa mora imeti tudi ustvarjalen pristop k
razreševanju problemov v OZD, ki dosegajo
slabše rezuhate. Glede dileme, da bi zaradi le-
tnih dopustov, spremenili čas razprav o polle-
tnih gospodarskih rezultatih, pa so menili, da te
dejansko ni, saj večina delavcev koristi letni
dopust po obra"navah polletnih gospodarskih
rezultatov. Pač pd naj medobčinski svet ZSS za
Podravje prouči možnost zmanjšanja števila
razprav ob periodičnih obračunih. Izpustili naj
bi razpravo ob prvem četrtletju.
Posebno pozornost so sindikati namenili
obravnavi gospodarjenja v tozd, kjer imajo
izgubo. Večkrat pa so obravnavali stanje v naj-
bolj kritični tozd, to je Primatovem tozd
Bančna oprema. Izgube ob polletju pa so manj-
še kot v prvem Četrtletju.
Analizo uveljavljanja sistema delitve po delu
in rezultatih dela so povezali z oceno obravnav
in sprejema samoupravnih sporazumov deja-
vnosti, Ugotovili so, da prednjačijo tiste OZD,
ki so že doslej posvečale temu vprašanju
ustrezno pozornost.
Na zadnji seji občinskega sveta so osrednjo
pozornost namenili zagotavljanju socialne
varnosti delavcev in njihovih družin. Tako so
ugotovili, da je v ormoški občini v mesecu
septembru prejelo nižji osebni dohodek od 15
tisoč dinarjev, 275 delavcev (7,72 odstotka vseh
delavcev v ormoški občini), ki so zoiposleni v 26
organizacijah združenega dela. V oktobru se bo
ta številka znižala in bo po oceni ta dohodek
prejelo 205 delavcev v 24 OZD. Zmanjšanje
števila delavcev, ki bodo prejeli nižji OD od 15
tisoč dinarjev, gre na račun povečanja osebnih
dohodkov v tovarni sladkorja. Ob tem pa je v
občini približno ^3.500.000 dinarjev neizplača-
ne mase osebnih dohodkov. Najbolj kritično je
v VVZ, kjer bi naj v chru 34,48 odstotkov
delavcev prejelo nižji osebni dohodek od 15
tisoč dinarjev.
Pri vsem tem ormoški sindikati tudi ugota-
vljajo, da večina OZD še vedno nima načrtov
produktivnega zaposlovanja in odpiranja novih
delovnih mest.
Po ugotovitvah ormoških sindikatov je soli-
darnostno pomoč iz sklada skupne porabe do-
slej prejelo 13 delavcev. Prav tako so ugotovili,
da še vedno vsi delavci v OZD plačujejo enak
prispevek za toph obrok med delom. Osnovnim
organizacijam Zveze sindikatov pa predlagajo,
da delavce z najnižjimi osebnimi dohodki
oprostijo plačevanja prispevka za topli obrok.
Sindikati tudi vztrajajo, da se do konca leta
uvede enotna skupna evidenca prejemnikov
socialno-varstvenih pomoči.
Sindikati dajejo pobudo tudi Samoupravni
stanovanjski skupnosti občine Ormož, da
analizira potrebe delavcev po učinkovitejšem
subvencioniranju stanarin. Subvencijo je doslej
sprejelo 26 delavcev.
Zaključili pa so, da so različne oblike socialne
pomoči le trenutna rešitev. Zato si je potrebno
nri/adevati, da bo delavec za normalno delo, za
normalne rezultate, prejel osebni dohodek, ki
mu bo zagotavljal normalno življenje. V
nasprotnem takega dela naša družba ne potre-
buje, smo v zadnjem času večkrat slišali.
Kot je povedala Vera Rep, sekretarka občin-
skega sveta, jih čaka do konca leta pestra akti-
vnost. Najprej pa bodo vodili aktivnosti okrog
ankete, s katero bodo poizkušali ugotoviti, ka-
ko daleč so v OZD pri sprejemanju samoupra-
vnih sporazumov dejavnosti. V kratkem bodo
pripravili tudi celovito analizo o materialnem
stanju na področju vzgoje in izobraževanja v
občini.
MG
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ
isasisss i ■
Informacija o gradnji šolskih objektov
o celoviti problematiki grad-
nje šolskega prostora na območju
občine Ptuj bodo v torek, 30.
oktobra spregovorili delegati
zborov SO Ptuj, ki se bodo sestali
na ločenih sejah. Med obširnim
gradivom, ki so ga prejeli delega-
ti in delegacije za to sejo, je tudi
informacija o uresničevanju sa-
moupravnega sporazuma o te-
meljih plana Izobraževalne skup-
nosti Ptuj in gradnje šolskih
objektov. V poročilu je razčle-
njen program investicij za ob-
dobje 1981—85 s finančnimi
podatki po cenah, ki so veljale
leta 1980.
Za tem je v poročilu podrob-
neje razčlenjen program, kije bil
uresničen do konca leta 1983 in
nakazan plan za leto 1984. Citi-
ran je odstavek iz občinske
resolucije za leto 1984, ki pravi:
»V letu 1984 bodo izvajane na
področju šolstva- investicije v
skladu z referendumskim progra-
mom, ki bo prilagojen časovne-
mu zamiku. Tako bo pričeta
gradnja telovadnice pri Srednje-
šolskem centru in osnovna šola
Lovrenc.«
V nadaljevanju poročila je
navedena predračunska vrednost
objektov. za telovadnico
120,470.000 din, za osnovno šolo
Lovrenc 30,451.000 din. Prednost
ni bila predlagana, začel naj bi
investitor, ki bo imel popolno
dokumentacijo.
Skupščina izobraževalne skup-
nosti predloga ni sprejela. Upo-
števala je stališče, predvsem
predstavnikov SŠČ. daje potreb-
no zagotoviti sočasen začetek
obeh gradenj, pri tem pa upošte-
vati nujni obseg sredstev, ki jih
mora imeti investitor ob začetku
del oziroma ob izdaji gradbenega
dovoljenja.
Podrobneje je razčlenjena ak-
tivnost odbora za razvoj vzgoje
in izobraževanja in svobodno
menjavo dela s številnimi finanč-
nimi podatki o zbranih in potreb-
nih .sredstvih. Iz njih je bilo
Ugotovljeno, daje malo možnosti
za začetek gradnje OS Lovrenc v
letu 1984.
SPREMEMBE POGOJEV
GRADNJE OŠ LOVRENC
Načrtovana novogradnja os-
novne šole Lovrenc na Dr. polju
se je v planih izobraževalne
skupnosti Ptuj prvič pojavila v
srednjeročnem	obdobju
1976—80. Takrat je bil tudi prvič
načrtovan prizidek k 0§ Ivan
Spolenjak Ptuj. Načrtovani inve-
sticiji v omenjenem planskem
obdobju nista bili realizirani,
temveč prenešeni v plan
1981/85.
O utemeljenosti in ^trebi
gradnje prizidka v OS Ivan
Spolenjak tudi danes v delegatski
bazi ni dileme. Število učencev
na območju šolskega okoliša se v
zadnjih letih bistveno spreminja,
Število oddelkov se je gibalo med
16 in 19, v tem šolskem letuje 17
oddelkov, kar glede na prostor-
ske zmogljivosti terja uvedbo
tretje izmene, saj imajo le 9
učilnic. Po številu rojstev bo v
naslednjem šolskem letu v OŠ
Ivan Spolenjak v prvem razredu
mad 50 učencev, saj se v tem
šolskem okolišu precej gradi in
raste število prebivalstva. Po
analizi dolgoročnih razvojnih
možnosti občine Ptuj bo število
prebivalstva v KS Ivan Spole-
njak in Turnišče do leta 2000
naraslo za okoli 35 odstotkov.
Osnovna šola Lovrenc je bila
načrtovana, ko je to šolo obisko-
valo še prek 130 učencev in sta
bila v prvem razredu dva oddel-
ka. Po tem je začelo število
učencev stalno upadati. V šol-
skem letu 1984/85 jih je v prvem
razredu le še 15, vseh učencev pa
71. Po številu rojstev v tem
šolskem okolišu, bi morali letos
vpisati v 1. razred 26 učencev.
Vzrok takega osipa je predvsem
odločitev staršev, da učence vpi-
šejo v OŠ Kidričevo, na to vpliva
tudi pripadnost krajevni skupno-
sti. ki se je v tem obdobju spre-
menila.
V	nadaljevanju poročila je po
letih razčlenjeno število učencev
v OŠ Lovrenc in OŠ Ivan Spole-
njak od leta 1973 do 1984/85 in
ocena stanja do leta 1990, kar ne
kaže v prid gradnje OŠ Lovrenc.
PRIPRAVE INVESTICIJSKIH
PROGRAMOV INVESTITOR-
JEV
Srednješolski center je vso
dokumentacijo pripravil in 1/8-
1984 prijavil investicijo. 3/9-1984
je izvajalec pričel z gradnjo. V
teku so dogovori glede oskrbe
centra z energetiko.
Osnovna šola Kidričevo, še
nima pripravljene dokumentaci-
je. Organi Izobraževalne skupno-
sti Ptuj so od jeseni lanskega leta
osnovno šolo Kidričevo opozar-
jali na nujnost priprave doku-
mentacije. Osnovna šola je 28/8-
1984 podala glede priprave do-
kumentacije naslednji odgovor:
V	mesecu novembru 1983 je
bil sprejet sklep, da prične grad-
nja šole Lovrenc že v letu 1984.
Po preveritvi cen za klasično
gradnjo, je gradbeni odbor ugo-
tovil, daje predraga in je uspel se
dogovoriti s krajani Lovrenca za
montažno gradnjo.
21. decembra 1983 je MAR-
LES izdelal ponudbo na osnovi
tlorisa šole Trnovska vas. Takrat
je bila ocenjena gradnja na
26,000.000. V mesecu januarju
1984 je bil izdelan idejni projekt
z drugačno tlorisno zasnovo —
zaradi terena in okolja. 16. fe-
bruarja je bila ponudbena vred-
nost idejnega projekta
31,000.000. V ponudbi je bilo
zaklonišče samo ocenjeno. 1/3 se
je naročil projekt na podlagi
idejnega projekta in je bil končan
koncem meseca aprila. Na pod-
lagi načrtov je bila šola ocenjena
(25/4) na 33,000.000. K vsem
ponudbenim vrednostim mora-
mo prištevati 2,200.000 dinarjev
ostalih stroškov. V mesecu maju
smo skupaj z MARLES-om pre-
verjali pri izvajalcih ceno izdela-
ve tega objekta. 2/6 je bila
pogodbena cena MARLESA na
ključ 35.900.000 dinarjev. Po
razgovoru s ponudniki gradnje je
MARLES 16/6 dal ponudbo s
ceno 35,341.578 dinarjev.
Če k tej vsoti prištejemo vse
ostale stroške, je cena celotne
gradnje za mesec junij in julij
37,502.269 dinarjev. Iz sredstev
referenduma in organizacij je na
razpolago 28,400.400 dinaijev;
šola kot investitor manjkajočega
denarja nima in ga tudi vse do
avgusta ni zaprosila pri OŠ
občine Ptuj, ki združujejo amor-
tizacijo. Vsa amortizacija znaša
14,000.000 dinarjev in komaj
zadošča za redna vzdrževalna
dela.
Ker ni bilo pokritja sredstev,
ni bilo možno izdelati oz. dokon-
čati invest. programa samo v
točkah, v katerih je omenjena
potreba po sredstvih.
V kolikor pride do podpisa
pogodbe z MARLESOM do
10. 9. 1984, bi potrebovali
39,118.038 dinarjev. Celotna in-
vesticija bo izvedljiva, če se bodo
osnovne šole odpovedale sred-
stvom amortizacije do potrebne
višine.
O gradnji osnovne šole Lo-
vrenc so samoupravni organi in
gradbeni odbor večkrat razpra-
vljali. Aktivnosti so se povečale v
maju, juniju in juliju 1984, ko so
bili tudi sprejeti sklepi o gradnji,
vendar s pogojem, da novograd-
nja ne bo bremenila dohodka
šole. Le pod tem pogojem so
delavci pristali na gradnjo.
Sklep o gradnji in potrditev
osnutka invest. programa je
sprejel razširjeni svet šole 28/5-
1984. Ker ni bilo vira za pokritje
manjkajočih sredstev smo v me-
secu juliju v invest. programu
zapisali kot vir samo referendum
in prispevek OZ. Od IS smo
30/7-1984 dobili potrdilo o zbra-
nih sredstvih, ne pa potrdila, da
je investicija finančno pokrita.
KB Maribor-Poslovna enota
Ptuj-Sektor za kreditiranje gos-
podarstva in negospodarstva —
je podala oceno skladnosti inve-
sticije, ker je ugotovila, da zbra-
na sredstva, upošteva je meseč-
ne prilive, v letu 1984 ne bodo
zadoščala za pokritje predračun-
ske vrednosti investicije.
Investitorja skrbi drugi pro-
blem, ki je v tesni zvezi z novo-
gradnjo t. j. zmanjševanje števila
vpisanih otrok v šolskih okoliših
šole Kidričevo, Cirkovce, Lo-*
vrenc in Ptujska gora.
Očitek, glede vpisovanja otrok
iz Apač je neutemeljen. Ravna-
telj šole je imel v letih 1982-1983
več razgovorov s predstavniki
krajevne konference SZDL in
starši glede vpisovanja otrok v
šolo Lovrenc. Kljub tem prizade-
vanjem starši iz Apač (vedno
več) vpisujejo (zahtevajo vpis) v
Osnovno šolo Kidričevo.
Materialni stroški, ki jih dobi-
mo s svobodno menjavo dela
zadoščajo zgolj za minimalne
izdatke. Kakršnokoli večje po-
pravilo krijemo iz skupnih sred-
stev. Po normativu bi morali
imeti v Lovrencu še eno učitelji-
co, vendar je ne zaposlujemo, saj
le tako lahko zagotovimo OD
ostalih zaptoslenih pedagoških
delavcev.
Srednješolski center je pripra-
vil tudi izračun potrebnih sred-
stev in rokov gradnje v primeru,
da bi sredstva (35 mion din) že v
maju 1984 bila porabljena za
gradnjo osnovne šole Lovrenc
—	podpis pogodbe oz. prido-
bitev gradbenega dovoljenja, bi
bila konec oktobra 1984,
—	začetek gradbenih del no-
vembra 1984, konec okrog ja-
nuarja 1986
—	po dogovorjenem reagira-
nju na rast cen bi v novembru
predračunska vrednost porastla
za 15 %, kar pomeni okrog 17,5
mio din več,
—	začetek uporabe bi bil
premaknjen skoraj za leto dni.
Odbor za razvoj vzgoje in
izobraževanja in svobodno me-
njavo dela je o investicijah v
zadnjem letu razpravljal 9 krat in
po vsaki seji spodbujal oba
investitorja, da pospešita pripra-
vo dokumentacije. V začetku
maja je predsednik skupščine
osebno bil pri vseh investitorjih
in jih pozval, da pospešeno
pripravijo dokumentacijo.
MNENJA IN RAZPRAVE DE-
LEGATOV IN ORGANOV
IZOBRAŽEVALNE SKUPNO-
^\5rgani in strokovna služba
izobraževalne skupnosti Ptuj so
na osnovi vedno glasnejših pri-
pomb delegatov na skupščini
izobraževalne skupnosti in nje-
nih organih že nekaj krat želeli
sprožiti postopek o ponovni pre-
veritvi argumentov za gradnjo
osnovne šole Lovrenc in svoje
predloge posredovali na občin-
ske organe (nazadnje 14/7-1984).
Do razprave ni prišlo, enako kot
po dopisu KDERP-a iz decem-
bra 1983 v katerem je ta podrob-
no analiziral potrebo po gradnji
te šole.
Iz razprav delegatov na skup-
ščinah pa je čutiti zahtevo, da se
sredstva samoprispevka za šolski
prostor morajo nameniti v ena-
kem deležu (20 %) od zbranih za
osnovne šole, tja, kjer je to
najbolj družbeno utemeljeno.
KOMUNISTI SO
ZAOSTRILI
ODGOVORNOST!
v občinski organizaciji ZK Ormož je 30 osnovnih organizacij, ki so v
zadnjem mesecu dokaj uspešno opravili razpravo o predlogu sklepov 13.
seje CK ZK Jugoslavije. K predlogu sklepov sicer niso imeli pripomb in
dopolnil, so pa zato precej živahno razpravljali o problemih v svojem
delovnem in življenjskem okolju. Predsedstvo OK ZKS je ocenilo, da
morajo razpravo ponoviti v treh osnovnih organizacijah ZK, kjer so jo
izvedli preveč formalno oziroma pasivno. Slednje velja predvsem za OO
ZK v krajevni skupnosti Ormož.
Komunisti so razpravljali predvsem o gospodarskem položaju svoje
manj razvite občine, o padajočem standardu delavcev, o problemih
nezaposlenosti in tako dalje. Ugotavljajo, da imajo izdelanih premalo
atraktivnih razvojnih programov, ki bi jih lahko uveljavili, ko bo investi-
ranje bolj sproščeno. S tem je povezano načrtovanje kadrov in izobraže-
vanje mladih. Mladi ne poznajo kadrovskih potreb občinskega
gospodarstva, zato se izobražujejo v poklicih, ki so bolj atraktivni oziro-
ma zagotavljajo tudi zaposlitev.
V	izredno težkem položaju so se znašli delavci v družbenih deiavnostih.
posebej še učitelji. Njihovi osebni dohodki so izredno nizki, to pa se
odraža v vsebini dela. Nanjo vpliva tudi opremljenost šol z didaktičnimi
pripomočki, ki je dokaj slaba v primerjavi s šolami v razvitih občinah.
Podoben je položaj ostalih delavcev v družbenih dejavnostih.
Komunisti so v razpravah opozorili tudi na neučinkovitost delegatov —
zajela sta jih malodušje in mrtvilo. Ugotavljajo, da je vzrok predvsem v
tem, ker delegati ne morejo vplivati na spreminjanje ponujenih odločitev,
saj običajWD tudi variantnih ni. Zavzeli pa so se za zaostritev odgovo-
rnosti v vseh okoljih in na vseh ravneh. Menijo, da je razprava o predlo-
gih 13. seje CK ZK Jugoslavije razgibala predvsem bazo, manj pa organe
na medobčinskem republiškem in zveznem nivoju. Odgovornost za delo
in sprejete odločitve je treba porazdeliti glede na raven sprejemanja, za
sedanje razmere nikakor ne moremo nositi skupne odgovornosti, so deja-
li. V razpravi so opozorili na nekatere osnovne organizacije ZK v občini,
ki se še vedno zapirajo v svoje okolje, krivdo za svoje težave pa iščejo
predvsem zunaj svoje organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti.
V	predsedstvu OK ZKS so sklenUi, da bodo še v tem mesecu na posvetu
sekretarjev osnovnih organizacij ocenili tudi delo organov občinske kon-
ference, ob koncu meseca pa bodo sklicali še sejo komiteja. Poleg tega so
se odločili, da bodo na sejah predsedstva obravnavali vse konkretne
primere iz razprave, jih ocenili in usmerili reševanje teh problemov.
Prepričani so, da jih bodo s skupnimi prizadevanji lahko razrešili, seveda
le v primeru, ko je njihovo razreševanje odvisno od občinskih dejavnikov.
N. Dobljekar
TOZD ZA PTT PBOMET PTUJ ^
Prizadevanja za
izboljšanje telefonije
Komunisti v osnovni organizaciji ZKS TOZD PTT Ptuj so v razpravi
o predlogu sklepov 13. seje kritično obravnavali tudi stabilizacijski pro-
gram, ki ga dosledno izvajajo. To je tudi nujno, saj je vse večje neskladje
med rastjo cen ptt storitev in splošno rastjo cen. Posledica takega neskla-
dja v "Zadnjih letih so slabi finančni rezultati. Kljub temu pa so dosegli ne-
kaj vidnih uspehov.
V planu za letošnje leto so imeli zapisano, da bodo zgradili telefone
za 450 novih naročnikov, v osmih mesecih pa so povečali število telefon-
skih naročnikov že za 351, tako s planom niso v zaostanku in ga bodo do
konca leta prav gotovo presegli. Trenutno imajo vključeno na območju
VATC Ptuj 3.791 telefonskih naročnikov, na območju VATC Ormož pa
789 telefonskih naročnikov.
Imajo Še tudi tri ročne telefonske centrale in to na Polenšaku, v Zg.
Leskovcu in v Zetalah. Lansko leto so v Zetalah zgradili javno avtomat-
sko telefonsko govorilnico, letos pa v Vidmu pri Ptuju.
Telefonske storitve predstavljajo velik del celotnega prihodka v
TOZD. Kljub težavam so v okviru delovne organizacije PTT Maribor
uspeli uresničiti nekaj pomembnih investicij. Zgradili so telekomunikacij-
ski center in opravili montažo glavne centrale v Mariboru. Pravočasno je
bil zgrajen stolp in RR sistemi na BoČu in Pohorju. Sedaj opravljajo
zaključna dela na koaksialnem kablu Maribor—Ptuj—Miu-ska Sobota,
kar predstavlja veliko investicijo. Ko bodo aktivirali telekomunikacijski
center, se bo tudi izboljšalo stanje telefonije na našem območju.
Z ukinitvijo sedanje glavne centrale v Mariboru bodo lahkojzboljšali
opremo VATC Ptuj in s tem povečali propustnost na medkrajevnem delu,
ki je sedaj najbolj pereč. Pred tem, pfedvidoma v zimskih inesecih, bodo
pripravili ustrezen prostor v I. nadstropju zgradbe PTT v Ptuju, kar bo
predstavljalo večjo invesdcijo.
Vse možne rezerve v krajevnih telefonskih omrežjih so kar najbolj
smotrno izkoriščali, kljub temu nekateri naročniki neradi razumejo te teža-
ve, zlasti še, ko jih obvestijo, da bodo vključeni kot dvojček. S pomočjo^
strokovnih služb delovne organizacije in TOZD telegraf-telefon Maribor
so tudi sproti odpravljali vse napake v avtomatski telefonski centrali. Tu-
di v ostalem poštnem prometu si prizadevajo za izboljšanje kakovosti sto-
ritev, čeprav ob tem nastopajo težave. Zaradi omejene porabe goriva so
morali v Ptuju ukiniti dostavo paketov z avtomobilom, s tem pa niso za-
dovoljili koristnikov, ker so si ti morali sami iskati rešitve v prevozu.
FF
4- iznaSihkrajev
25. oktober 1984 -
TEDNIK
ZANIMIV NASTOP
ČARODEJA MARLIZZA
Uspešen ptujski čarodej, magik, rokohiterc in hipnotizer Marjan
Lizzi, ki se je pred kratkim že predstavil najmlajšemu ptujskemu občinstvu
v svoji.matineji, pripravlja danes, v četrtek, 25. oktobra ob 19. uri dveurni
show program v dvorani ptujskega hotela Poetovio.
Na sporedu bo imel masovno hipnozo, zabavno magijo, rokohitrstvo
in telepatijo. Posebnost programa bo levitacija, to je, da ženska lebdi v zra-
ku pri popolni svetlobi v sredini odra.
K temu naj dodamo, da je Marjan Lizzi-Marlizz na letošnjem evrop-
skem tekmovanju čarodejev v Cankarjevem domu v Ljubljani dosegel odli-
čno tretje mesto v manipuliranju z golobi in zajci. Se zmeraj pa je edini v
Jugoslaviji, ki se uspešno ukvarja z levitacijo. Ogled njegovega programa
je tako zares primeren za vse občane, neglede na starost.
— OM
Marjan Lizzi med programom levitacije, ko ženska lebdi v zraku pri polni
svetk)bi.
BORŠTNIKOVCI
VJURŠINCIH
Nekaj posebnega je, če nam jesenski delovni vsakdan popestri kulturni
'ogodek visok., kvalitete in to velja tembolj za nas, ki smo ,,zemljepisno"
nekoliko odmaknjeni od kulturnih središč.
Pedagoški delavci ha podeželju smo srečni v imenu otrok in prebival-
stva, da se postopno le uresničuje načelo — ,,kulturo približati delovnim
ljudem in občanom, pripeljati kulturo na podeželje, med kmečko prebival-
stvo". To poslanstvo uresničujejo BORSTNIKOVCL
V	Juršincih jih bomo sprejeli v četrtek in petek, 25. in 26. oktobra in
to že drugo leto zapored.
Odrski besedi kulturnih umetnikov bodo v četrtek ob 12. uri prisluhni-
li učenci OS Slovenjegoriške čete in sicer:
—	za učence razredne stopnje: VRTILJAK (M. Belina), nastopa Cve-
to Sever
—	za učence predmetne stopnje: BAJKE IN POVESTI O
GORJANCIH (J. Trdina) izvaja Drama SNG Maribor.
V	petek ob 17. uri bo LITERARNI VECER SLOVENSKIH PISA-
TELJEV v spomin dr. Antonu Slodnjaku — v prosvetni dvorani Juršinci.
Veseli smo teh kulturnih srečanj, ki bodo popestrila tudi program pri-
reditev, ki se izvajajo v okviru PRAZNIKA KS JURŠINCI.
Želimo, da ostanejo BORŠTNIKOVCI zvesti svojim oblikam dela in
da jih posnemajo tudi drugi nosilci kulturnega življenja na Slovenskem.
Zinka
Skrb za ostarele
in bolne
Od leta 1980 v krajevnj skupnosti Impol, v občini Slovenska Bistrica,
uspešno deluje tudi organizacija Rdečega križa. Kljub kratkemu času od
njene ustanovitve se je ta uveljavila kot ena najuspešnejših na območju
občine Slovenska Bistrica, kar potrjuje tudi prek 650 članov te
organizacije in še posebno njeni uspehi ne mnogih področjih življenja in
dela krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Impol, s tem pa tudi organizacija RK, vključuje
naselja Kovača vas, Tirgot, Visole, Zg. Bistrica in Nova gora. V vseh
okoljih pa je vsakodnevno občutiti prisotnost njihovih članov. Medtem
ko se aktivno vključujejo v vsa dogajanja družbenopolitičnega in
delovnega življenja ter drugih dogajanj v KS, pa posvečajo posebno
pozornost skrbi starejšim, bolnim in onemoglim krajanom. Na območju
te krajevne skupnosti živi sedaj okoli 120 krajanov, ki so stari nad 70 let.
Najstarejša med njimi je 92-letna Terezija Juhart iz Tirgota.
Predvsem člani odbora RK Impol redno spremljajo ekonomski položaj
in zdravstveno stanje starejših in onemoglih krajanov, med katerimi je 27
tudi takšnih, ki so zaradi težkih bolezni priklenjeni na postelje ali
nesposobni za samostojno gibanje v širšem prostoru. Predsednica odbora
RK Anica Colja je povedala, da takšnim osebam posvečajo posebno
pozornost, jih večkrat obiščejo, po potrebi pa tudi pomagajo pri domačih
opravilih. Prav v teh dneh člani odbora RK Impol v sodelovanju s
krajevno konferenco SZDL in aktivom ZSMS obiskujejo takšne krajane
na domovih, kjer se z njimi pogovorijo in jih razveselijo s skromnejšimi
darili.
Za krajane v starosti nad 70 let organizira RK Impol vsako leto
srečanje, ki ga popestrijo s kuUurnimi programi in zakusko. Letošnje
srečanje je bilo pred nedavnim, na dan praznika KS Impol, udeležilo pa
se ga je blizu 80 občanov.
Člani RK Impol pri uresničevanju svojih delovnih nalog tesno
sodelujejo s krajevnimi organizacijami, še posebno s krajevno konferenco
SZDL in aktivom ZSMS, redno se vključujejo v krvodajalske akcije,
organizirajo izlete in srečanja članov, uspešno pa delujeta tudi dve ekipi
prve medicinske pomoči. Dosežene delovne rezuhate ocenjujejo na letnih
občnih zborih, kjer izvolijo svoja vodstva in sprejemajo program dela za
prihodnje obdobje. Vse aktivnosti pa so tesno povezane s programom
občinskega odbora RK Slovenska Bistrica.	Viktor Horvat
Kruh - njegova kvaliteta in problematika
Uprava za inšpekcije občin
Ormož in Ptuj — tržni in sanitar-
ni in?ipekti)rji nadzirajo kvaliteto
kruha v skladu z določili Zakona
D zdravstvenem nadzorstvu nad
živili (Uradni list SRS. št. 17/75).
Zakona o zdravstveni neoporeč-
nosti živil in predmetov splošne
rabe (Uradni list SFRJ. št.
55/78). Pravilnika o kakovosti žit
in nilevskih izdelkov (Uradni li.st
Sf-RJ. št. 53/83) in Pravilnika o
bakterioloških normuh, katerim
morajo ustrezati živila v prometu
(Urad li list SFRJ. št. 54/83).
Inšpektorji opravljajo organo-
leptični nadzor v proizvodnji in
prometu ter odvzemajo vzorce za
kemično in bakteriološko analizo
kruha, ki jih opravlja zavod za
zdravstveno varstvo Maribor.
iz analiznih izvidov je razvid-
no. da je kruh primeren, če
ustreza določilom zgoraj navede-
nih predpisov. Potrošniki pa
kljub temu velikokrat negoduje-
jo. pa tudi prodajalci kruha
opažajo, da je kvaliteta kruha v
zadnjem letu slabša kot smo ga
bili v Ptuju vajeni.
Da bi lahko našega potrošnika
pravilno informirali, zakaj je
kvaliteta kruha takšna, kot nam
jo ponuja INTES TOZD Pekar-
na Vinko Reš Ptuj. smo v Upravi
za inšpekcije organizirali razgo- ,
vor s proizvajalci moke in kruha
— torej predstavniki INTES
TOZD Pekarna Vinko Reš Ptuj
in predstavniki MIP Ptuj TOZD
Maloprodaja.
Inšpektorji in predstavniki
MlP-a smo proizvajalcem moke
in kruha za območje občin Ptuj in
Ormož predočili problematiko v
zvezi s slabo kvaliteto kruha in z
neprimerno manipulacijo s kru-
hom. Na kar sta nam predstavni-
ci »INTESA« odgovorili z na-
slednjim:
Kruh je izdelek dobljen z
mešanjem, fermentacijo, obliko-
vanjem in peko testa zamešanega
iz osnovnih surovin žitne moke,
vode. soli in kvasa'ter v manjših
količinah iz dodatnih surovin, ki
zboljšajo fizikalne in senzorične
lastnosti kruha ter mu lahko
podaljšajo čas uporabe. Ulavna
surovina pri peki kruha je torej
moka, ki naj bi bila po svojih
pecilnih sposobnostih čimboljša.
Odtod tudi stari pregovor, ki
pravi, da se kvaliteta kruha začne
žc na njivi. Številne težave, o
katerih tožijo proizvajalci pšeni-
(.T. kol so glivične bolezni, suša v
času mlečne zrelosti, vlažno in
de/evno vreme v času žetve,
pomanjkanje sušilnih kapacitet,
neprimerni skladiščni prostori,
itd., vse te težave se v končni fazi
odrazijo preko moke na koncu
tudi v kvaliteti kruha, ki ga imamo
vsak dan na mizi. ko ga jemo in
včasih kritiziramo njegovo kvali-
teto. ne vemo pa za številne fizi-
kalne in biokemične spremembe,
ki se dogajajo v p^enični moki in
kruhu, pa na njiji iiimamo vpliva,
mo vpliva.
Tako je bila večina vojvodin-
ske pšenice, žetve 1983, spravlje-
na pod izredno težkimi pogoji.
Žetev je bila zaradi obilnih
padavin večkrat prekinjena in
številna zrela pšenična zrna so
zaradi vlage pričela kaliti že v
•san-cm klasu. V prav kratkem
času je pi išlo do številnih bioke-
mičnih sprememb, do intenziv-
nega delovanja hidrolitičnih en-
cimov. S tehr.oioškega vidika
pekarstva gledano, so se moki, ki
je bila zmleta iz delno vzkUte
pšen-ice, močno poslabšale pecil-
ne lastnosti. Stopnja poslabšanja
je odvisna od procenta prisotno-
sti tako poškodovanih, nakalje-
nih zrn v skupni žitni masi, ki gre
v meljavo. Mehansko ločevanje
nakaljenih od nenakaljenih zrn
pr?d meljavo, ni izvedljivo. Pri
poškodovani pšenici pride do
povečanega delovanja encimov
afla in beta amilaze na škrob, ki
zgublja sposobnost vezanja vode
v sredini kruha. Posledica je
neelastična in lepljiva sredica
kruha, medtem ko je skorja
kruha zaradi tvorbe dekstrinov
močno obarvana. Zunanji izgled
kruha je volumsko v redu, po-
trošnik le misli, da je premalo
pečen, v resnici pa je slaba
kvaliteta f>osledica encimatske
aktivnosti že v zrnu pšenice pred
mletjem. Encimatsko iktivAfi i
:ie poveča dodatek ržene moke k
pšenični.
Omenjena problematika je
bila prisotna minulo gospodar-
sko leto, ko smo morali in še to
včasih /. di:sti U /.d\ odkupiti vso
ra/poiožljivii pšenico, da smo
lahki, zadostili potrebam. Pro-
blematika je bila obravnavana
na republiških in zveznih foru-
mih. saj so slab.šo kvaliteto kruha
potrošniki po celi Jugoslaviji
prav kmalu opazili. Ker pač vsi
zmeljemo največ vojvodinske
pšcnice. ali pa kupimo pri njih
moko. seje problem pojavljal, ko
je prišla v predelavo taka, tehno-
lo:;ko manj vredna moka, pa jo je
bilo treba predelati.
Prevladovalo je mnenje, da
odgovornosti in posledic višje sile
ne more prevzeti le mlinar in
pek, temveč moramo del težav
prenesti vsi potrošniki.
Analiza kvalitete žrtve 1984 v
Jugoslaviji še ni narejena, prvi
rezultati so dokaj dobri, analiza
kvalitete mok na tržišču pa je
dokah različna, saj je marsikje v
predelavi še pšenica lanske žetve
iz predhodnih zalog, pa tudi
stare moke so še v zalogi.
Določen pečat kruha da tudi
tehnološka strojna opremljenost
proizvodnega obrata — pekarne.
Sodobni stroji so konstruirani po
tehnoloških zahtevah, zaposle-
nim olajšajo težko fizično delo.
rezultat dela. kruh pa je vsebolj
industrijski, lep po obliki, pa bolj
praznega okusa. Zal nam je
današnji hitri tempo življenja, pa
želja po dvigu produktivnosti
prinesel tudi to.
Tudi potrošnik v Ptuju čuti
posledice vseh teh problemov. V
TOZD Pekarne »Vinko Reš«
poizkušamo z dobavami pšenice
oz. moke iz Pomurja. ki je boljše
kvalitete, izboljšati kvaliteto kru-
ha.
Pek v Ptuju se srečuje s trojnim
problemom: s slabo tehnološko
i)premljenostjo, s slabo kvaliteto
moke in s cenovnim nesorazmer-
jem med pšenico, moko in kru-
hom.
Na kvaliteto moke ne moremo
vplivati. Z rekonstrukcijo obrata
v Kidričevem pa bomo bistveno
izboljšali pogoje dela v pekarni.
Z novo tehnološko opremlje-
nostjo pa se bo zmanjšal tudi
subjektivni vpliv pri kvaliteti peke
kruha.
Tudi delavci TOZD Pekarne
/uVinko Reš« smo potrošniki in ni
nam vseeno kakšna je kvaliteta
kruha, vendar ni možno vedno
izločiti vseh tako subjektivnih
kot tudi objektivnih vzrokov, to
je vzrokov, ki smo jih prej naved-
li.
Naša naloga je, da kontrolira-
mo kvaliteto kruha in moke v
proizvodnji in prometu, ter po-
skrbimo, da se subjektivni vzroki
v celoti odpravijo, v največji
možni meri pa tudi objektivni.
Vodja sanitarnega inšpektorata
Vera LUNDER
Nujno večje obveščanje
V ponedeljek se je sestal koor-
dinacijski odbor za boj proti al-
koholizmu in narkomaniji pri
predsedstvu občinske konference
socialistične zveze Ptuj in raz-
pravljal o nalogah odbora kot
usklajevalca aktivnosti odgovor-
nih dejavnikov na tem področju.
Ob tem je pregledal tudi občinski
program boja proti alkoholizmu,
ki pa še ni dobil potrebnega
družbenega priznanja.
Zato tudi ne moremo govoriti o
tem, da so nosilci posameznih
dejavnosti resno pristopili k
uresničevanju tega programa:
Člani odbora so soglasno zatrdili,
da dokler ne bo sprejet v dele-
gatski skupščini, ne bo resnosti pri
njegovem uresničevanju.
Predlagal je tudi, daje potrebno
v mesecu novembru — v mesecu
boja proti alkoholizmu in narko-
maniji okrepiti prizadevanja za
osveščenost ljudi, saj je le-ta pogoj
za uspešen boj proti tretji bolezni
sveta — alkoholizmu.
Med aktivnosti, ki jih bom:; v
mesecu novembru vodili v ptujski
občini, sodi razstava v srednje-
šols^m centru v Ptuju, na kateri
bomo v sliki in besedi spoznali boj
proti alkoholizmu in drugih
oblikah zasvojenosti.
MG
Sama nad
buče
Na kmetijah je vse manj rok, ki
bi bile pripravljene in sposobne
poprijeti za delo. Pri tem ostajajo
marsikje starejši ljudje sami. Pa ne
samo pomoč pri delu, večkrat jim
je potrebna zgolj družba, prisotno-
st nekoga, daje pri delu krajši čas.
Zal pa starejši često ostajajo sami.
Tako je tudi ta starejša ženica
povsem sama pri čiščenju ali
trebljenju buč. Še sreča, da so to
buče »golice«, saj danes ni več
ljudi, da bi kot nekoč luščili buč-
nice.	Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
Le kdaj bodo zgarane roke uspele izločiti bučnice iz vseh teh buč?
Grozdja malo - kisla letina
v soboto, nedeljo in ponedeljek so v ptujskem predelovalnem centru
prevzeli največ grozdja iz vinogradov zasebnih pridelovalcev. Ves čas pre-
vzema tega grozdja ni bilo na osrednjem prevzemnem mestu, pa tudi ne na
vseh krajevnih prevzemnih mestih nobene gneče. Ze iz tega se je dalo skle-
pati, da bo letos grozdja izredno malo. V torek so nam v TOZD Slovenske
gorice — Haloze povedali, da so do tega dne prevzeli okoli 360 ton grozdja,
trgatev pri zasebnikih pa je bila v glavnem že zaključena. 36 vagonov
grozdja je veliko manj od prevzema v nekaj prejšnjih letih in kar dve tretji-
ni manj, kot so pričakovali. Poleg male količine je bilo grozdje tudi zelo ki-
slo. Pri mešanih sortah so namerili v povprečju okoli 12,5 odstotka slad-
korja, pri laškem rizlingu od 12 do 15,5 odstotka, pri šiponu pa od 10 do 13
odstotkov sladkorja.	JB
V ptujskem predelovalnem centru ni bilo gneče
S priseljevanjem tudi več socialnih problemov
Ptuj je postal v zadnjih letih bogatejši za
prenekatero stanovanje, saj je Ziherlova
ploščad in ulica Borisa Kraigherja postala
domovanje številnih mladih in pa tudi starej-
ših družin, ki so se bodisi preselile iz starejših
stanovanj ali pa srečna dobile ključe prvič.
Vse to pa ni ostalo brez negativnih posledic.
Mnoge med njimi smo že uspešno rešili,
nekatere težave pa se nam porajajo takorekoč
iz življenja — kot ugotavljajo v komisiji za
socialna vprašanja krajevne skupnosti Boris
Ziherl.
Veliko priseljevanje, nepoznavanje ljudi
med seboj in različne navade; po nekod nizki
osebni dohodki in zato finančne težave,
porajajo tudi socialne probleme, ki se kažejo
zlasti pri ostarelih stanovalcih. Ne toliko
zaradi denarja kot v tem. da jim je potrebna
sosedska pomoč, saj je žal starost že dostikrat
sama po sebi neke vrste socialni problem —
kot razmišlja predsednica komisije za social-
no vprašanja v KS Boris Ziherl Silva RAZ-
LAG.
Na tem območju živi okrog 50 ljudi, ki so
stari nad 75 let, toliko pa jih bo letos to starost
še dopolnilo, dva bloka pa sta bila na novo
vseljena. Za večino teh starostnikov v KS ne
vedo — kako živijo, v kakšnih razmerah in če
potrebujejo pomoč. S patronažno službo so se
zato dogovorili, da jih bo vsaj enkrat obiskala
na domu in tako neposredno ugotovila dejan-
ske razmere. • Prek hišnih svetov pa bodo
izvedli tudi posebno anketo, ki jim bo lahko v
veliko pomoč za boljše poznavanje stanja.
»Mi sicer ne moremo neposredno pomaga-
ti. saj v te namene nimamo sredstev, lahko pa
dajemo svoje mnenje centru za socialno delo
v Ptuju, ki vse primere konkretno rešuje,«
pravi Silva Razlag. Sicer pa so v KS Boris
Ziherl nekoliko zaskrbljeni zaradi prijav, ki
jih dobivajo v zvezi s slabim ravnanjem z
otroki. Težke razmere, nizki osebni dohodki
— vse to je vzrok, da so starši nejevoljni in da
pogostokrat svojo jezo stresajo na mladoletne-
ga otroka, ga neprimerno kaznujejo in podob-
no. Težje primere sicer prijavljajo centru za
socialno delo," sodelujejo pa tudi s šolami in
drugimi ustanovami, ki imajo lahko pozitiven
vpliv na izboljšanje stanja.
»Naša krajevna skupnost je žal tako gosto
naseljena, da je težko dobiti podroben pre-
gled dejanskega stanja, trudimo pa se, da bi
imeli na voljo dovolj podatkov in da bi v
konkretnih težavah našli tudi primerno reši-
tev. Zato smo si v svoj program dela zadali
poleg sodelovanja s patronažno službo in
hišnimi sveti še, da bi s pomočjo društva
prijateljev mladine ustanovili pionirske hišne
svete in v sodelovanju s krajevno organizacijo
RK organizirali sosedsko pomoč za vse, ki jo
potrebujejo. Organizirali bomo srečanje sta-
rostnikov in obiskali tiste, ki na to srečanje ne
bodo mogli priti. Skratka trudili se bomo, da
svojo nalogo opravljamo čimbolje,« pravi
Silva Razlag.
mš
TEDNIK -25. oktober 1984
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Čestitamo Slavici Zemljičevi!
Te dni bo praznovala pomem-
tien življenjski jubilej — 60-letnico
rojstva — znana Ptujčanka SLA-
VICA ZEMLJICEVA, ki sedaj ži-
yj V Izoli, vendar nikoli ne pozabi
pa svoj rodni Ptuj. Zato je tudi
(,aša dolžnost, da se je ob jubileju
spomnimo in tudi na kratko pred-
stavimo njeno življenjsko pot.
Po končani osnovni šoli in dveh
razredih gimnazije se je zaradi
ležkih socialnih razmer morala
zaposliti. Ker je bila aktivna člani-
ca Sokola, je našla zaposlitev kot
uradnica pri dr. Šalamunu, odve-
tniku in starosti Sokola v Ptuju. V
svojih spominih, objavljenih v
Itnjigi Skozi viharje v lepšo priho-
dnost, je med drugim zapisala:
,,Aprilski dogodki leta 1941 so
nie pretresli. Izgubili smo svobo-
do. Po Ptuju so se šopirili Nemci.
S prezirom so gledali na nas
Slovence. Neka Nemka mi je
pljunila v obraz. Nisem mogla
zadržati solza. Komaj 16 let stara
sem se čutila popolnoma poniža-
no .. . Kmalu so se morali
Slovenci zglasiti na uradu za delo,
kjer so me dodelili prav na urad ža
delo. Tu nisem ostala dolgo. Ze
čez kak teden so prišli pome
gestapovci. Z dela so me odpeljali
domov po nujno prtljago. Ko so
nie gestapovci vklenili, je mama
zajokala. Odpeljali so me v ptuj-
ske sodne zapore. Po prestanem
zasmehovanju in udarcih zaradi
mojega delovanja pri Sokolu, so
me odpeljali na Bori. Tu sem se
sešla z mnogimi poznanimi iz
Ptuja, med njimi z ženo dr.
Potrča, pogumno in ponosno
Slovenko. Konec avgusta so me z
Borla spustili domov . . .
Kmalu za tem sem srečala na ce-
sti nepoznanega fanta, ki me je
ogovoril. Mislim, da ga je kdo
zaupno opozoril name. Vprašal me
je, če se hočem pridružiti borcem
za svobodo. Takoj sem pristala.
Pri tem nisem niti pomislila, da bi
utegnil biti fant provokator. Kar
čutila sem, da je vreden zaupanja.
In res je bil, saj sem kmalu zvede-
la, da je to Štefan Kuhar-Bojan,
do prihoda okupatorja dijak ptuj-
ske gimnazije in vnet skojevec.
Srečanje s Kuharjem je pomenilo
zame organiziran vstop v osvobo-
dilno gibanje. Bojan me je kmalu
poslal k Lacku, ki sem ga srečala
na Mestnem vrhu. Oblečen je bil v
kmečko obleko z značilnim
moškim predpasnikom. Z njim
sem se nato večkrat sestala, mu
predajala Bojanovo pošto, Bojanu
pa odnašala Lackovo. Moje kurir-
ske poti so vodile h Krambergerje-
vim v Novo vas, k Bercetovim v
Središče, k ženi dr. Metoda
Spindlerja v Juršince. Dr. Spindler
je bil tedaj zaprt na Borlu in vem,
da smo ga hoteli od tam rešiti, a so
ga prej odpeljali v Maribor in tam
ustrelili. Večkrat sem morala tudi
v Radgono, kjer se je takrat skri-
val Jože Kerenčič. Tudi on mi je
izročal pošto, ki sem jo raznašala
na različna mesta in mi dajal na-
vodila za delo. Na nevarnosti
nisem pomišljala, kar je lastnost
mladih . . .
Zame je bil velik dogodek, ko
mi je Bojan septembra povedal, da
sem sprejela v SKOJ in da sem
postala sekretarka skojevskega
komiteja v Ptuju ... Na nekem
sestanku OF pri Kerenčičevih v
Jastrebcih pri Kogu smo govorili o
nalogah OF in si razdelili delo.
Spominjam se, da je bil na sestan-
ku Jože Kerenčič, iz Maribora je
prišel neki inženir ... 15. novem-
bra so v Mariboru ustrelili Štefana
Kuharja-Bojana, organizatorja os-
vobodilnega boja v Ijutomersko-
laugonskem preueiu. Aretirali so
ga nekaj dni pred tem v Maribo-
ru. Spominjam se, da sva se sesta-
la v Ptuju pred njegovo areta-
cijo. Obhajale so ga zle slut-
nje. Zato mi je izročil svojo uro
in kolo, češ naj oboje oddam
njegovemu	bratrancu,
kirurgu v ptujski bolnišnici . . .
Misel, da ni več med nami
Bojana in da so padli tudi nekateri
drugi tovariši, je bila boleča, a z
delom smo morali nadaljevati. Je-
seni 1941 sem rešila iz ptujske
bolnišnice nekega fanta, ki se je
pisal Megla. S pomočjo sester Flo-
re in Erike, je ta naloga, ki so mi
jo zaupali, uspela. Spremljala sem
ga do Milene Bokševe v Koračicah
pri Tomažu . . ."
To je del spominov, ki jih je
Slavica sama napisala in zgovorno
ilustrirajo — ne le njeno delo v
težkih pogojih ilegale, temveč tudi
dogajanja pred 43 leti v ptujskem
okolišu".
V nadaljevanju spominov Slavi-
ca opisuje svoje tvegano delo,
gcsiapo jo jc imel vse bolj na sumu
in kako se ji je konec leta 1941
posrečilo izmuzniti se na Hrvaško.
,,V Zagreb sem se odpravila peš
čez Haloze. Bilo je naporno, saj je
ležal naokoli visok sneg, jaz pa
sem bila slabo oblečena in obu-
ta . . ." je zapisala. Tudi v tem
tveganju je uspela. V Zagrebu se je
povezala z naprednimi ljudmi, ki
jih je poznala že iz Ptuja, prek
njih pa z osvobodilnim gibanjem.
Cez nekaj časa je odšla, leta 1942,
v partizane . . . Začela se je pot
borke Sonje.
Ob koncu vojne je bila Slavica
Zemljič-Sonja že politkomisar
medicinsko-sanitetnega bataljona
40. udarne divizije IL armije, nato
pa kadrovik v politoddelku JA.
Od tu je odšla v srednjo partijsko
šolo CK KP Hrvatske. Po končani
šoli je bila načelnik tehnične
dokumentacije vojaško-tehnične-
ga inštituta v Beogradu. V JLA je
ostala do konca leta 1960, ko je
bila zaradi bolezni upokojena.
V Beogradu je živela do leta
1974, nato pa se je preselila v
Izolo, kjer se je takoj vključila v
družbeno življenje. Bila je sekre-
rarka društva prijateljev mladine,
sekretarka OO ZKS v KS Jagodje-
Dobrava, predsednica zbora
uporabnikov pri obalnem SIS za
socialno" skrbstvo . . Bila je
predsednica občinske konference
SZDL Izola itd.
Tudi danes je še izredno delavna
na raznih področjih in opravlja vr-
sto odgovornih dolžnosti. Naj jih
le nekaj naštejemo: podpredsedni-
ca obalne skupščine, članica žirije
za priznanja OF pri RK SZDL
Slovenije in enake žirije pri OK
SZDL Izola, delegatka
obalnokraškega medobčinskega
sveta, delegat skupine delegatov za
zbor občin skupščine SRS, dele-
gatka DPZ skupščine obalne
skupnosti in v komisiji za volitve
in imenovanja v skupščini obalne
skupnosti, članica koordinacijske-
ga odbora za urejanje odnosov
med samoupravno družbo in ver-
skimi skupnostmi pri obalni kon-
ferenci in občinski konferenci
SZDL, članica koordinacije za
prenos tradicij NOB pri OK SZDL
Izola, podpredsednica občinske
organizacije RKS Izola, članica
sekretariata OO ZKS Jagodje itd.
Vse te številne dolžnosti opravlja
s posebnim čutom odgovornosti in
uspešno, nič manj uspešno, kot je
izvrševala naloge leta 1941 v
Ptuju. Prav zaradi tega tovarišico
Slavico občudujemo in priporoča-
mo mladim, da se ob vsakem
težjem problemu in nalogi vzgle-
dujejo po njej, ki ji nikoli ni bilo
nič pretežko, nič prenevarno.
Želimo ji, da bi še veliko let enako
uspešno opravljala svoje delo, da
bi ostala zdrava in bi še naprej re-
dno prihajala med nas Ptujčane.
Ob pomembnem življenjskem
jubileju pa v imenu vseh bralcev in
občanov Ptuja prisrčne čestitke!
Slavica Zemljičeva na eni od
,,okroglih miz" predvojnih
komunistov in revolucionarnih
delavcev na ptujskem območju, le-
ta 1983 v Ptuju.
Folo: M. Ozmec
Ormoški mladinci so zaskrbljeni!
Skrbi jih vse večje število mladih med neza-
poslenimi. Možnosti zaposlovanja so v ormoški
občini majhne, potrebe so predvsem po polkva-
lificiranih delavcih, spisek nezaposlenih srednje-
šolcev se daljša. Predsedstvo OK ZSMS Ormož
meni, da problemov s sedanjo politiko ni mogo-
Se rešiti. Na to so opozorili vse strukture v dele-
gatskem sistemu in jih hoteli razgibati, kot pra-
vijo. Družbenopolitične organizacije sicer spre-
jemajo deklarativne sklepe, ki pa k reševanju
problema ne prispevajo. Praksa je namreč precej
drugačna. Mladi menijo, da bi morali bolj stro-
kovno pristopiti k odpiranju novih delovnih
mest, saj z zmanjševanjem nadurnega in po-
godbenega dela problema ni moč uspešno rešiti.
Kadrovskih planov ni, štipendiranje je bolj
ali manj klavrno, saj prejema kar 400 ormoških
učencev in študentov štipendijo iz združenih
sredstev, kadrovskih je le okrog 150. Problem je
tudi s pripravništvom. V organizacijah združe-
nega dela ormoške občine bi morali letos zaposli-
ti 50 pripravnikov, do letošnjega avgusta so jih
manj kot polovico. Število mladih, ki po
končani osnovni šoli ostanejo doma, je iz leta v
leto večje. Pri OK ZSMS menijo, da so vzroki za
to različni. Mnogi starši enostavno ne zmorejo
stroškov dragega šolanja v Ptuju, Mariboru,
Ljubljani ali kje drugje, dostikrat pa se zgodi, da
mladi ne dobijo prostora v tisti usmeritvi za ka-
tero so se odločili. Zanemariti pa ne bi smeli tudi
premajhne ambicioznosti učencev, saj je precej
takih, ki za izobraževanje sploh nimajo interesa.
Ormoški mladinci so sklenili, da bodo k reše-
vanju vseh teh težav prispevali tudi svoj delež.
Pripravljajo posvet z mentorji osnovnih organi-
zacij ZSMS na šolah, da bi delo teh organizacij.
bolj zaživelo. Poleg tega bodo imeli posvet z
mentorji za poklicno usmerjanje. Ugotovljeno je
namreč, da se mnogi učenci po osnovni šoli odlo-
čijo za izobraževanje v suficitarnih poklicih in si
tako še bolj onemogočijo možnosti za zaposli-
tev. Mladi so prepričani, daje družbenoekonom-
ski razvoj občine najbolj pomembna naloga, ki
bi se je morali zavedati prav vsi, posebej še nosil-
ci gospodarstva. Pričakujejo, da njihova priza-
devanja ne bodo edina, ki naj bi prispevala k iz-
boljševanju tega položaja in da jim bodo v orga-
nizacijah združenega dela priskočili na pomoč —
zaradi lastnega in skupnega interesa.
N. Dobljekar
RAZSTAVA OB MESECU KNJIGE
Resnici na ljubo vse bolj povdar-
jamo, da postaja knjiga zelo težko
dostopna dobrina, saj draga kot je,
ne more najti svojega mesta v dru-
žinskem proračunu v času, ko
komaj zaslužimo za najnujnejše.
Vso to zagato sicer delno rešujejo
založbe s tradicionalno obročno
prodajo, pa tudi marsikatera knji-
ga je prišla na občanovo knjižno
polico prav po tej zaslugi. Sedaj pa
že tudi obroki za knjige postajajo
vse večji, s čimer pot med založbo
in bralcem zapiramo še bolj, zato
bomo še manj brali, imeli še manj
možnosti za svoje nujno kulturno
izobraževanje. Založbe in knji-
garne se trudijo na vse načine, da bi
to, skorajda nepremstljivo oviro
fimbolj zmanjšale, dejstvo o dragih
in skorajda nedostopnih knjigah pa
ostaja. Edina pot do njih so pogo-
sto le knjižnice in ker tudi te nimajo
denarja za nakup večih izvodov,
nioraš čakati in biti potrpežljiv, da
do zaželjene knjige prideš, da jo
lahko prebereš.
Tako imenovani vsakoletni
mesec knjige, od 15. oktobra do 15.
novembra, je tudi letos v znamenju
skupnih prizadevanj založnikov, da
bi knjigo približali bralcu. Razni
popusti in nagrade pri nakupih v
vrednosti nad 1000 dinarjev, pa
občutna znižanja cen knjigam —
vse to je del propagandne akcije v
tem času, ki ji seveda lahko želimo
le veliko uspeha.
Tudi v študijskem oddelku
ptujske Ljudske in študijske
knjižnice so ob mesecu knjige pri-
pravili nekak pregled novitet, ki so
jih v tem obdobju izdali različni
založniki. Razstava nam je lahko
dobro napotilo in informacija o
novostih s knjižnega trga, zato si jo
vsekakor velja ogledati. Poleg tega
pa je še ena izmed zaključnih
prireditev ob letošnjih dvanajstih,
ptujskih kulturnih srečanjih. mš
Knjižne novosti v ptujski Ljudski in študijski knjižnici.
Mineva leto uspešnih delovnih akcij
Da bi delo opravili hitreje, da bi bilo manj
stroškov — take in podobne motivacije nas
silijo, da organiziramo prostovoljne delovne
akcije, da v neposredno proizvodnjo vključu-
jemo delavce iz uprave in pisarn. Če je taka
akcija dobro načrtovana in pripravljena, poleg
tega pa tudi do ptotankosti preračunana
Organizacija dela, je lahko zelo uspešna, včasih
Pa zgolj dober namen, če vsega tega nismo
storili. Tako gotovo ni upravičljivo, če bi vo-
dilni strokovni delavci namesto svojega —
nujnega dela. delali v neposredni proizvodnji
Samo zato, da bi pokazali ostalemu kolektivu,
da znajo tudi sami prijjeti za ročno, fizično
delo. V kolikor paje tako delo organizirano ob
sobotah, nedeljah in praznikih, je lahko vzgled
direktorja še kako odločujoč na skupno raz-
položenje in pripravljenost za tako delovno
akcijo.
V Agisu — TOZD Vzmetarna v Forminu so
delavci že pred enim letom sprejeli sklep, da
bodo ob delovnih sobotah vsi člani tega ko-
lektiva delali najnujnejše. To pomeni, da bodo
v delovno halo stopali zjutraj takorekoč vsi, z
direktorjem na čelu. Če takega sklepa ne bi
bilo. bi marsikatero naročilo težko izpolnili do
dogovorjenega roka. ali pa bi v najbolj kritičnih
obdobjih morali najemati dodatno delovno
silo.
Ob dobro pripravljeni in izvedeni akciji tudi
uspeh ni izostal. Sobote so postale bolj dina-
mične, skratka bolj delovne, saj je kolektiv
družno izpolnjeval zastavljeni plan. Delo je
bilo organizirano tako. daje lahko proizvodnja
tekla nemoteno. K temu so pripomogli tudi
medsebojni dobri odnosi kot je tovariški spre-
jem »režijskih« kolegov in kolegic ter priza-
devanje vseh, daje opravljenega čim več. Vse to
paje tudi poglobilo čut pripadnosti temu kg-
lektivu. ki v okviru delovne organizacije po-
sluje zelo dobro.
mš
Kmetije s tokom niso
zadovoljni
v ormoški občini so zasebni kmetje organizirani v Temeljno organiza-
cijo kooperantov, ki je sestavni del Kmetijskega kombinata Jeruzalem
Ormož v okviru sozda Slovin. V temeljni organizaciji, ki jo sestavljajo za-
družne enote po krajevnih skupnostih, je 1396 kmečkih gospodarstev s
4200 hektari kmetijskih površin. Poprečna velikost kmetij je okrog 4
hektare, kooperacijska proizvodnja pa predstavlja 47 odstotkov celotne
poljedelske proizvodnje v občini.
Ker kmetje s svojim položajem v temeljni organizaciji niso bili zado-
voljni, so na pobudo občinske konference SZDL Ormož izvedli široko jav-
no razpravo, ki so jo zaključili s problemsko konferenco julija letos. Na
zadnji seji predsedstva OK SZDL, ki je bila prejšnji četrtek, so razpravljali
o ugotovitvah in sklepih te konference. Kmetje so menili, da organizacijska
oblika njihovega združevanja ni toliko pomembna, bolj važna je vsebina
dela — dohodkovna povezanost kmetov s temeljno organizacijo kooperan-
tov.
Ugotavljajo namreč premajhno zainteresiranost temeljne organizacije
za kmeta. Opozorih so na primer dohodkovne povezanosti kmetov s te-
meljno organizacijo pri pridelavi grozdja, ki je dobra in daje pozitivne re-
zultate. Pri ostalih pridelkih so problemi zaradi nesorazmerja v cenah.
Kmetje namreč dobijo v reprodukcijski verigi le vnaprej določen delež, v
njem pa niso zajeti njegovi stroški pri pridelavi posamezne poljščine. Tako
se mnogokrat zgodi, da bi moral celo kmet plačati temeljni organizaciji
namesto obratno.
Posledice cenovnih nesorazmerij so že tukaj. Kmetje uporabljajo
manj gnojil in zaščitnih sredstev, zaradi tega pa se hektarski donosi zmanj-
šujejo. V Ormožu opozarjajo, da bomo posledice čutili kaj kmalu, stanja
pa ne bo mogoče tako hitro popraviti. To se že kaže pri živini, kjer so stoji-
šča že prazna. Kmetie so govorili tudi o investicijah v kmetijstvu, ki jih
skorajda ni. Zaradi visokih obresti si kmetje ne morejo privoščiti najema-
nja kreditov, tudi če imajo banke na razpolago dovolj sredstev.
V	ormoški občini so se že v začetku tega srednjeročnega obdobja odlo-
čili, da bodo investirali predvsem v primarno kmetijsko proizvodnjo, torej
v pridelavo hrane. Sedanja gospodarska situacija jim seveda to prej
onemogoča kot omogoča, posledice pa bodo za občinsko gospodarstvo
precejšnje. Doslej so namreč uspeli uresničiti le del načrtov — odkupili so
nekaj obdelovalne zemlje in posodobili sadovnjake. Zaostajanje za plani
pomeni za to manj razvito občino še počasnejši razvoj in poglabljanje raz-
lik med manj razvitimi in razvitimi občinami.
N. Dobljekar
Priprave mladih
na volilno programsko
konferenco
___živimo v času sprejemanja planov na vseh področjih družbenega
življenja. S planom si začrtamo svoje nadaljnje delo, zato je nujno, da
tudi mladi povemo svoje težave oz. kje nas čevelj žuli in kaj pričakujemo
od sprejemanja in poznejšega uresničevanja plansko zastavljenih nalog
ter ciljev.
V	zadnjem času je bila v OK ZSMS Ptuj razprava o predlogu razvoja
občine do leta 2000, kjer so zavzeli stališča do problematike zaposlo-
vanja, pridobivanja stanovanj in socialne varnosti mladih. O tem bo
tekla beseda tudi na volilno programski konferenci, ki bo 29. oktobra v
Narodnem domu.
Priprave so že v teku, pozornost pa se posveča predvsem delu
mladih v osnovnih organizacijah. Nekatere 00 ZSMS v ptujski občini so
se dokaj slabo vključile v evidentiranje za organe občinske konference.
Ob tem pa se pojavljajo vprašanja: ali so mladi toliko nepripravljeni za
delo, ali ne poznajo oblik dela in mislijo, da niso sposobni, ali pa čas za
volilno konferenco ni bil primerno izbran. Upamo, da se bo to stanje v
naslednjih dneh do volilno programske konference izboljšalo.
Posebno pereče je vprašanje mladih glede zaposlitve. V ptujski
občini je nezaposlenih po podatkih z avgusta letos, kar 709 mladih,
vendar se bo to število še povečalo.
Mladi se v sedanjem času nahajajo v težki situaciji in pričakujejo
hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, kar pa ni samo njihova
naloga, ampak celotne družbe.
Klavdija Poherc
Vesna Teodorovič
6 - NAŠI DOPISSMIKi
25. oktober 1984-
TSDNIK
PRVI BISTRIŠKI
TEDEN
Večletne ugotovitve, da je občina Slovenska Bistrica, bogata s
kulturno zgodovinskimi in tudi naravnimi znamenitostmi, te ne uspeva
v dovoljni meri izkoristiti v turistični ponudbi, je navedlo člane Turi-
stičnega društva Slovenska Bistrica do odločitve, da stori prvi korak v
iskanju najugodnejše oblike ponudbe kulturnih in naravnih dobrin
domačim in zunanjim obiskovalcem.
Prva manifestacija, s katero so odprli vrata do svojih znamenitosti
in tako privabili tudi večje število gostov, je Bistriški teden, ki traja od
22. do 27. oktobra. V tem času se bodo zvrstile številne prireditve, med
drugim tudi z namenom razgibati dogajanja, preveriti interes obisko-
valcev za posamezne prireditve, stanovalci naselij naj bi poskrbeli za
lepši videz življenjskega okolja, predvsem pa s tem želijo pokazati na
nekatere značilnosti, ki bi lahko postale tudi dobra osnova za večje
uveljavljanje občine Slovenska Bistrica tudi na področju turizma. To
področje dejavnosti, kljub nekaterim poskusom v preteklih letih še ni
zaživelo v trajnejši obliki. Tokrat pa si organizatorji obetajo, da bo
Bistriški teden prava osnova za premik iz turističnega zatišja. Postal
naj bi' tudi tradicionalen. Njegovo vsebinsko zasnovo bodo oblikovali
sami obiskovalci s svojim vključevanjem v dogajanja na raznih ponuje-
nih področjih od kulturnih prireditev, nudenja nakupov posameznih
izdelkov po ugodnejših cenah in spoznavanju kulinaričnih, predvsem
domačih specialitet.
Med najpomembnejšimi dogajanji v času prvega Bistriškega
tedna so tudi številne razstave, med njimi izdelkov obrtnikov občine
Slovenska Bistrica, lova in ribolova, razstava gob in drugih jesenskih
pridelkov. Izkušnje kažejo, da vlada veliko zanimanje tudi za domače
pogrinjke jedi in pijač. Predstavili se bodo likovni amaterji bistriške
občine s predstavitvijo domačega okolja v raznih tehnikah slikanja.
Prireditve Bistriškega tedna bodo obogatili tudi člani godbe na pihala
iz Frajhajma, ki slavi že 150-letnico aktivnega dela.
Med zanimivostmi pričakujejo tudi prodajo tekstilnih proizvodov
in izdelkov obrtnikov kooperantov po posebni ponudbi, seveda precej
nižjih cenah in to v trgovinah DO PresKrba TOZD Planika Slovenska
Bistrica.
Med kulturnimi dogodki bo veljala posebna pozornost tudi
nastopu folklorne skupine iz Šmartna na Pohorju, v soboto, 27. okto-
bra dopoldne pred hotelom Planina v Slovenski Bistrici.
Prvi korak bo stoijen tudi v iskanju izvirnega bistriškega spomin-'
ka, ki ga žal še ne premorejo.
Ljubitelji dobre kuhinje bodo imeli priložnost seznaniti se z
izborom jedi srbske kuhinje v hotelu Planina v dneh 25., 26. in 27.
oktobra. Ljubitelji ribjih specialitet, predvsem dobrega paprikaša, kot
tudi kvalitetnih domačih vin pa so prišli na svoj račun 22. oktobra v
grajski kleti gradu v Slovenski Bistrici. V času Bistriškega tedna bodo
svoje specialitete poniijala tudi mnoga zasebna in družbena gostišča na
območju občine. Gostišče Sarhov dom v Slovenski Bistrici bo pripravi-
lo teden slovenskih narodnih jedi, gostišče »pri Janezu« na Zg. Ložnici
bo pripravilo teden madžarskih specialitet, gostišče »Pri Avguštinu« v
Slovenski Bistrici nudi predvsem ribje specialitete. Številne pristne
kmečke jedi pa je moč dobiti tudi v hotelu Planina in Grajski kleti v
Slovenski Bistrici.
Prvi Bistriški teden pa ima tudi delovni značaj, saj se bodo v tem
času sestali na posvetih turistični delavci, kooperanti in trgovci. V
Šarhovem domu v Slovenski Bistrici se bodo 26. oktobra dopoldne
sestali kooperanti in DO Preskrba TOZD Planika Slovenska Bistrica s
predstavniki OZD in koristniki storitev drobnega gospodarstva, za tem
pa bo še razgovor med kooperanti in zasebnimi obrtniki iz bistriške
občine.
V organizaciji komiteja za družbenoekonomske odnose skupščine
občine Slovenska Bistrica bo 25. oktobra ob 9. uri v sejni dvorani
Elektro Slovenska Bistrica še poseben posvet o razvojnih možnostih
turizma v občini.
Izkušnje vseh aktivnosti letošnjega Bistriškega tedna bodo osnova
za nadaljnje aktivnosti v tej smeri. Predvsem pa si bodo organizatoiji
prizadevali, da bi te prireditve v poznejših letih razširili na celotno
območje občine Slovenska Bistrica in tako postavili temelje enotne
turistične ponudbe.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Tudi promenadni koncert godbe na pihala lahko poveča turistični utrip
občinskega središča Slovenska Bistrica.
OD PTUJA DO KOSTANJEVICE OB KRKI
IN ŠE MALO DALJE
Cankar je zapisal v »Kurentu«, da je
slovenska zemlja nebesa pod Triglavom. In če
kaj drži, gotovo drži ta Cankarjeva misel.
Težko bi našli na tako malem koščku zemlje
toliko lepote, kot je je v Sloveniji.
Društvo diabetikov Ptuj je sklenilo, da
bodo zaključili njegovi člani letošnjo sezono
izletov z ogledom Kostanjevice ob K^rki in
Kartuzije Pleterje.
Rečeno, storjeno! 13. oktobra nas je odpe-
ljal avtobus z avtobusne postaje Ptuj proti
Slovenski Bistrici, kjer smo zavili na cesto
Poljčane—Rogaška Slatina. Pri Pečici, kjer se
vzpne cesta najvišje, bi lahko občudovali lep
razgled na Kozjansko, Savinjske Alpe in
Golte, če nas ne bi ovirala precej gosta megla,
ki pa je zato napovedovala lepo vreme. Že je
bil mimo nas Lemberg, nekoč bogati in
cvetoči trg z lastno sodnijo, ki pa gaje pozneje
življenje pustilo ob strani.
Pri Mestinju smo zavih proti Kozjanskemu,
pokrajina, kije zelo podobna našim Halozam,
e da ni vinogradov, ampak v dolinah polja in
travniki, na hribih pa gozdovi. Kraji okrog
Podčetrtka so zelo povezani z niJadostjo
tovariša Tita. Tu je tudi spominski park
Trebče, ki pa zahteva daljši ogled. Podčetrtek
si je gospodarsko opomogel z Atomskimi
toplicami, čeprav slava tega trga, kije posojal
voznikom zaradi klanca pomožne vprege, ni
nikoli docela ugasnila. Nepozaben je ostal
pogled na mogočni grad na hribu, ki je bil
nekoč last znamenitega grofa Tattenbacha,
lastnika številnih gradov na slovenskih tleh, ki
pa se je pokopal zaradi sodelovanja v zrinj-
sko-frankopanski zaroti, ko sta se predstavni-
ka teh mogočnih bratskih plemskih družin
uprla avstrijskemu cesarju in plačala zaroto z
življenjem. Pri Bistrici ob Sotli, nad katero
kraljujejo legendarne Svete gore, kamor su
romali nekoč naši predniki peš, se previsi
pokrajina v vinorodno Bizeljsko; krajši ovinek
pa nas je popeljal v Pišece, kjer je pokopan
slovenski pisatelj in jezikoslovec Maks Ple-
teršnik. Še prej pa smo se spomnih v Bizelj-
skem Slomška, ki je spesnil tam kot kaplan
številne preproste pesmi v lepem slovenskem
jeziku.
V Brežicah smo se seznanih z zgodovino
tega kraja, ki je kot središče Spodnjega
Posavja lepo povezano na vse strani. Zal ni
bilo dovolj časa za ogled Posavskega muzeja,
ker nas je peljala pot dalje ob Krki. Ta sicer
zaradi obilnega deževja ni imela tako lepe
barve kot običajno, a je kljub temu tiho in
spokojno tekla v Savo pri Brežicah. Gorjance
je jesenski čas šele začel barvati in njihovi
gozdovi so šele dobivali rumenkasti navdih,
iz megle pa so se ogledovale cerkve na hribih.
Še nekaj kilometrov in sprejela nas je Kosta-
njevica s svojimi z'iačilnimi starimi hišami na
otoku sredi Krke in svojim gradom ali »klošt-
rom«, kot ga imenujejo domačini. Čeprav je
bil žrtev vojne vihre, so ga kot kulturnozgodo-
vinski spomenik prve kategorije skoraj v
celoti že obnovili. Nepozabni so ogledi
galerije Božidarja Jakca z izredno bogatim
številom eksponatov tega. kljub visoki starosti
še vedno ustvarjalnega slikarja; zbirki obeh
Kraljev, ki kažeta lep prehod od ekspresio-
nizma v modernejše smeri, kar je zlasti lepo
vidno pri Francetu Kralju. Prav tako je lepa
razstava slikarja Jožeta Gorjupa, čeprav je
zaključil svojo življenjsko pot pri petindvajse-
tih letih — sredi ustvarjanja.
Kaj vse bi bilo še treba pogledati v Kosta-
njevici! Za galerijo Josipa Gorjupa ni bilo
dovolj časa. Formo vivo iz lesa smo si ogledali
le mimogrede. Stare hiše na otoku smo videli
prav tako le bežno. Vsa Kostanjevica pa je
tako lepa, da ni zaman navdihnila Jurčiča, da
je napisal »Kloštrskega žolnirja« in da si je
izbral Tone Kralj za poslednji počitek tam-
kajšnje pokopališče. Z vrha zro spokojno na
svet pod seboj Opatova gora in Gorjanci.
Nekaj kilometrov od Kostanjevice blizu
Šentjerneja stoji pod severnim pobočjem
Gorjancev znamenita kartuzija Pleterje. Tu
živijo odmaknjeni od sveta pleterski menihi in
premišljujejo o minljivosti življenja. Samo-
stan je sezidal Herman H. celjski in je bil v
zadnji vojni v bojih med partizani in belogar-
disti hudo poškodovan. Toda njegovi menihi,
čeprav niso bili vsi Slovenci, so ostali zvesti
ljudstvu. Podpirali so partizane in skrivali
njihove ranjence. V samostanu je poseben
oddelek NOB Novo mesto, kjer je ob fotogra-
fijah lepo prikazan razvoj osvobodilnega
gibanja v tem delu Slovenije.
Med povratkom proti Ptuju smo razmišlja-
li, kaj vse smo videli. Mislili smo na kmečke
upornike, ki so oblegali Brežice v vsesloven-
skem in slovensko-hrvatskem kmečkem upo-
ru in jih je tako plastično upodobil Tone
Kralj; na uskoke, ki so večkrat oplenili Kosta-
njevico; za tuje fevdalce, katerim so tlačani
naši kmetje, na kugo in lakoto, ki sta ničkoli-
kokrat zdesetkali ljudi teh krajev. Toda ostali
so tudi po zadnji največji preizkušnji, ko je
Hitler izselil ljudi z bizeljskih gričev in Posav-
ja ter naseUl tam Besarabce in Kočevarje.
Leta 1945 so se vrnili, čeprav ne vsi, da bi
živeli dalje na svoji zemlji.
Ob teh mislih je zavladalo v avtobusu
veselo razpoloženje in slovenska pesem nas je
spremljala vse do Ptuja. Prijetno razpoloženje
je tudi pripomoglo, da smo se vrnili vsi zdravi
domov in da je naša medicinska sestra Ljubi-
ca Zoreč nosila torbo z zdravili po svetu le na
sprehod.
Sedaj, ko smo za letos zaključili naša
»potovanja«, pa moramo ugotoviti še nekaj.
Avtobusna podjetja so na splošno deležna več
kritike kot pozitivnih ocen. Društvo diabeti-
kov pa lahko Certus samo pohvali, saj nam je
šel ob vseh izletih izredno na roko in nam je
vsestransko pomagal. Upamo, da bomo tudi
prihodnje leto sodelovali z njim. Posebno
zahvalo pa smo dolžni šoferju Marjanu
Pšajdu, ki nas je varno m previdno vozil po
lepih in slabih poteh.
MU
Frizerski salon prihrani mnoge izgubljene ure
Kako majhna poteza je po-
trebna, da kraju damo nov
življenjski utrip, je pokazala
podjetna frizerka Zinka Mesarič,
ki se je {)red kratkim odločila v
Makolah odpreti lasten frizerski
salon. Nekoliko z začudenjem,
vendar z velikim zadovoljstvom
so krajani spremljali odločitev
mlade Zinke, ko je s svojimi
prihranki in pomoči moža Petra
v središču Makol pričela preure-
jati stare skladiščne prostore v
sodoben frizerski salon. Veliko
sredstev in dela je bilo potrebno,
da so prvemu frizerskemu salonu
v Makolah daU današnjo, prav
gotovo mikavno podobo, kakrš-
ne se bi gotovo razveselili tudi v
katerem od večjih krajev. Da je
bila poteza o frizerskem salonu v
Makolah povsem pravilna, se je
pokazalo kmalu po njegovem
odprtju v mesecu juniju. Danes
dvomov o tem ni več, kar potrju-
je tudi obisk.
»To je pa zares velika pridobi-
tev za kraj« je mogoče še sedaj
slišati iz ust tako mlajših, še
posebno pa starejših krajanov, ki
so morali še do nedavnega hoditi
samo zaradi frizerskih uslug v
Poljčane ali Majšperk pa tudi
oddaljeno Slovensko Bistrico. S
tem so izgubili kar zajetno število
ur. Te pa lahko, prav gotovo tudi
po zaslugi Zinke Mesarič. ki je
frizerske usluge približala njiho-
vim domačijam, sedaj mnogo
koristneje izrabijo za domača
opravila, pa še stroški za potova-
nje odpadejo.
V Makolah imajo sedaj frizer-
ski salon za moške in ženske, o
kvaliteti dela pa so se do danes že
mnogi »na lastni glavi« prepriča-
li. Ker gre dober glas v deveto
vas, Zinki ne zmanjka dela.
Seveda so vmes tudi dnevi, ko je
obisk skromnejši. Kot vsepovsod
se ljudje tudi v Makolah in širši
okolici za frizerja odločijo predv-
sem ob koncil tedna in pred
prazniki. Takrat je pač potrebno
z delom »zapreči« sicer pa ima
tudi pomočnico. Obe pa pridno
skrbita, da stranke odhajajo iz
salona zadovoljne in se bodo tudi
v prihodnje rade oglasile. Stro-
kovnost in spretnost Zinke in
njene pomočnice to prav gotovo
potrjujeta, seveda na veliko za-
dovoljstvo širšega območja kra-
jevne skupnosti Makole.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
V frizerskem salonu »Zinka« v Makolah.
GOLAŽ IZ PASJEGA MESA
če vam v gostilni postrežejo z
mesom šarplaninskega ali liškega
jančka, dunajski ali naravni zre-
zek, svinjsko meso s kislim ze-
ljem ali na daleč znane kranjske
klobase, najbrž ne boste imeli nič
proti takšni postrežbi in boste
celo zadovoljni.
Če bi vam postregli s pasjim
golažem, bi prav gotovo dvignili
nos m zapustih takšen gostinski
lokal. Pa vendar je ponekod pasji
golaž zelo cenjena narodna spe-
cialiteta, predvsem na nekaterih
otokih severno od Filipinov.
Torej to ni pri nas in seveda
lahko greste mirno na kosilo ali
na večerjo v kakšen bližnji gos-
tinski lokal.
Kot vidimo človekovega štiri-
nožnega prijatelja izkoriščajo v
marsičem. Normalnemu človeku
je nerazumljivo početje filipin-
skih sladokuscev, ki ga uporab-
ljajo kot specialiteto. Nemški
nacisti so ga izkoriščali za strah
in trepet nedolžnih ujetnikov,
nam kulturnim ljudem pa je
družbeno in vsestransko koristen
pomočnik.
Seveda se nam ni treba ozirati
na daljne Filipine, saj se takšne
surovosti godijo tudi pri nas.
Tako imenovani »lovci na pse«
se pojavljajo tudi v naši domovi-
ni, ki brez vzroka ustrelijo psa,
največkrat se takšno dejanje
pripeli med sosedoma. In še več,
psa tudi kaj radi zapeljejo med
»cigane«, da ga oderejo in iz
njega pripravijo golaž.
Da bi bilo filipinskih in naših
surovosti nad živalmi čim manj,
se borijo naši kinologi in kinolo-
ška društva, ki dvigajo kulturno
raven ljudi in spoštovanje do
vsakega živega bitja, tudi psa.
Torej naj nam bo pes zvest
prijatelj in ne za kosilo ali večer-
jo.
Besedilo in posnetek: ZB
Saditev rhododendrona, vrtnih azalej, erice
Idealna zemlja za rhododendron je humus.
Biti mora propusten, srednje vlažen in rahlo
kisel, brez apnenca, kar je prvi pogoj za
uspešno vzgojo in cvetenje. Normalnih pogo-
jev v nobenem vrtu ni, zato jih moramo
posebej pripraviti. Ker pri nas ne dobimo že
pripravljene zemlje, jo pripravimo sami in
sicer:
—	mešamo že navlaženo šoto (nikakor
suhe),
—	dodamo popolnoma prepereli hlevski
gnoj ali kot imenujemo gnojevko ter manjši
del gozdne zemlje iz borovega in bukovega
gozda. V tej zmesi naj bodo tudi še odpadle
iglice in Ustje. Omenjeni dodatek rahlo
poveča kiselnost zmesi, kar omenjene rastline
tudi zahtevajo. Dobro je, da pripravljena
zemlja nekaj časa počiva. Kiselnost mešanice
naj bo PH—4, —4.5. Zmes mora biti čista in
brez primesi plevelnih končin ah semen.
Vzgoja v apnenčasti, običajno vrtni zemlji
sploh ne uspeva in rasthne dobijo v začetku
rumenkasto listje, ne cvetijo in nazadnje
odmrejo. Če pravilno sadimo samo eno
rastlino, mora biti sadilna jama dvakrat večja
od krošnje rastline. V nasprotnem hitro
prodre do korenin talna apnenčasta voda.
Globina izkopa mora biti vsai za dve štiharici
k pripravljeni zmesi ali pa ob sadnji dodamo
nekaj organskih gnojil kot so roževina, kostna
moka ali OSKORNA. Da apnenec ne prodira
iz tal do korenin, je priporočljivo, da dno
jame pokrijemo s 10 centimetrsko plastjo
stiropora v zrnu, navpične stene pa obložimo
s folijo. Izkopane jame napolnimo s pripra-
vljeno zmesjo in jo z nogo stlačimo, nato pa z
lopato izkopljemo potrebno jamo in rastlino
ponovno zatlačimo ter zalijemo z deževnico.
Ne sadimo pregloboko!
Rhododendroni ne prenesejo direktne
sončne lege. Tudi v eksterni senci pod drugi-
mi drevesi slabo cvetijo in »pokvarijo« svojo
obliko. Najbolj ugodna lega je polsenca. Pred
zimskim Vzhajajočim soncem in vetrovi
morajo biu zaščiteni, ker v nasprotnem radi
pozebejo. Za zaščito so primerne smrekove
veje.
Pred sadnjo mora biti koreninska bala
obvezno vlažna. Po daljšem transportu jo
prek noči pustimo v posodi z neapnenčasto
vodo. Tudi poznejše zahvanje mora biti samo
z deževnico ali prekuhano vodo. Ker se
korenine razvijajo tik pod površino zemlje, jih
okopavamo zelo plitvo in redko. Kdor takoj
po cvetenju ne ostrani cvetnih batov, se ne
sme čuditi, če drugo leto občutno slabše
cvetijo. Pri odstranjevanju pazimo, da ne
poškodujemo novih popkov.
Do srede junija rastline dognojujemo z
razredčenim govejim blatom v vodi. Priporo-
čamo tudi gnojilo RIVICAL ali podobno
organsko gnojilo. Žal ga dobimo samo v
zamejstvu. Pred zimo površino izpod grmi-
čkov pokrijemo s približno pet centimetrov
debelo plastjo zrelega hlevskega gnoja. S tem,
da rastlino dognojujemo, preprečujemo tudi
izsušitev tal v suhih zimskih obdobjih.
VZIIVIOVANJE VRTNIC
Pozno jeseni vrtnice pristrižemo za eno
tretjino ter nizko rastoče osipamo z zemljo iz
neposredne bližine sadike. Ce so posajene
pregosto, jih pokrijemo s smrečjem. Negativ-
ne posledice ima lahko pokrivanje z hlevskim
gnojem. Gnoj raje uporabimo spomladi za
dognojevanje.
Pazimo na spomladanski rez. Prikrajšamo
jih na tri do štiri oččsa, z izrezom ostarelega in
slabotnejšega lesa.
Veliko uspeha!	Franc Brlek
TEDNIK -20. oktober 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Razstava tapiserij Cvetke Miloš
v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra
v muzejskem razstavišču ob
prai« bo danes ob 17. uri otvoritev
Fa.:siave tapiserij brežiške umetnice
Cvetke MUoš. Za umetniški pro-
gram ob otvoritvi bo poskrbel ko-
morni moški zbor pod vodstvom
Franca Lačna.
Za razstavo smo se odločili lani,
in to iz več razlogov. Tovrstna
umetnost na Ptuju še ni doživela
svoje raz-stave. V Pokrajinskem
muzeju Ptuj sfter hranimo deset
izredno dragocenih tapiserij iz 17.
stoletja. Drugi javni prostori na
Ptuju doslej niso bili opremljeni s
tapi.serijami. Lani in letos pa je no-
vosadska tapiseristka' Etelka
Tobolka stkala dve tapiseriji po
predlogah akademskega slikarja
Franceta Miheliča. Ena od njiju je
uvrščena v stalno razstavo del tega
umetnika v muzejski galeriji. Z
razstavo, ki jo odpiramo danes,
smo želeli opozoriti na tovrstno us-
tvarjanje, nemalo tudi zato, ker že
nekaj časa poteka akcija restavri-
ranja flamskih tapiserij iz muzej-
skega fonda. Akcija zahteva kar
precejšnja sredstva, ki jih
prispevata občinska in republiška
kulturna skupnost, nikakor pa ne
bi bila uspešna, če je ne bi z
razumevanjem in potrpežljivostjo
podpirali vsi zunanji sodelavci —
od profesor Mire Kovačevič —
Ovčačik, ki delo strokovno
usmerja, do kolektiva tovarne
volnenih izdelkov v Majšperku, ki
omogoča izvedbo vrste zahtevnih
nalog. Tudi zaradi te akcije se nam
je zdelo primerno, da z razstavo
sodobnih tapiserij opozorimo na
izraznost umetniškega tkanja.
Tapiserija je namreč umetniško
oblikovana tkanina. Se vedno jo
veliko ljudi zamenjuje z vezenino.
Zmedo so vnesle industrijsko
pripravljene predloge za vezenje z
volneno nitko, ki nosijo napačno
ime — gobelini. Gobelin pa je pra-
viloma le ime za tapiserije, stkane v
pariški manufakturi Gobelin.
Sicer pa sega zgodovina tapiserij
zelo daleč v zgodovino, vsaj tja do
starega Egipta. Tkanine s
figuralnimi, pa tudi z rastlinskimi,
živalskimi ali celo samo z
dekorativnimi motivi, ki pa se ne
smejo šablonsko ponavljati, so bile
dolga stoletja nujen inventar
bogatejših domov. Zaradi značaja
materiala so bile odlična izolacija
pred mrazom in hrupom. Z njimi
so prekrivali stene, pregrinjali mize
in druge kose pohištva, služile so za
zastore in premične pregraje.
Zaradi takšne rabe in tudi zaradi
občutljivosti materiala so hitro
propadale. Prva polovica 19. stole-
tja je hotela dokončno opraviti z
njimi. Moda je namesto umetelno
izdelanih tkanin za prekrivanje sten
uvedla papirnate tapete. Druga
polovica 19. stoletja je našla
razumevanje za starine, nekaj
desetletij predtem zavržene
tapiserije so postale spet drago-
cene. Začeli so jih zbirati, vendar je
bila dediščina že močno razred-
čena.
Tudi na Slovenskem so bili gra-
dovi, pa tudi boljši meščanski
domovi dokaj bogato opremljeni s
tapiserijami. Ohranilo se je bore
malo. Pet nizozemskih tapiserij s
konca 17. stoletja iz gradu v
Slovenski Bistrici in dva naslonja-
ča, prevlečena z ostanki tapiserij iz
18. stoletja hrani Narodni muzej v
Ljubljani. Več je ohranjenega v
ptujskem muzeju: štiri flamske ta-
piserije z začetka 17. stoletja (te
so trenutno v restavraciji) in šest
francoskih s konca istega stoletja.
Tako kot drugod pjo Evropi je
tudi na Slovenskem oživelo
zanimanje za tkanje tapiserij ob
koncu 19. stoletja. V Ljubljani je
bil ustanovljen Kranjski zavod za
umetniško tkanje, ki pa je deloval
le deset let. Večji razcvet je tapi-
serija v Sloveniji doživela po zadnji
vojni, posebno v šestdesetih in se-
demdesetih letih. Leta 1979 se je
posameznim ustvarjalcem pridru-
žila Se tovarna Dekorativna v Lju-
bljani, kjer v ročni tkalnici iz-
delujejo tapiserije po predlogah
znanih domačih umetnikov.
Težko bi trdili, da je sodobna
slovenska tapiserija zrasla iz doma-
če tradicije. Desetletno delovanje
Kranjskega zavoda za umetniško
tkanje je pustilo vse premalo sledov
starejše tapiserije pa so vse tujega
izvora. V dvajsetih letih 20. stoletja
je evropska tapiserija doživela
ponoven vzpon. V Franciji je v
ateljejih v mestu Aubusson pod
močno osebnostjo slikarja in kar-
tonista Jeana Lurcata tapiserija na-
šla nove osnove za razvoj.
Tapiseristi so se vrnili k starim
tehnikam iz časa gotike, ki so
ponujale kar največjo izraznost
voljne in tople volne. Sodobna
tapiserija je postala neločljiva
spremljevalka moderne arhitektu-
re. Ta je z očiščevanjem zidne povr-
šine vsega drobnega arhitekturnega
okrasja zahtevala dodatno opremo
velikih sten, predvsem v velikih
javnih in reprezentančnih prosto-
rih. Iz Francije je zanimanje za
tapiserijo zajelo vse evropske
dežele. Povsod je našla svoj lasten
izraz, vpet v splošno likovno klimo
dežele.
Cvetka Miloš je ena naših
najvidnejših ustvarjalk na tem po-
dročju. Izšolala se je v Zagrebu,
stalno pa živi v Brežicah. Tako je
prisotna v obeh republikah in tudi
njene umetnine najdemo tako v
Sloveniji kot na Hrvaškem.
Opremila je vrsto hotelov, bank in
drugih reprezentančnih prostorov,
veliko manjših tapiserij pa je v pri-
vatni lasti, kar dosti v deželah izven
državnih meja. Miloševa namreč
redno spremlja in se tudi udeležuje
dogodkov, ki se tičejo tapiserije,
tudi izven Jugoslavije. Ptuju je
najbližja velika tapiserija, ki visi na
stebru v dvorani kreditne banke v
Mariboru.
Cvetka Miloš je v tapiseriji našla
povsem svoj način izražanja. Takoj
na začetku je potrebno poudariti.
da njeno ustvarjanje raste iz
dobrega poznavanja tehnike in
materiala, v katerem dela.
Miloševa je kartonistka in tkalka
hkrati. To ji daje možnost, da vsa
izrazna moč umetnine izvira iz
delovnega postopka. Vse, kar je
vtkano v njene tapiserije, je ne-
ločljivo povezano s tkanjem sa-
mim. Ne dovoljuje si podrejanja
drugim likovnim hotenjem, ki so
tkanju tuja. V tapiseriji moramo
ločevati dve skupini ustvarjalcev.
Eni so kartonisti in tkalci, ki dobijo
v obdelavo predloge slikarjev, naj-
večkrat kar njihove oljne slike ali
grafike, ki jih prevedejo v tehniko
tkanja. Pri tem se nujno srečajo z
dilemo: ali ostati čimbolj zvest
slikarjevi ideji ali poudariti tiste
sestavine, ki so bliže naravi tkanja.
Uspeh je odvisen od kartonistove
umetniške sposobnosti, pa tudi od
značaja slikarjeve predloge, ki je
lahko govorici tkanja blizu ali pa
tudi ne. Miloševa sodi v skupino
ustvarjalcev, ki sami ustvarjajo
skice ali predloge izključno za
tapiserijo in pri tem dosledno
upoštevajo zakonitosti materiala in
tehnike.
Tapiserije Cvetke Miloš nasta-
jajo na okviru, ki za razliko od
klasičnih statev omogoča umetnici,
da svoje delo spremlja od začetka
do konca tkanja, saj izdelanih
delov ne navija na valj. Zato tudi
ne dela pravih in natančnih karto-
nov. Zadostuje ji skica, delo pa
snuje in dopolnjuje še med
tkanjem. Okvir ji je ponudil mož-
nost, da izoblikuje povsem svojo
tehniko, ki jo je poimenovala
tehnika dvojnega prepleta. Niti
osnove ovija med sabo, jih križa in
prepleta. Nastajajo reže in
razporki, ki pritegnejo v izraznost
tapiserije tudi njeno ozadje —
zidno površino. Tehnika dvojnega
prepleta je zahtevna, ker je potre-
bno tapiserijo enakovredno
obravnavati na obeh straneh. Tako
je nastala tudi tapiserija z dvojnim
licem. Obe strani se med seboj
razlikujeta, a oblikovno dopolnju-
jeta, tapiserija pa ni namenjena
prekrivanju stene, temveč služi ža
samostojno prostorsko pregrajo.
Miloševa je stkala tudi več uspelih
tapiserij v klasični tehniki, a
tapiserije v tehniki dvojnega
prepleta nedvomno predstavljajo
kakovostno jedro njenega dela. Ži-
vahno razgibana površina je
dosežena z obravnavo materiala in
manj z barvami, ki se v večini pri-
merov med seboj usklajeno
prelivajo v manjših tonskih
odstopih.
Razstava tapiserij Cvetke Miloš v
Razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra bo odprta do 9. novembra
vsak dan od 8. do 11. in od 15. do
17. ure, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 10. do 12. ure.
Marjeta Ciglenečki
Dvostranska tapiserija Cvetke Miloš z naslovom ,.Sanjarjenje" iz leta
1981.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
V zbirki imamo tri harmoni-
ke, ki so po nastanku med naj-
mlajšimi ljudskimi glasbih, po
razširjenosti pa med prvimi. Har-
monika je v pičlih sto letih prodr-
la v vse evropske dežele in pone-
kod izpodrinila mnoga dotedanja
godčevska glasbila.
Njen izumitelj je Buschniann,
naredil pa jo je v letih 1821/22.
Pri harmoniki so za zvočilo nihajoči kovinski jezički (podobno kot pri
orglicah), zrak pa dovajamo z mehom.
Verjetno je prišla harmonika na Slovensko v drugi polovici 19. st.
Prvotna harmonika je bila diatonična — na isti gumb se oglasi različen
ton. če se meh raztegne ali stisne. Leta 1850 pa so na Dunaju izumili še
kromatično harmoniko, ki pa je istotonska. Seveda obstajajo tudi
različni tipi harmonik. V slovenski ljudski glasbi pa se je najbolj
uveljavila diatonična harmonika, imenovana tudi »frajtonerca«.
Harmonike slovenskih godcev so bodisi obrtniški ali tovarniški izdelek
ali pa delo domačih mojstrov. Dogajalo seje celo, da si jo je kdo sam
naredil, saj so bile in so že zelo drage. Na harmoniko igrajo godci
pretežno za ples, bodisi solistično ali skupaj z drugimi glasbili. Razšir-
jena je po vsej Sloveniji razen v Reziji. Za spremljavo petja jo uporab-
ljajo šele v novejšem času, največ pač narodnozabavni ansambli.'
' tekst je povzet iz knjige Zmage Kumer, Ljudska glasbila in godci na
Slovenskem, Ljubljana 1983.
RalfCeplak
»Frajtonerci«, fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak.
Slovenstvo in jugoslovanstvo v tujini
»Pošiljam Vam besedilo j'.goslovanske himne iz
knjige, kupljene v Nemčiji. Ta knjiga navaja ju-
goslovansko himno samo v srbohrvaškem jeziku, ne
pa tudi v drugih jezikih naše širše domovine. Zakaj
se Evropi ne predstavimo kot enakopravna zveza
narodov in narodnosti, kakor imamo to zapisano v
ustavi?«
Pisec teh vrstic se žal skriva za podpisom n.n.,
poleg tega pa je pozabil natančno povedati, za ka-
tero knjigo gre (kdo jo je izdal, komu je namenjena).
Če gre za priročnik za srbohrvaško govoreče šolarje,
je seveda prav, da tiskajo našo himno le v srbohr-
vaščini. Ne bi pa bilo prav, če naj bi bila taka knjiga
namenjena tudi slovenskim, makedonskim, ma-
džarskim ali albanskim otrokom zdomcem. Na-
rod(nost) na pripadnost se ne odlaga tako kot po-
nošena suknja, kakor bi rekel Ivan Cankar: ne doma
v Jugoslaviji ne za njenimi mejami v zamejstvu in
tujini, kamor si je marsikdo moral iskat (boljše)
skorje kruha. Gotovo je, da zlasti v tujini posebno
začutimo, kako blizu smo si Slovenci s Hrvati, Srbi
ali Makedonci itd., sploh z vsakomer iz Jugoslavije,
brž ko siujiiiio nasproti »čistim« tujcem katerega
koli naroda že. To pa nikakor ne pomeni, da se zato
čutimo manj Srbe, Muslimane, Albance itd. in da bi
zaradi tega morala trpeti naša narodna samobitnost.
Ne: tudi v tujini moramo z vsemi sredstvi ohranjati
svoje narodno bistvo, ne le državno pripadnost.
Zatiranje, pa tudi že zametovanje narodnega in
poudarjanje enotnosti na podlagi večinskega jezika
v Jugoslaviji (kakor daje srbohrvaškost hkrati tudi
jugoslovanskost, medtem ko to ne bi veljalo za slo-
venskost, makedonskost, albanskost itd.), ne more
imeti drugega učinka kot tega, da se bo tak naš
siljenec večinoma odločil izstopiti iz naših skupnosti
sploh in tako rekoč izginiti v tisti, v okviru katere
zunaj domovine živi in se trudi. »Slovenec (ali Hrvat,
Srb, Albanec. Musliman, Črnogorec, Slovak itd.) in
Jugoslovan sem in želim to tudi ostati« — to je pravo
geslo za ljudi v omenjenem položaju. In vse moramo
storiti za to. da bo res tako. Na to najdbi mislili tisti,
ki ljudi zmeraj silijo k čemu drugemu, ITakor je tisto,
kar so po rojstvu in okoliščinah, in v čemer jim je
čisto dobro in prav.
Sram me je bilo
Sram, da bi se človek v zemljo pogreznil! Kako nespoštljivo,
nesramno, nezrelo so učenci Srednješolskega centra Ptuj sprejeli
medse Borštnikove nagrajence. Uro in pol niso zdržali brez
neumestnih komentarjev, brez šepetanja, prerivanja in spre-
hajanja. Mar se res ni vredno pokloniti velikim možem in
ženskam slovenskega gledališča? Ce mislijo, da ne, potem se vsaj
spodobi, da bi se! Vsaj na to bi jih lahko učitelji opozorili, preden
so jih napotili v veliko šolsko avlo ...
N. D.
V prvem desetletju tega stoletja se je na jugoslovanskih tleh
pojavilo kar 775 novih časopisov in revij, leta 1911 pa je izhajalo
600 časopisov in revij v jugoslovanskih jezikih. Največje število
časopisov je izhajalo v glavnih novinarskih središčih: v Zagrebu
121, v Beogradu 89, v Ljubljani pa 58. Do leta 1911 so tudi
nastala prva štiri novinarska združenja (v Beogradu, Zagrebu,
Ljubljani in Sarajevu). Ob izbruhu prve svetovne vojne so v Srbiji
in Črni gori skoraj v celoti prenehali izhajati časopisi, v deželah
pod avstroogrsko monarhijo pa je bila uvedena vojaška cenzura in
prepovedan ves politični tisk. Izhajali so samo uradni in strokovni
časopisi.
Da bi zadostil vsem vprašanjem, na katera je treba odgovoriti v vesti
(in to tako, kot zahteva obrazec ,,obrnjene piramide", po katerem je
treba v uvodu povedati bistvo), bi ameriški novinar o samomoru
ameriškega kongresnika poročal takole:
,,Sedeč v svoji sobi v Grand hotelu, z mehkimi copatami na nogah, ^
telo pa zavit v modro domačo haljo z rožnatimi izveznimi vzorci in
potem, ko je napisal poslovilno pismo ženi — medtem je spraznil
steklenico scotcha — v katerem jo je odvezal krivde za svojo smrt . . .
tako je kongresnika Ahasverja P. Tigga, s štirimi kroglami v trebuhu,
našel nočni varnostnik Henry T. Smith med svojim običajnim
obhodom."
Ugledni londonski dnevnik pa bi, kot je zapisal Leacock, o
samomoru britanskega parlamentarnega poslanca pisal čisto drugače.
Nadnaslov bi bil ,,Domača in splošna obvestila." Tak nadnaslov bi bil
zato, da se bralec ne bi po nepotrebnem že vnaprej vznemirjal. Vsekakor
je tak nadnaslov po mnenju Britancev boljši od ameriškega bom-
bastičnega ,,Razočarani kongresnik se je počil v hotelu." Londonski
dnevnik bi potem imel glavni naslov ,,Incident v Grand Hotelu." Bralec
še vedno ne ve, kaj se je zgodilo in po mnenju britanskega novinarja tudi
ni treba vedeti. Poročilo pa se potem začne takole:
,,Grand hotel, ki leži na vogalu ulic Millbank in Victoria, je bil sinoči
prizorišče pretresljivega dogodka . . ." Bralec še vedno ne ve, za kaj gre.
Novinar potem opiše hotel kot mirno viktorijansko zbirališče uglednih
dobrodelnih društev in posameznikov, do podrobnosti opiše klientelo in
kuhinjo in šele proti koncu — in seveda še vedno na zelo britanski način
— pride do bistva zadeve:
,,Med stalnimi hotelskimi gosti je bil med to parlamentarno sezono
tudi mr. Llewyllyn Ap Jones, član parlamenta za južni Llanfydd. Kot
kaže, je mr. Jones prišel v svoj apartma sinoči okoli desete, si obul mehke
copate in se oblekel v svojo modro domačo haljo.
Kaže, da je potem stopil k stenskemu baru in vzel iz njega steklenico
whiskyja, ki se je kasneje vsekakor izkazala za prazno. Nesrečni gen-
tleman je potem, kot kaže, odšel spat ..."
Bralec bi pri tem tudi že zaspal in si pač mislil, da je nesrečni fant,
potem ko je spraznil steklenico, odšel spat. Toda otoški bralec, vajen
takšnega sloga poročanja, ve, da najhuje šele ima priti. Bral bo do konca,
dokler ne bi prišd do tistih usodnih štirih krogel. Med vsako je novinar
naredil precejšen premor, med katerim je natančno opisal njeno pot skozi
trebuh gospoda Ap Jonesa.
BAROČNO, DOMOIJUBNO
Pravzaprav si Američan Leacock ni kaj dosti izmišljal, ko je pred-
stavljal britanskega novinarja in njegov slog poročanja. Ce prebiramo
stare reportaže slovitega angleškega reporterja Russella, ki je za Times
poročal o slovitem napadu lahke brigade:
,,Višavje pred Sevastopolom, 25. -Gk.tobra (1854) — Ce prikaz
najodličnejšega poguma, največje bojevitosti4n prezira smrti, v katerem
odsevajo najboljši dnevi viteštva, lahko tudi nudi tolažbo za katastrofo
danes, potem nimamo nobenega razloga za obžalovanje melanholične
izgube, ki nam je bila prizadejana v spopadu z divjaškim in barbarskim
sovražnikom . . ."
Tak uvod, ki seveda spominja na marsikateri naš uvod v časopisu (,,V
smislu skrajnih naporov in prizadevanjem po humanejših odnosih,
temelječih na naših splošnih družbenih usmeritvah, še zlasti pa v skladu s
sklepi zadnjega plenuma . . .") bi danes vsak urednik v desku takoj
prečrtal. Toda pri Timesu tega niso storili. Nasprotno, Russell je še lahko
naprej vlekel svojo baročno nabreklo zgodbo. Po uvodu je v drugem
odstavku napisal: ,,Opisati nameravam, po svojih najboljših močeh, vse
tisto, kar se je pripetilo pred mojimi lastnimi očmi. Podati hočem
pričevanja, ki sem jih slišal od mož, katerih verodostojnost je neiz-
podbitna in si pridržati pravico zasebne presoje o tem, kaj objaviti in česa
ne v zvezi s tem nepozabnim dnem ..."
S tem splošnim orisom se Russell šele spusti v dolino smrti in v spopad
med britanskimi dragonci in ruskimi topničarji. In šele na koncu pove
tisto, kar bi sodilo v samo ,,špico" v začetek poročila: ,,Ob 11.35 ni bilo
nobenega britanskega vojaka več, razen mrtvih in umirajočih, pred tistimi
prekletimi topovi Moskovite . . ." Od 607 britanskih dragoncev — sklepa
svoje poročilo Russell — huzarjev in suličarjev, ki so se na ukaz spustili v
napad, jih je samo 198 prišlo nazaj. Seveda je imelo takšno poročanje
večji učinek od dnevnega (po vzorcu obrnjene piramide) vestičarstva. Bilo
je tudi bolj domoljubno mobilizatorsko. (Zaradi tega poročila VVilliama
Hovvarda Russella, ki je bil tedaj na vrhuncu reporterske slave, je menda
na Krim odšla tudi Flotence Nightingale, začetnica sodobnega vojaškega
bolničarstva.)
TISK IN ZGODOVINA
Marsikaj, kar novinarjevo pero zapiše v naglici je lahko na prvi pogled
nepomembno, hitro pozabljivo blago. A ni vedno tako.
Novinarji, ki so pred dobrima dvema desetletjema spremljali pred-
sednika Kennedyja med njegovim obiskom v Dallasu, so ta obisk bržkone
vzeli dokaj rutinsko.
22. novembra 1963, ko je atentator streljal na Kennedyja, so
teleprinterji v časopisni agenciji UPI in po redakcijah drugih časopisov
marljivo šklepetali in prinašali poročilo o sojenju morilcu v Min-
neapolisu. Prva poročila iz Dallasa je poslal reporter UPI Merriman
Smith, starosta dopisnikov iz Bele hiše. Vozil se je v avtomobilu, ki je bil
četrti po vrsti za tistim z odprto streho, v katerem so se peljali Kennedy in
Jacquehne in teksaški guverner Connally z ženo. Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠS DOPISi^ilKI
25. oktober 1984
TEDNIK
PRIŠLA JE JESEN
Jesen nas obdari s sadjem in z
zelenjavo. Poplača nam naš trud.
Jeseni so trgatve. Trgamo grozdje,
pobiramo slive in dosti drugega
sadja. Malo pred jesenjo se je za-
čela šola. V šoli se učimo dosti o
jeseni.
Minana Rodvajn, 2/c,
OS Toneta Žnidariča
DAN PIONIRJEV
V	petek. 28. septembra 1984 je
bil dan pionirjev. Iz vsakega raz-
reda so tovariši in tovarišice iz-
brali pet delegatov. Teh pet dele-
gatov je .šlo na proslavo. Ko so
prišli od proslave, nam je tovari-
šica dejala, da moramo v vrsto. V
vrsti smo šli na stadion. Ko smo
prišli na stadion, se je pričelo
tekmovanje. Tekmovali sta naša
in Osojnikova šola. Po tekmova-
nju smo šli domov.
Suzana Kelc, 4. c
OŠ Tone Žnidarič
Ptuj
NAŠ ŠPORTNI DAN
V	sredo nismo odšli k pouku kot
po navadi. Bilo je nekaj bolj za-
nimivega. Kros. Zjutraj smo se
zbrali na šolskem igrišču in pri-
čakali naše tov. razrednike. Odšli
smo do Babusekove grabe. Tam
smo si najprej ogledali progo, kije
bila blatna, saj je prejšnji dan
deževalo. Zopet smo se vrnili na
start. Deklice iz 5. razreda smo
tekle prve. Proga je bila dolga.
Mnoge so med tekom padle. Na
cilj sem pritekla utrujena. Takoj
sem se oblekla in pozanimala kdo
je bil prvi. drugi in tretji. Deklice iz
uašega razreda so dosegle vsa ' '
prva mesta. Prva je bila Mn, !,
nato Katja, Melita,! Čestitala sem
jim.
Po končanem teku smo odšli do
šole. Tam smo dobili malico.
Kmalu smo se odpravili domov.
Ta dan sem bila. zelo utrujena.
Uh. ta kros!
Vanja Meško, 5/c,
OŠ Franc Osojnik,
Ptuj
NA DAN PIONIRJEV ODKRI-
LI SPOMENIK
29. september je dan pionirjev.
Ta dan je za nas pomemben, saj
pionirji na konferenci pregleda-
mo delo, ki smo ga opraviU in si
postavimo ciljc ki nas še
čakajo. Za pionirje naše šole pa
je bil letošnji 29. september še
veliko bolj pomemben, saj smo v
krajevni skupnosti odkrili spo-
menik v spomin padlim borcem.
V	soboto smo se po pionirski
konferenci odpravili pod lipe,
kjer je bilo že vse pripravljeno za
svečano odkritje spomenika.
Slavnostni govornik Milan Lac-
ko, predsednik ZB, ki je obudil
spomine iz vojnih dni. Nato pa je
prišel trenutek, ko smo v imenu
pionirjev prevzeli skrb za varstvo
spomenika. Povedal sem zaob-
ljubo in skupaj z našim mentor-
jem ter delegatom mladine z
borci podpisal listino o predaji
spomenika v varstvo šoli. Nato so
podelili plakete zaslužnim kraja-
nom. Sledil je pester kulturni
program.
Ko smo dobili spomenik v
varstvo, smo prevzeli veliko od-
govornost. saj so nam borci
spomenik zaupali in s tem poka-
zali vsem. da nas cenijo in da se
ne bojijo za bodočnost. Upam.
da bomo res vestno čistili in
urejali spomenik in okolico, ki
naj bo opomin vsem, da se
grozote vojne ne bi več ponovile.
Ciorazd Černika, 7/b,
OŠ Videm pri Ptuju
NAŠA AKCIJA
Že v začetku šolskega leta smo
se dogovorili, da bomo imeli v
oktobru akcijo čiščenja. V sredo
smo zvedeli, da bo ta akcija v
četrtek. V šolo smo prišli ob pol
devetih. S seboj sem prinesel dve
motiki. Za malico smo dobili čaj
in kruh s pašteto. Ob devetih smo
se zbrali v vrsto in odšli na pol.
Med potjo je Anila pripeljala
samokolnico, Marta pa voziček.
Ko smo prišli do cvetlične grede,
je bilo na njej veliko plevela.
Delo smo si razdelili tako, da so
tisti, ki so imeli molike, okopava-
li. drugi pa za njimi pulili plevel.
Pazili smo morali na ognjene
trne. da jih ne bi poškodovali.
Delo je potekalo hitro. Bilo nam
je zelo vroče, zalo smo bili žejni.
Anica je šla po vodo. Z njo smo
se odžejali, zalo smo spet lahko
delali hitreje. Delo je bilo konča-
no v dveh urah. Bili smo veseli,
kajti cvetoča greda je bila lepša.
Ko smo vse končali, smo šli v
vrsti k Natalijini teti. Tam smo se
umili in se okrepčali s koklo. V
vrsti smo šli po jopice in orodje.
Plevel smo peljali k šolskemu
kompostu.
Pomen le akcije je bil, da
očistimo vas za 8. praznik krajev-
ne skupnosti Dornava. Odločil
sem se. da ne bom onesnaževal
okolje nikjer. Pobiral bom smeli,
ko bom šel iz šole in opozarjal
onesnaževalce okolja, naj skrbijo
za čistočo.
Roman Zemljarič, 4/b,
OŠ »dr. Franja Žgeča«,
Dornava
KULTURNO NARAVOSLOV-
NI DAN V ZAGREBU
Udobno sedim na sedežu, ko
se ostali še vedno prerivajo pred
vrati. »Končno gremo!« se je
oglasil nekdo spredaj, ko se je
avtobus začel počasi premikati.
Sama sebi se smejem. Ko bi le
vedela zakaj? »Barbara Walk-
man«, jo spomnim. Na ušesa si
nataknem slušalke. Med posluša-
njem gledam drveča polja, trg-v-
nike . . . Nikoli niso bili zanimivi.
Zdaj .so. Avstobus se je nenado-
ma ustavil. Torej smo prispeli. V
tehničnem muzeju sem prvič. Vsi
se radovedno oziramo po velikih
dvoranah. Vodič nas je pripeljal
v planetarij. Sprva je le mrak. Na
steni so črne sence hiš. Zašije
prva zvezda. Najlepša, najsvetlej-
ša .. . Za njo druga. Tudi ta je
lepa. Po zaspanih taktih glasbe
jih je še več. Nastala je noč,
posuta s tisoči zvezdami. Oči se le
s težavo privadijo na ponovno
svetlobo. Kje so časi Nikole
Tesle, se sprašujem. Znamo do-
volj ceniti tisto, kar je storil za
nas? Visoka električna napetost.
Blisk in grom sta se pomešala.
Res je bil velik človek.
Na vrsti je svet rudarjev. Med
hojo po rudniku in vonj po
irohnobi draži nosnice. Ne, tukaj
že ne bi delala.
Polna lepih vtisov zapuščam
muzej. Toda pred nami je še
velesejem. Z Barbaro se spreha-
java in zapravljava denar. Raz-
stavljene so prelepe stvari. Nek-
do naju opomni, da bo ura šest.
Čas za odhod. Prehitro je minilo,
moralo bi trajati dlje.
Že dolgo sedim v avtobusu. Le
zakaj še zmeraj razmišljam o
kitajski razstavi, o čudnih pred-
metih. ki sem sijih z zanimanjem
ogledovala. Seveda, tam sem ga
slučajno zagledala. Temni lasje z
čopkom zadaj in svetlim prame-
nom. Ne. to ne bo tra.jalo dolgo.
Samo spanje potrebujem, pa bo
pozabljeno, saj sem že pošteno
utrujena. »Podlehnik!« zakliče
Jasna. Vedno bliže smo cilju.
Kmalu bo za mano še en čudovit
dan.
Alenka Poharič, 8/a,
OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
NA KROSU
Mamin glas me je prebudil iz
globokega spanja ... Ne dežuje,
kros bo«, mi je rekla in že sem bil
na nogah. Prišel je Tomaž. Pot
od doma do šole se mi je zdela
zelo dolga.
Napet sem. pričakujem start.
Kateri bom? Vse to mi meša kri v
možganih. Sedmi razredi! Zdaj
smo mi! Uh, srce mi vse bolj bije.
Poči! Zdaj se bo treba boriti za
vsako mesto, za vsako sekundo.
Trava je mokra. Pazi. kako tečeš!
Figon je nekam hitro začel, drži
se ga. Prerivanje, spotikanje nog,
udarjanje. Dobro je, tudi to je
mimo. Drugi sem. Kriza. Vzdrži,
še malo. še en krog. Egon omagu-
je. prehitevam ga. Uh kostanj,
skoraj bi me zadel. Pogledam,
seveda, nekateri so ljubosumni,
da sem ga prehitel. Pusti jih!
Dalje! Mimo tribune tečem,
čujem glasno navijanje: »Žuka,
Žuka!« Iz druge strani pa:
»Drejč. Drejč!« Drži se me, še
malo Mitja še pol kroga. Vsak
korak je težji. Nog ne čutim več.
Kar same me nosijo. Še je za
mano. Iztisni zadnje moči. Malo
sem se oddahnil. Se pol krivine
in na cilju sem. Kriki: »Žuka!«
Vse glasneje jih slišim. Da, še
malo in tu sem, še petnajst
korakov. Drejč je za mano, dober
je. Cilj! Listek? Oh, za nogavico
je, izgubil sem ga. Tovarišica piše
novega.
Tovariš mi čestita. Veliko če-
stitk prihaja iz vseh strani. Ne
iJtegnem vse naenkrat sprejeti.
Čaj! Da, prilegel bi se. Ampak
kje je? Odnesli so ga. Razglasi-
tev! Ekipno smo prvi. Ne, ajevci
so prvi! Še ena pomota! Zmagal
je osmi b!
Mitja Žuran, 8/b,
OŠ Tone Žnidarič,
Ptuj
NA EKSKURZIJI V LJUBLJA-
NI
V	sredo, 12. septembra 1984
ob 6. uri in 40 minut smo krenili
z železniške postaje v Ptuju.
V	vlaku je bilo še kar prijetno,
vendar mi je od dolge vožnje
postalo slabo. Vozili smo se
približno tri ure. V Ljub^ani smo
si najprej ogledali naravoslovni
muzej. Videli smo okostje ma-
muta, nekaj človeških okostij in
drage kamne. Pot smo nadaljevah
po »živih« in hrupnih ljubljan-
skih ulicah. Končno smo prispeli
v veliko stavbo—galerijo. Malo
smo bili razočarani, saj je bil njej
najlepši del zaprt, vendar smo vsi
uživali ob pogledih na slike
slovenskih mojstrov baroka, za-
radi dolge hoje pa so postajali
naši želodci vse glasnejši. Ustavi-
li smo se v veleblagovnici Maxi-
marketa. Tu smo se okrepčali in
si odpočili. Nato smo se še
ustavili t.b Robbovem vodnjaku,
si Oglodali magistrat, veliko ljub-
ljanski: tržnico Tromostovje in
Zmajski most.
Ker nas je pričel čas preganja-
ti. smo pohiteli na vlak in se
odpravili proti mnogo manjšemu
in manj znanemu, vendar veliko
lepšemu in čistejšemu Ptuju.
Vasja Robin. 7/c,
OŠ Tone Žnidarič. Ptuj
29. SEPTEMBER, DAN PIO-
NIRJEV
»So že prišli?« Tovariš mi je
dejal: »Ja. pridi greva jih pozdra-
vit.« Stopam po .šolskem hodniku
in premišljujem. Eno leto je že
minilo, odkar .so nam prišli v
goste, pobratimi OŠ 8. maj iz
Varaždina. Danes, ob dnevu
pionirjev so spet tukaj. Ne tako
množično kot lani. prišli so pa le.
Upam. da se bodo med nami
počutili prijetno. »Oh, sem že
tu«, pomislim. [\)trkam po vra-
tih, na katerih piše — pisarna.
Stojim v sobo tovarišice ravnate-
ljice in pozdravim. Za mizo .so že
sedeli gostje iz Varaždina, trije
učenci in tovariš. Seznanila sem
se z njimi in prisedla. Nekaj časa
smo se pogovarjali o pouku,
ocenah, zbiralnih akcijah, nato
pa smo se odpravili na pionirsko
konferenco, ki je bila v šolski
telovadnici. Tu je bilo mnogo
pionirjev naše šole, pionirji OŠ
Franca Osojnika, mentorji in
gostje OŠ 8. maja Varaždin.
Sprejeli smo sklepe za naloge, ki
jih bomo opravljali v tem šol-
skem letu. da se bomo marljivo
učili, imeli lepe uspehe in s tem
uresničevali željo tovariša Tita.
Za zaključek smo še prisluhnili
kulturnemu programu. Na kon-
cu mi je postalo vroče, saj voditi
tako konferenco ni od nmh.
Toda to ni bil konec dneva
pionirjev. V planu smo imeli še
športno srečanje. Učenci naše
šole bi se naj pomerili v atletiki z
učenci osnovne šole Franc Osoj-
nik. Zato sem se s prijatelji iz
Varaždina odpravili na stadion
odkoder smo opazovali, navijali
in ocenjevali tekmovanje učen-
cev. Toda čas je tekel in tovariši-
ca mi je predlagala, da bi se
vrnila z gosti v šolo, ker se
morajo kmalu vrniti domov.
»Prav, škoda,« odgovorim. Saj
mi je bilo malo tudi žal, da ne
bom videla vseh tekmovanj.
Toda. če mora biti tako. pa naj
bo. V šoli sem skupaj s tovarišica-
mi. prijatelji iz Varaždina in
tovarišico ravnateljico kosila,
nato pa sem se morala posloviti,
saj sem imela še opravek. Na poti
proti domu sem ugotovila, da je
bil na naši šoli 29. september
slovesen dan. To je bil praznik
vseh pionirjev.
Nataša Arko, 6/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
JESEN PRI NAS DOMA
Gozdove, polja m sadovnjake
je zopet obiskala že tako težko
pričakovana jesen. V svoja ma-
vrična oblačila je odela vso
naravo, da se ponaša z njo kot
kakšna kraljica. Klopotci pa nas
že od konca poletja kličejo v
vinograde.
Po dolgem deževnem obdobju
so se kmetje lotili jesenskega
spravila pridelkov, ki se ga že
celo leto vesele. Tudi mi smo
začeli z delom in sicer s spravi-
lom drv. Ko smo pričeli s poljski-
mi pridelki, sem pomagala po
svojih močeh, pa čeprav je v šoli
šlo bolj na tesno. S pridelkom
smo zadovoljni, naš celotni trud
je poplačan.
Zelo me razveseljuje sadov-
njak. saj se iz njega nikoli ne
vrnem praznih rok in mi je ravno
zaradi tega najlepši domači pro-
stor. V prostem času se je vedno
našlo kako delo v njem in tudi
okusnih jabolk nikoli ni zmanj-
kalo.
V tem času najraje obiščem
gozd. ker mi kostanji in gobe pa
tudi svež zrak, zelo ugajajo.
Vendar zraven dela na polju in
učenja preostane le malo prilož-
nosti za take akcije.
Vsi ti življenjski prostori so mi
najbolj všeč v teh bleščečih
barvah. Čudovit letni čas se mi
zdi jesen, ko je na polju še vse
živo in vsako najmanjšo stvarco
si hiti pospravljat za zimo. Ko se
vse to v mrzlem novembru počasi
preneha, pa mi je jesen kar
nekam zoprna. Seveda je prav,
da si bo zemlja čez zimo počasi
odpočila in se pripravila na
naslednje leto. Trudna se bo
pogreznila v spanec in debela
snežna odeja jo bo čuvala. Le
uboge ptice bodo prepuščene na
milost in nemilost kruti zimi in
pomrle bodo, če se jih mi otroci
ne bomo usmilili in jim natrosili
zrnja, saj nam bodo v zahvalo
vso pomlad pele.
Zdenka Habjanič,
7/a, OŠ Videm pri Ptuju
MOJ KONJIČEK
Komaj čakam, da lahko igram
nogomet. Ko pridem iz šole si
naredim domačo nalogo. V pro-
stem času igram nogomet. Potem
pa pomagam mami. Zvečer grem
zgodaj spat. Zjutraj pa komaj ča-
kam, da pridem v šolo.
Torbo nesem v garderobo. Na
igrišču me že čakajo prijatelji
Damjan, Ivan, Janko, Gorazd,
Milan in Stanko.
Do začetka pouka smo na ig-
rišču. Vsi mokri pretečemo zadnji
trenutek v razred. Tovarišica se
jezi na nas, ker smo zasopihani.
Marjan Zadravec,
OŠ Vitomarci
„Oglarji"iz Škofje Loke že petič dati v Ptuju
Moja dolina, dragi moj dom,
vedno se vračal k tebi spet bom!
Onkraj lesene gozdne brvi,
čika mladosti lep me spomin ..."
... je prepeval in igral ansambel
OGLARJI iz Škofje Loke na Ptuj-
skem festivalu domače zabavne
glasbe leta 1980, ko je prvič ogrel
dlani ptujskega občinstva, in od
takrat se na Ptujski festival vsako
leto vrača. Za skladbe — viže v
ritmu valčke in polke ,,Moja doli-
na" in ,,Oglarska" s Ptuja '80,
,,Cipkarica" in ,,Lepa Neža" s
Ptuja '81, ,,Na kmetih" in ,,Cas
mladosti" s Ptuja '82, ,,Poljanska
dolina" in ,,V vinski kleti" s Ptuja
'83 so štirikrat zapored prejeli zla-
to značko Orfeja in posebno
priznanje ter nagrado. Letos so
nastopili z melodijama ,,Ven iz
mesta" in ,,Kako sem bogat" ter
že petič zapored prejeli zlato
Orfejevo značko in so edini an-
sambel v Sloveniji, ki se lahko
ponaša s petimi zlatimi odličji, za
kar je tudi letos dobil posebno
nagrado.
Lani je ansambel ,,Oglarji" izdal
prvo veliko ploščo, posnel samo-
stojno televizijsko oddajo in
uspešno gostoval med našimi roja-
ki v Zahodni Evropi. Z vodjem
ansambla JOZETOM TERA-
NOM, ki je avtor številnih skladb,
je o delovanju ansambla takole
stekla beseda:
Od kdaj deluje ansambel
,,Oglarji"?
,,Prej smo štiri leta delovali pod
imenom — Ansambel ,,Planika"
in igrali v glavnem komercialno
muziko. Leta 1979 smo se odločili,
da pričnemo komponirati lastne
skladbe in gojiti pristni domači
melos. Hoteli smo poudariti, da
prihajamo iz Škofje Loke, zato
smo iskah primerno zanimivost s
tega dela Slovenije. Pri tem nam je
pomagal Tomaž Tozon. Izbrali
smo ime ,,Oglarji" — oglarjenje je
bilo in je še vedno deloma značilno
za škofjeloške hribe z delom ter
navadami iz preteklih časov. Da bi
bili čim bolj izvirni tudi na pogled,
smo si dali izdelati pravo delovno
oglarsko nošo. Pri tem nam je
pomagala tovarišica Makarovičeva
iz Etnografskega muzeja v
Ljubljani; skupaj smo šli na teren
in po izpovedih starih oglarjev
sestavili komplet oblačil, ki je bil
izdelan iz lanenih in drugih narav-
nih tkanin . . ."
Stopate v šesto leto delovanja.
Kateri člani sestavljate ,,Oglarje"?
,,Ansambel sestavljamo: Janez
Ziherl (harmonika, orgle), Ivan
Logonder (bas kitara), Matija
Koritnik (klarinet, bobni, po
potrebi vokal), Rajko Benedik
(trobenta, pevec) in jaz Jože Teran
(kitara, pevec), vsi smo glasbeniki
— amaterji. Zaposleni smo v raz-
nih organizacijah z vsakdanjimi
obveznostmi, zato vneto dvakrat
tedensko vadimo z vso resnostjo.
Delati je treba profesionalno, z
vztrajnostjo in veliko voljo do
glasbe ..."
Prav na Ptujskem festivalu ste se
prvič javno predstavili v sloven-
skem glasbenem prostoru, z njim
rasli in se potrjevali. Kako gledate
na festival domače zabavne glas-
be?
,,Ko sem razmišljal o ustanovitvi
ansambla, sem piišel v Ptuj in se
spoznal s Tomažem Tozonom.
Svetoval mi je idejo, domicil in
potem smo pričeli s pripravami.
Prvi za nas sodelujoči ptujski
festival nam je vlil poleta, prav
njemu se moramo zahvaliti, da
smo prodrli, zato se vedno radi
vračamo ... Na vsak festival smo
se pripravljali z resnostjo, poklic-
nim odnosom, veseljem z nasve-
tom nam pomaga Franc Koštr,
član ansambla bratov Avsenik, ki
so nam za vzor. Zanesljivo je fe-
stival ,,odskočna deska" za nove,
manj znane ansamble. Zdi se mi,
da je festival ubral pravo pot, da
privablja veliko ansamblov, ven-
dar je kvalitetnih še premalo.
Pozdravljam nastope že uveljavlje-
nih ansamblov kot so ,,Štirje
kovači, ,,Dobri znanci", ,,Ansam-
bel Mihelič", ne razumem pa za-
kaj na primer ne pride sodelovat
ansabel ,,Lojzeta Slaka" in
podobni? Najbolj žalostno je, da
neki sestav podpiše pogodbo o
sodelovanju, potem pa zaradi
dobrega zaslužka odpove
sodelovanje . . . Nekdo je dejal,
da ne gre na festival, ker je
,,zastonj" (prav bi bilo, da bi se
povrnili vsaj stroški potovanja),
vendar bi to ne smela biti ovira.
,.Oglarji" smo bili veseli najbolj
prve zlate orfejeve značke, vsako
leto se moramo boriti za nasled-
njo, ki pa nam pomeni potrditev
usmeritve, razvojne poti. Vesel
sem, da se med narodom spremi-
nja odnos do narodno-zabavne
glasbe (pred leti je bil s prihodom
disca v senci). Štajerci so veseli
ljudje in radi sprejemajo domačo
glasbo, veliko bolj kot pa Gorenj-
ci, čeprav od tam izhaja. Ptujsko
občinstvo vedno toplo sprejme
nastopajoče ..."
Izdali ste veliko ploščo m kaseto
pri Založbi kaset in plošč RTV Lju-
bljana. Kako nastajajo skladbe?
,,Poljanska dolina, mladosti
milina, to leto otroštva, sva s Soro
užila . . ." je refren ene najuspeš-
nejših skladb s prve velike plošče.
Na plošči je dvanajst skladb, polk
in valčkov. Deset skladb sem uglas-
bil sam, za pet skladb je napisal
besedilo Ivan Sivec; eno izmed
skladb je v celoti napisal Janez
Ziherl, dve besedili sta narodni,
eno pa smo povzeli od Simona Jen-
ka. Na koncu je polka ,,Oglarska",
ki karakterizira oglarstvo. Viže so
ubrane na teme o naravi, ljubezen-
ski tematiki, ipd. Pri zlaganju viž
rajši prilagajam glasbo na že
napisana besedila, vendar pa je v
primeru pri plošči nastala najprej
glasba, kasneje pa je besedilo napi-
sal Ivan Sivec. V domači glasbi so
največji problem besedila. Slednja
morajo imeti sporočila tudi čez dalj
časa — važna je kvaliteta. Ivan
Sivec piše čudovita besedila. K so-
delcanju bi povabil še kakšnega
dobrega pisca besedil."
Radijski, televizijski nastopi,
turneje, uspehi?
,,Skladbe s plošče predvaja v
rednem sporedu ljubljanski radio
in nekatere lokalne radijske po-
staje, posneta in predvajana je bila
samostojna televizijska oddaja. V
organizaciji Slovenske izseljenske
matice smo lansko jesen gostovali
med našimi rojaki po Franciji, Bel-
giji in Nizozemski. Največje
priznanje oziroma uspeh je, da
člani sestava ansambla toliko časa
skupaj nastopamo in kujemo nove
skladbe, načrte . . . Glasba nam
pomeni druso oolovico življenja;
vseskozi se ,,bojiš" da dosežeš ne-
ki nivo, da iahko posnameš pioščo
in ljudem ponudiš gotov izdelek —
nato pa se nadalje ,,boriš", da bi
še izboljšal in delal novo . . ."
Vaši bodoči načrti?
,,Pred kratkim smo posneli štiri
skladbe, od katerih je festivalska,
venček narodnih in polka ,,Za urne
pete." Jeseni nameravamo posneti
še skladbi ,,Pod domačo streho" in
,,Orač". Naši izseljenci društva
,,Zvon" iz Harrlema na
Nizozemskem so nas povabili na
nastop ob priložnosti srečanja iz-
seljenskih zborov društev Evrope,
ki bo 16. septembra. Cilje nam je
delati s takšnim zagonom in
tempom naprej kot doslej, izdati
drugo veliko ploščo posneti nove
radijske posnetke in televizijske
oddaje, gostovati v različnih
krajih, sodelovati na turnejah ptuj-
skem in števerjanskem festivalu. Ce
bo čas dopuščal bomo v zimskem
času naštudirali koncertni program
za slovensko turnejo.
Kot zanimivost naj navedem, da
je ansamblu ,,Oglarji" zaščitni
znak z nazivom ansambla izdelal
Jože Trobec, avtor maskote ,,Vu-
čka" za minulo sarajevsko
olimpijado."
In za konec, še o skladbah,
s katerima ste nastopili na
letošnjem XV. ptujskem festivalu
domače zabavne glasbe?
,,Na prvem večeru letošnjega
festivala smo nastopili z valčkom
,,Ven iz mesta" na besedilo Ivana
Sivca in glasbo Jožeta Terana in
polko ,,Kako sem bogat" na
besedilo Franca Murka in glasbo
Jožeta Terana. Zaradi angaži-
ranosti besedila skladbe ,,Ven iz
mesta" sem ga uvrstil za festival saj
se dotika problema, tako se mesta
iz dneva v dan spreminjajo, njihove
prebivalce pa iz betona vleče nazaj
k naravi . . . Skladba ,,Kako sem
bogat" predstavlja karakteristično,
skromno in hudomušno pa tudi
težaško oglarsko delo . . ., ki zveni
takole;
,,Pa ne vešdcklič mlad,
kako sem bogat,
saj oglje črno, je moje zlato,
koder kopa žari, srce mi gori,
le za tebe deklič, za druge nič!"
DRAGO PAPLER
Oglarji iz Škofje Loke na XV. Ptujskem festivalu
Foto: LANGERHOLC
TEDNIK -25. oktober 1984
TELESNA KULTURA iN SPORT - 9
Strelci na položaju, drugI z desne (s klobukom) je letošnji najboljši
strelec Štefan Skok
Ugotavljanje zadetkov in seštevanje nastreljanih krogov
PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI
REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
Za večino pripadnikov Zveze rezervnih
vojašlcih starešin v naši občini je značilno, da
nenehno skrbijo za dopolnilno izobraževanje.
Zavedajo se, da brez dopolnilnega izobraže-
vanja ne bi bili kos nalogam, ki so jim nalože-
ne na področju obrambnih priprav, saj se
vojna tehnika hitro razvija, s tem pa tudi
način in oblike vojaških aktivnosti.
Samoizobraževalne aktivnosti starešin spo-
dbuja tudi Občinska konferenca ZRVS Ptuj z
različnimi predavanji informiranjem prek
literature in preverjanjem vojaških spretnosti
in poznavanje tematike s področja obrambnih
priprav. Posebna oblika spodbujanja pa je
taktično orientacijsko tekmovanje, ki ga
konferenca organizira vsako leto v drugem
kraju naše občine.
Letošnje je bilo minulo nedeljo v Juršincih.
Tekmovalne ekipe iz krajevnih konferenc
ZRVS so se pomerile v reševanju. taktične
naloge, streljanju z malokalibrsko puško,
metu ročne bombe in orientacijskem Jjohodu.
Tekmovanje je nudilo videz tovariškega
srečanja, ki je bilo pomembnejše od uvrstitve
na posamezno boljše ali slabše mesto. Brez
uvrstitve pa na tekmovanju le ne gre, zato je
treba omeniti vsaj najuspešnejše. Ekipno je
bila najuspešnejša ekipa Hajdine pred Majš-
perkom in Stopercami. Posamezno je taktiCno
nalogo najboljše rešil Jože Ekart, Hajdina,
najboljši strelec je bil Štefan Skok, Turnišče
na orientacijskem pohodu paje bil najuspeš-
nejši Branko Kancler, Rogoznica.
Besedilo in posnetki:
L. Cajnko
MOTOKROS
Gajser
zmagovalec
dirke
V	Dolu pri Ljubljani je v organi-
zaciji AMD Lukovica bila zadnja
republiška dirka v motokrosu za
vse kategorije. V kat. 125 ccm je
prijetno presenetil Gajser, član
AMD Ptuj, ki je v prvi vožnji zma-
gal, v drugi pa bil tretji,- kar je za-
dostovalo za končno zmago. Mlad
perspektivni tekmovalec se je s to
zmago dostojno poslovil od tekmo-
valne sezone in ljubiteljev moto-
krosa, ter odhaja v začetku no-
vembra na odsluženje v JLA. Želi-
mo mu čimbolj šega počutja v no-
vem okolju ob novih dolžnostih ter
na vrnitev, ko bo spet lahko ,,zaja-
hal" tekmovalni stroj in vozil
novim uspehom nasproti. anc
Frangež peti
Na pozivnem tekmovanju v
Angerju — Avstrija je nastopil
med slovenskimi tekmovalci tudi
Marjan Frangež, član AMD Ptuj.
V kat. 125 ccm ni imel sreče in je
padel ter ostal brez uvrstitve.
V	kat. 250 ccm pa je z odličnima
vožnjama privozil na 5. mesto v
končni uvrstitvi, ter prejel lep po-
kal v trajno last.
Proga je bila zelo težavna, polna
pasti in razmočena, tekmovanje pa
si je ogledalo nad 3000 gledalcev.
anc
Turnir v malem nogometu v nedeljo, 28. oktobra
Športno društvo Turnišče-Ptuj bo po uspešno kon-
čani ligi v malem nogometu organiziralo v nedeljo, 28.
oktobra s pričetkom ob 8. uri turnir v malem no-
gometu. Turnir se bo odvijal na igrišču pri gradu Tur-
nišče.
Prve tri ekipe bodo prejele lepe pokale in diplome,
pozabili pa ne bodo na najboljšega strelca in golmana.
Ljubitelji malega nogometa, udeležite se turnirja v
malem nogometu, ki bo morda tudi zadnji v tem letu
na odprtem igrišču. Vabimo tudi vse tiste ekipe, ki so
sodelovale v ligi Tumišče-84. Vabljeni!
ZB
KONČANA LIGA V MALEM NOGOMETU
TURNIŠČE - 84
V mesecu aprilu tega leta je Športno društvo Tur-
nišče-Ptuj organiziralo ligo v malem nogometu. S tem
je hotelo spodbuditi predvsem ZTKO, da bi tako ligo
organizirali na območju občine. Dosegli so delen
uspeh, kajti ligo je organizirala MNZ Ptuj. Seveda pa
ligo organizirati in voditi ni lahko, pri tem so se zagna-
ni člani društva srečevali s številnimi problemi, pa so
kljub temu ligo speljali do konca. Vrstni red po spo-
mladanskem in jesenskem delu je sledeč:
1.	Budina	14 12 O 1 24
2.	D. Kveder	14 9 1 4 19
3.	Lotos	14 7 2 4 16
4.	SD turnišče	14 5 2 7 12
5.	Lancova vas	14 6 O 7 12
6.	Mladi Turnišče	14 5 O 9 10
7.	namengo	14 2 19 5
8.	noserke	8 3 0 5 6
9.	Poetovio	7 2 0 5 4
10. Velika Nedelja — diskvalificirana po 2. kolu
Ekipi Floserke in Poetovio sta sodelovali le v spo-
mladanskem delu lige.
V ligi sta se vseh srečanj udeležili le ekipi SD Turni-
šče in Mladi Turnišče, ki se nista ustrašili nobenega
nasprotnika in vedno prišli na športno bojišče. Sreča-
nja se niso udeležile ali so ga predale Budina — 1, D.
Kveder — 1, Lotos — 1, Flamengo — 1 in Lancova
vas — 2 srečanji. V ligi je bilo doseženih 331 golov,
povprečno na tekmo 6 golov.
Najboljši strelec lige je Ivan Bezjak iz ekipe Budi-
na. Najboljši golman pa Drago Zivič iz ekipe SD Tur-
nišče, golmana smo izbrali predvsem po obrambah, ki
jih je pokazal na golu in ne po zadetkih, ki jih je pre-
jel.
Športno društvo se zahvaljuje vsem igralcem in
ekipam, ki so sodelovali v ligi malega nogometa
TURNISCE-84, ter jih vabi na podelitev pokalov in
priznanj, ki bo v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri na igri-
šču pri gradu Turnišče. Vabljeni!	ZB
V soboto start košarkarjev
Po spremembi košarkarskega tekmo\'anja v celot-
nem košarkarskem sistemu ter po ukinitvi drugih
zveznih košarkarskih lig, mimogrede omenimo, da so
v drugi zvezni košarkarski ligi zahod iz Slovenije tek-
movale naslednje ekipe: TIMA MTT iz Maribora,
Slovan iz Ljubljane, Ilirija iz Ljubljane i'n ekipa
Novolesa iz Novega mesta, je prišlo
prav tako do spremembe tekmovanja v republiš-
kih ligah. Tako bodo omenjene ekipe
v letošnji tekmovalni sezoni 84/85 -ekmovale v
prvi republiški košarkarski ligi. Po vrnitvi teh ekip v
L Slovensko košarkarsko ligo je izpadlo iz prve repu-
bliške lige kar šest zadnje uvrščenih ekip. Med njimi
je žal tudi ekipa Ptuja, čeprav je v tekmovalnem
obdobju 83/84 pristala na solidnem devetem mestu
med dvanajstimi tekmovalnimi ekipami. Zraven
ekipe Ptuja je še naslednje ekipe zadela ista usoda:
Kovinarja iz Stor, Zagorje, Litijo, Tolmin in ekipo
Ježice iz Ljubljane. Tako bodo omenjene ekipe tek-
movale v tekmovalnem obdobju 84/85 v drugih repu-
bliških ligah. Tekmovanje bo potekalo v dveh fazah.
L Faza
. V štirih skupinah sodeluje po 8 do 10 ekip. Skupine
se formirajo glede na število prijavljenih ekip na
njihovo teritorialno razporejenost, pri čemer dve
skupini pokrivata vzhodni, dve skupini pa zahodni
del Slovenije. Tako bo ekipa Ptuja nastopala v I.
skupini, ki tvorijo naslednje ekipe: Gornja Radgona,
Ruše, Koroška, Slovenj Gradec, Bistrica, Rogaška,
Garant, Elektra.
11. Faza
Po tri najbolje uvrščene ekipe iz vsake skupine
formirajo dve šest članski ligi, in sicer eno na vzho-
du, drugo pa na zahodu. Prvaka teh lig se uvrstita v
L republiško ligo. Upoštevajo se rezultati iz medse-
bojnih tekem v L fazi tekmovanja, tako da ekipa iz
iste Skupine nc igrajo ponovno.
Člani Košarkarskega kluba Ptuj se bodo 27. 10.
1984 srečali v gosteh z enim izmed favoritov v ligi z
ekipo Rogaške. Članice Košarkarskega kluba Ptuj pa
bodo tekmovanje začele malo kasneje in se bodo v
prvem kolu 10. 11. v Ptuju srečale z ekipo Šentvida.
Z. L
KARATEISTI VABIJO MLADE
V SVOJE VRSTE
Kot je znano, ptujski pa tudi ormoški karateisti
dosegajo doma in na mednarodnih športnih srečanjih
vse več uspehov. Da je to res smo se prepričali, ko so
nedavno tega na evropskem prvenstvu osvojili kar tri
bronasta odličja, o čemer smo v Tedniku že poročali.
Ker se sedaj začenja nova športna sezona, se je
Klub borilnih veščin v Ptuju odločil, da bo sprejel v
svoje vrste precej novih članov in sicer so nam pove-
dali, da se lahko v njihov klub vpiše vsak, ki ga ta
šport veseli, ki je dopolnil 8 let starosti. Vpisovali
bodo vsak poncueljek in četrtek od 18. — do 20 ure
v klubu mladih hnd Zri blagov lico).
Iz programa borilnih veščin, ki so ga skrbno
pripravili, je razvidno, da bodo lahko mladi trenirali
karate, judo, semi contact, full contact, trening z
orodji, s palico, nožem ... In kot zanimivost naj
zapišemo, da bodo letos v Ptuju imeli tudi KUNG
FU sekcijo, kar je prva v Sloveniji. Mladim je ta
športna veščina brez dvoma dobro poznana, saj so si
nastope danes legendarnega Bruce Lee-ja že lahko
večkrat ogledali v ptujskem kinu.
Prav sedaj, ko to poročamo, je v Jugoslaviji glavni
inštruktor kung fu-ja Leung Ting iz Hong Konga, ki
je imel v Zagrebu že tudi seminar. V Jugoslaviji pa
sta glavna inštruktorja Slavko Truntič in Milan
Prosenica, zadnji je sodelavec ptujskega kluba.
Treninge pa bo vodil Vladimir Sitar, ki je bil prav
tako na večdnevnem seminarju pri Leung Tingu.
Mladim se t'^-"*) v tajne tega danes že zelo
popularnega športa brez dvoma odpirajo vrata na
stfžaj, zato kljub bori'nih veščin v-Ptuju vabi v svoje
vrste vse, ki se resno zanimajo za ta šport, da se
čimprej vpišejo. Prepričani smo, da bodo mnogi slej
ali prej lahko pokazali svoje znanje tudi v mednaro-
dnih arenah.
Omenimo naj še to, da bodo ptujski in ormoški
karateisti že v soboto, 27. oktobra nastopili na 3.
turnirju prvenstva Sovenije, ki bo v Celju. O rezul-
tatih bomo poročaliA' prihodnji številki.
Franjo Hovnik
KROS
Reprezentanca
občine Ptuj deseta
Na 19. tekmovanju občinskih re-
prezentanc na krosu Dela v Litiji,
je nastopilo 45 slovenskih občin s
1628 tekmovalci, ki so nastopili v
18 kategorijah. Nastopili so tudi
tekmovalci in tekmovalke občine
Ptuj, ki so s svojimi uvrstitvami po-
kazali zelo dobro pripravljenost.
Nedvomno pa bi bila uvrstitev še
višja, če bi nastopili v vseh katego-
rijah — nastopili so v 12, ker ni bilo
vseh tekmovalcev iz ptujskih sred-
njih šol (žal je zelo mali interes tako
pri tekmovalcih kot pri telesno-
vzgojnih delavcih).
Organizacija tekmovanja je bila
odlična, saj so prebivalci Litije z
njo živelj, velika gostoljubnost,
odlično obveščanie ie nedvomno
pripomoglo k uspehu tako množi-
čne prireditve — žal pa je ob koncu
zatajila računalniška obdelava re-
zultatov, ki so bili znani šele pozno
v noč.
Po skopih podatkih lahko našte-
jemo le tiste člane ptujske reprezen-
tance, ki so se uvrstili med prvih
šest in to: ml. pionirji 71 6. mesto
Vindiš, ml. pionirke 71 2. mesto
Strelec, st. pionirke 6. mesto Vin-
diš, v tej kat. 2. mesto ekipno, člani
4. mesto Vindiš. Vseekipno je zma-
gal Kranj z 947 točkami pred Trži-
čem 929 in Celjem 865 .. . na 10.
mestu Ptuj 678 točk itd.
anc
ROKOMET
Drava-Fužinar 23:21 (12:11)
Domačinke so s požrtvovalno igro v četrtfinalu zasluženo premagale
svpje sovrstnice. Gostje so prikazale odlično igro in presenetile. Tesen re-
zultat v prvem delu, prav tako na v nadaljevanju, je predvsem zaradi odli-
čne igre obeh obramb, ki niso dovolile, da bi si katera od ekip pridobila
večjo prednost v zadetkih.
Proti koncu tekme je uspelo domačinkam zvišati razliko na tri gole,
kar je bilo dovolj za zmago.
Sodnika Dom in Hlačar iz Celja sta tekmo dobro sodila. Uspešne z.a
Dravo so bile: Vičar 11, Steharnik 5, Radanovič 3, Galun 2, Gomilšek in
Vtič po 1 zadetek — za Fužinar pa Brglez 8, Praznik 6, Kotnik 3, Zafošnik
2, Rek in Poklepa po 1 zadetek.	anc
Drava-Fužinar 25:30 (11:14)
Na stadionu Drava sta nastopili pred maloštevilnimi gledalci ekipi v
naslednjih postavah Drava: Valenko, Kamenšek 2, Matjašič 3, Tumpaj,
Bezjak 1, Sabo 3, Peklar 4, Zmavc 3, Habjanič 9, Baklan.
Fužinar: Komar, Borstner, Golčar, Mrdavšič 12, Mikeln 2, Magdič 3,
Korbar 3, Gradišnik 3, Haber 6, Srot, Bezjak 1, Radovič.
Vse do 20. minute je bila igra enakovredna in rezultat tesen. Gostom
je uspelo do odmora pridobiti prednost, ki jo v nadaljevanju niso več
izpustili. Domačini so kljub priložnostim predvsem na račun netočnih
metov in ob odlični obrambi vratarja Radoviča izgubili. Sodnika brata
Alojz in Jože Vereš iz Bakovc sta tekmo dobro sodila.	anc
Drava-Bakovci mladinci 13:10 (8:9)
Z boljšo igro v drugem delu je dimačim mladincem uspelo premagati
svoje sovrstnike. Tekmo sta sodila Bogdanovič in Luk iz Murske Sobote.
Najuspešnejši so bili za Dravo Zmavc 5, Habjanič 4, za Bakovce pa
Buzeti 5.	anc
Pionirji Drave uvrščeni v naslednje
tekmovanje
v Veliki Nedelji je bilo tretje srečanje pionirskih ekip, kjer je pionir-
jem Drave uspelo uvrstiti se v višje tekmovanje. Izgubili so proti Ormožu
10:22 in premagali Veliko Nedeljo s 16:7.	anc
NOGOMET
Drava-Nafta2:2(0:1)
Deževno nedeljsko popoldne je privabilo na stadion Drave nekaj nad
sto gledalcev. Ce ne bi videli zadnjih treh minut, bi verjetno razočarani.
zapuščali stadion. Ze v prvih minutah sta obe ekipi zapravili možnosti za
dosego zadetka. Kljub temu pa je gostom uspelo po napaki domače cb-
rambe doseči v 7. min. zadetek, ko je Ivanič po predložku iz levega krila
povsem nemoteno z vole udarcem poslal žogo v mrežo.
Nadaljnjih 80 min. je uspevalo gostom s požrtvovalno in umirjeno
igro preprečevati in odbijati nalete domačinov, ki so želeli izenačiti. Vse
preveč je bilo individualnih akcij, ki so se razblinile v gosti obrambi in vse
preredki so bili streli na vrata gostov.
Kazalo je, da bosta točki odšli iz Ptuja, ko je v 87. min. po napadu z
leve strani v kazenskem prostoru gostov bil zrušen Glažar in sodnik
Bačelič iz Maribora je pokazal na belo točko. Z dobro umerjenim
udarcem je Hvaleč izenačil. V isti minuti je bila ponovno dosojena 11-
metrovka, ko je v domačem kazenskem prostoru spodrsnilo obrambnemu
igralcu Levaniču, ki se je pri tem z roko dotaknil žoge. Z bele točke je
dosegel zadetek Pal. Kratek čas je ostal do konca — kratkotrajno je bilo
veselje gostov, ko je v 89 minuti po lepem predložku Hvaleča prodrl pred
vrata Glažar ter dokaj prisebno poslal žogo mimov vratarja in tako
postavil končni rezultat.
Za Dravo so nastopili: Majcenovič, Ramšak, Skerjanec, Levani",
Kralj, Kodrič, Kmetec, Glažar, Krajnc, Ceh, Hvaleč, Emeršič;'za Nafio
pa Nikulič, Farkaš, Pongrac, Kosi, Lebar, Suč, Ivanič, Perša, Marton
(Ribarič), Pal in Zalik.	'	anc
Dravinja-Aluminij2:3(1:1)
Prvenstvena nogometna tekma ONL — Vznod. Stadion v Zrečah,
gledalcev 300. Aluminij: Skrget, Steiner, Zupanič (Muratovič), Panikvar,
Jauševec, Simič, Letonja, Koren, Radolič, Žitnik, Nikojič.
Nogometaši Aluminija so v derbiju območne nogometne lige za-
služeno premagali svoje nasprotnike, ter tako osvojili pomembni točki, ki
jih še naprej uvrščata v vrhu razpredelnice. Začeli so zelo dobro. Bili so
boljši nasprotnik in hitro povedli. Domačini so rezultat izenačili in s tem
se je odšlo na odmor. Po odmoru so igralci Aluminija z.aigrali zelo
pametno in napade domačih zaustavljali preS svojim kazenskim
prostorom, nato pa s hitrimi protinapadi ogrožali domača vrata. Takšna
taktika jim je v nadaljevanju prinesla dva dragocena zadetka. Strelca sta
bila Panikvar in Nikolič. Zraven teh zadetkov, pa bi še lahko dosegli
kakšnega, saj Nikolič, Radolič, Žitnik niso znali izkoristiti zares lepih
priložnosti za zadetek.
V naslednjem srečanju se bodo nogometaši Aluminija pomerili v
Kidričevem z nogometaši Peker.
Dravinja -Aluminij 3:0
Mladinci Aluminija so tokrat zaigrali slabše, kot na oreišniih sreča-
njih in izgubili z dokaj visokim rezultatom. Realizacija jim tokrat ni bila
dobra, saj bi lahko bil rezultat bolj tesen, ali celo neodločen.
Danilo Klajnšek
10- ZARAZVEDRIIO
25. oktober 1984-
TEDNIK
TEDNIK -25. oktober 1984
OGLASI IN OBJAVE - 11
Končana XII. Ptujska kulturna srečanja
Dvanajsta ptujska kulturna srečanja, ki so
se začela 23. avgusta in že drugič potekajo v
organizaciji občinske Zveze kulturnih organi-
zacij, so bila v ponedeljek. 22. oktobra skle-
njena s prisrčno slovesnostjo v avli srednješol-
skega centra in nato še s predstavo iz letošnje-
ga Borštnikovega srečanja v ptujskem gledali-
šču. Od otvoritve pa do zaključka so nam
organizatorji predstavili skupno 15 različnih
prireditev iz likovnega, filmskega, folklorne-
ga, glasbnega. gledališkega, literarnega, foto-
grafskega in plesnega področja. Obisk je bil v
poprečju zelo dober, nekatere prireditve pa v
celoti razprodane. Vse to priča, da .so nam
kulturna srečanja pt^stala takorekoč nepo-
grešljiva in da smo jih v teh letih sprejeli za
svoja, saj ponujajo resnično najboljše iz vrste
umetniških področij. Letos je še posebej
razveseljiva skrb za otroke in mladino, saj je
bil v programu kulturnih srečanj tudi pester
i/bor za najmlajše (Lutkovni dnevi za otroke),
/a mlade pa dve gledališki predstavi in plesni
nastop, čeprav tu težko ločujemo — kaj koga
zanima, ali še točneje, ni je prireditve na kateri
ne bi bilo določenega števca mladih.
Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj
sicer razmišljajo o nekaterih manjših spre-
membah v organizaciji prihodnjih — trinaj-
stih ptujskih kulturnih srečanj. Osnovni
koncept bo ostal — to je predstavitev vrhun-
>kih dosežkov v slovenski in jugoslovanski
kulturi. Srečanja sama pa bi naj bila nekoliko
krajša. Eden izmed vzrokov je tudi v tem —
koliko tega lahko ljudje naenkrat sprejmejo,
saj nam za podobne potrebe ostaja vse manj
denarja. Morda bi kazalo denar razporediti
na prireditve skozi vse leto in izven abonmaja
pripraviti nekaj koncertov, gledaliških in
drugih predstav, srečanja pa omejiti na največ
mesec in pol.
Kakorkoli že. v Ptuju smo tudi skozi minule
tri mesece imeli priložnost slišati in videti
tisto, kar bi sicer bilo dostopno le nekaterim,
dobrodošlo pa je tudi vsako razmišljanje o
takih kulturnih srečanjih, ki bi jih približali še
širšemu krogu naših delovnih ljudi in obča-
nov.
mš
POZIV ZA POBUDE IN PREDLOGE
Skupščina občine Ormož je pozvala delega-
cije temeljnih samoupravnih organizacij in
skupnosti, krajevnih skupnosti, samoupravne
interesne skupnosti, družbenopolitične orga-
nizacije in druge organe in organizacije v
občini, da dajo skupščini občine Ormož
pobude in predloge za pripravo programov
dela zborov skupščine občine Ormož za leto
1985.
Pri pobudah in predlogih za pripravo
programa dela zborov skupščine naj bi
predlagatelji izhajali iz usmeritev, da bi
skupščina v prihodnjem letu obranavala le
tiste zadeve, ki sodijo v njeno pristojnost in jih
je potrebno obravnavati v prihodnjem letu.
Pri tem je potrebno dati poudarek zlasti:
—	uresničevanju dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije,
—	sprejemanju srednjeročnih in dolgoroč-
nih planskih dokumentov občine, republike
in federacije,
—	pripravam in sprejemanju resolucije o
družbenoekonomski politiki in razvoju obči-
ne. SR Slovenije in SFRJ.
—	sprejemanju uresničevanja politike in
aktov, ki so bili sprejeti v skupščini občine
Ormož v preteklih letih.
—	obravnavi odlokov in drugih splošnih
aktov, ki jih je treba sprejeti v prihodnjem
letu.
Podobno opozorilo so poslali individual-
nim poslovodnim organom večjih OZD v
občini, oktobra lani, za letos pa smatrajo, da
to ni potrebno. Zato so zaprosili vodje delega-
cij OZD in TOZD, da s tem pozivom seznani-
jo tudi direktorje, vodje delegacij v KS pa
vostva krajevnih skupnosti.
V tednu od 16. do vključno 23. oktobra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno žrtev, dve hujši in štiri lažje telesne poškodbe.
Vzroki nesreč so bili: neupoštevanje prometnih znakov, izsiljevanje
prednosti in neprevidna vožnja s traktorjem. Na vozilih je tokrat mate-
rialna škoda ocenjena na okoli 145 tisočakov.
OPOZORILO
VOZNIKOM!
Jesen je tukaj in z njo tudi
vremenske neprilike. Mrak je
vse bolj zgoden, z njim priha-
ja zgodaj tudi megla, ki pa se
ob jutrih še rada zadržuje po
kotlinah. K temu je za name-
ček na naših cestah zaradi
poljskih del vse več kmetijske
mehanizacije. Ne samo. daje
vožnja za njimi mučna zaradi
počasnosti, na cestah je tudi
vse več blata, ki ga vozila
prinašajo s polja. Vožnja v
takšnih razmerah zahteva
nadvse resnega in prevdarne-
ga voznika, ki bo znal ob
vsaki nenadni spremembi
tudi pravilno ukrepati. Žal pa
je ravno obratno. V minulem
tednu je bilo na območju
ptujske občine več manjših
nesreč, v katerih so bili udele-
ženci pod vplivom alkohola.
Res je, da je čas trgatve, da
ponekod mošt že vre, da ne
gre ob delu brez kozarčka
pijače, a nikakor ni res, da
sedajo za volan vinjeni vozni-
ki, tudi voznice. Tako ne
ogrožajo samo sebe in sopot-
nikov, ampak tudi ostale
udeležence v prometu.
ČRNA TOČKA -
PERŠONOVA ULICA!
Skoraj ne mme teden, da
ne bi poročali o lažji ali hujši
nesreči v križišču Peršonove
ulice z ulico 5. prekomorskih
brigad v Ptuju, to je v bližini
novega naselja. V tednu kije
za nami sta se spet zgodili dve
hujši nesreči. V četrtek, 18.
oktobra ob 18.30 sta se na
kolesu z motorjem peljala
Igor Jus in Darjan Horvat
proti Arbajterjevi ulici. Po
prednostni cesti sta pravilno
pripeljala v križišče, ko je
vanju trčil voznik osebnega
avtomobila Rado Polajžar iz
Lackove ulice, ki ni upošteval
znaka STOP. V nesreči je
Darjan Horvat utrpel težje,
voznik Jus pa na srečo le lažje
poškodbe.
Že naslednji dan se je v
istem križišču zgodila druga
nesreča, sicer pa jih je bilo
letos tam že čez 10. Skrajni
čas, da se odgovorni resno
zavejo posledic in — če
drugače ne gre — spremenijo
prometno signalizacijo, ali pa
postavijo semafore!
TRČIL V PEŠCA
NA PREHODU
v nedeljo, 21. oktobra ob
15.10 je prišlo do nesreče na
Potrčevi cesti v Ptuju zaradi
neprimerne hitrosti voznika
osebnega avtomobila Jožeta
Kocjana iz Dajnkove ulice v
Ptuju. Ta je peljal iz smeri
Rogoznice proti Ptuju. V
križišču z Gregorčičevim dre-
voredom je na prehodu trčil
v pešca Alojza Tumpeja (roj.
1901) iz Gregorčičevega dre-
voreda. V nezgodi se je tako
hudo poškodoval, da je v
torek, 23. oktobra v ptujski
bolnišnici za posledicami
umrl.
-O M
Bratko Kreft med govorom v avli SŠC Ptiy
Borštnikove! Ptujčanom 1
v mladinskem razstavišču ptujskega srednješolskega centra je na
ogled razstava Borštnikovi nagrajenci, ki so jo odprli v ponedeljek, 22.
oktobra. Številno občinstvo, največ je bilo seveda srednješolcev, je najprej
pozdravil predsednik ptujske občinske skupščine Franc Tetičkovič, zatem
pa je govorit akademik Bratko Kreft. Poudaril je, da ga še posebej veseli,
ker so Borštnikovi nagrajenci prišli med Ptujčane, v mesto, polno staro-
davnih kuhumih spomenikov in z bogato kulturno zgodovino.
Po pozdravnih besedah so Borštnikovi nagrajenci Slavko Jan, Ančka
Levar-Brecljeva, Vida Juvanova, Maks Furjan, Vladoša Simšičeva, Bert
Sotlar in Štefka Drolčeva predstavili delček iz svoje bogate igralske ustvar-
jalnosti, nakar je zapel še komorni moški zbor iz Ptuja.	N. D.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Jesenska dela dobro potekajo
v kmetiiskem kombinatu Ptuj so dobro izkoristili vse dosedanje lepe
jesenske dni in že opravili velik del jesenskega dela. Setev so opravili že na
okoli 600 hektarih, posejati pa morajo skupno 1096 hektarov. V polnem
teku je tudi trgatev, ki pa bo kot predvidevajo končana v prvih dneh
""^^adkomo peso so pospravili že na treh četrtinah površin, pospraviti
jo morajo še z okoli 130 hektarov. Količinsko je pridelek pese najboljši
doslej, v povprečju kar od 45 do 48 ton po hektaiju. Sladkorja je v pesi sicer
nekoliko manj kot so predvidevali pred spravilom. Dosedanje analize
kažejo, da bo sladkorna stopnja v povprečju 15 odstotna.	jb
Franc in Marija Širovnik v poročni dvorani ob razglasitvi za zlatoporo-
^^enca	poto: Langerholc
ZLATI
PAR
ŠIROVNIK
v soboto. 20. oktobra sta na
matičnem uradu v Ptuju ponovno
stopila pred matičarja in po-
oblaščenega delegata SO Ptuj
FRANC in MARIJA ŠIROV-
NIK, kmetovalca iz Slap 16, KS
Ptujska gora in bila slovesno
proglašena za zlatoporočenca.
Franc je v začetku letošnjega
leta že dopolnil 81 let. Marija pa
bo šele decembra dopolnila 76 let.
V zakonu so se jima rodih 4 otroci,
danes pa ju razveseljuje 12 vnu-
kov in tudi že dva pravnuka.
Ptujsko ,.podzemlje" je v tem času pravo vrelišče. Mislimo seveda na
tri kleli pod središčem starega Ptuja, kjer v tem času vre mošt. V kleteh ie
prostora kar za 450 vagonov vina, za to količino pa skrbi 18 kletarjev na
čelu z mladim glavnim kletarjem Jankom Zagorškom. Vemo, da je kletar-
jenje odgovorno in zahtevno delo. Vino je mnogo lažje pridelati, kot ga po-
zneje negovati. Poleg ptujskih, opravljajo to delo še v dveh zunanjih kleteh
— v Zavrču in Cirkulanah.
Kakšno je pravzaprav delo kletarjev? Začne se seveda že pri pripravi
posode. V glavnem imajo lesene — hrastove sode, prostornine od 5 tisoč do
40 tisoč litrov. Imajo tudi kovinske cisterne, ki pa za dobro nego vina niso
primerne.
Pravo kletarjenje prične ob prevzemu grozdja. Ko grozdje predelajo v
mošt, tega prečrpajo v že omenjene sode, kjer prevre in se spremeni v vino.
V času vretja je v kleteh ogromno plinov, zato je potrebno pred vstopom
temeljito zračenje s pomočjo posebnih ventilatorjev. Iz dobrega mošta na-
stane seveda tudi dobro vino, iz slabega mošta pa tudi kletarji ne morejo
narediti vina, ki ne bi nosilo značilnosti letine. Precej se da narediti tudi z
dosladkanjem mošta in primernim žveplanjem. Količino enega in drugega
določijo na osnovi analize, ki jo izdelajo v lastnem laboratoriju. Po vsem
tem opravilu je potrebno še dva ali trikratno pretakanje. Šele nato pride
vino do potrošnika, ki ga vsaj pri nas ne zna ceniti tako, kot bi si glede na
dolg postopek pridobivanja in negovanja zaslužilo.
JB
Janko Zagoršek, glavni kletar v ptujski kleti — med velikanskimi sodi.
Rodile so:
Marija Ceh, Podvinci 75 —
Tamaro; Anica Kunčnik, Ormoška
70 — Andrejo; Olga Plohi,
Hlaponci 11 — dečka; Vlasta Ja-
kob, Brezovec 82 — dečka; Marija
Korže, Stoperce 17 — Davida; Na-
da Topolovec, Ilčeva 19 — Mate-
jo; Marta Filipič, Bučkovci 36 —
deklico; Viktorija Srdinšek,
Jadranska 18 — deklico; Milica
Arnuš, Gruškovje 60 — deklico;
Lidija Smigoc, Bukovci 92/a —
dečka; Brigita Krajnc, Kajuhova 1
—	Nelo; Pavla Malek, Moravci
128 — deklico; Angela Krošel,
Draženci 88/a — deklico; Ruža
Brlek, Brezovec 11/a — Uroša;
Milena Vrbnjak, Bodislavci 5 —
deklico; Erika Meško, Zamušani
53/b — dečka; Breda Berghaus,
Dornavska 14 — deklico; Marija
Vidovič, Lackova 8 — dečka; Te-
rezija Medik, Kungota 42/a —
Roberta; Lidija Habjanič, Lešnica
9 — Denisa; Jožica Tišler, Polenci
9 — deklico; Jožefa Krajnc,
Brezovec 6 — Andrejo; Silva Brec,
Apače 223 — Andrejo; Irena Duh,
Kicar 108/a — dve deklici; Cvetka
Kšela, Drakovci 72 — Ernesta;
Silva Kelemina, Hum 106 — Mo-
niko; Mira Anželj, Hrvatski trg 5
—	Branko; Danica Kolar, Sp.
Brežnica n. h.. Slov. Bistrica —
Nastjo; Martina Šef, Zerovinci 9
—	Mirko; Jelka Murko, Zamušani
88 — Uroša; Ivanka Mergeduš,
Gruškovec 10 — Roberta; Marija
Stebih, Pršetinci 11 — dečka; Ma-
rija Karba, Vel. Brebrovnik 114 —
dečka; Marija Zidarič, Podvinci 9
—	dečka; Metka Strucl, Strajna 19
—	Branka; Zinka Zobovič, Ul. dr.
Hrovata 10, Ormož — Mitja; Pav-
la Kokot, Gorenjski vrh 33 —
deklico; Marica Lozinšek, Prešer-
nova 34 — dečka; Irena Kodrič,
Dežno 21 — Tadeja; Majda Lubej,
Potrčeva 44 — Renata; Matilda
Ivančič, Trnovska vas 6 — dečka.
Poroke
Franc Simenko, Zabovci 75 in
Tatjana Horvat, Zagojiči 23;
Franc Kolar, Lešje l/a in Zdenka
Gajser, Janški vrh 45/a; Branko
Ceh, Ferkova 2 in Bojanka Ogri-
zek, Ambramičeva 6; Franc Korez,
Kočice 32 m jda Avguštin, Slape
IS/B; Borut Šagadin, Mariborska
20 in Branka Cernezel, Draženska
27; Avgust Sibila, Apače 251 in
Brigita Hertiš, Lovrenc na Dr. po-
lju 52; Jožef Veselič, Piran, Zele-
njavni trg 3 in Majda Makovec,
Portorož, Letoviška 18; Alojz
Rumež, Kidričevo, Cučkova 7
in Lilijana Orter, Kidričevo,
Cučkova 5; Jovan Lovšin,
Arbeiterjeva 1 in Jožefa Osenjak,
Selška 9; Branko Smigoc, Gomil-
škova 9 in Marija Drevenšek,
Gerečja vas 33.
Umrli so:
Konrad Peklar, Stojnci 64/a,
roj. 1903, umrl 13. oktobra 1984;
Marija Meznarič, Gruškovec 46,
roj. 1908, umrla 13. oktobra 1984;
Miroslav Hrenko, Ribiška pot 2,
roj. 1925, umrl 16. oktobra 1984;
Marija Skok, Videm 35, roj. 1920,
umrla 17. oktobra 1984; Slavko
Petrovič, Kidričevo, Kajuhova 11,
roj. 1949, umrl 18. oktobra 1984;
Veronika Podgajski, Kicar 79,
roj. 1905, umrl 18. oktobra
1984; Katarina Tašner, Zagorci 1,
roj. 1912, umrla 18. oktobra 1984;
Janez Fleišman, Svetinci 18, roj.
1919, umrl 18. oktobra 1984; Ma-
rija Rogina, Ormoška 112,
roj. 1899, umrla 21. oktobra 1984;
Alojzija Rajh, Pavlovski vrh 42,
roj. 1907, umrla 21. oktobra 1984;
Jožef Kline, Zabjak, 13, roj. 1946,
umrl 15. oktobra 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko delavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novi-
narji: Jože Bračič, Nevenka Dob-
ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar,
Martin Ozmec in Marjan Šneber-
?er. Uredništvo in uprava Radio —
ednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
pir.cjje temeljni davek od prometa
Droizvodov.