Ameriška Domovina NO. 97 ’ 'V}' /CftlCAf« IN SPtfttr * 7/^> M111 LAMHiAOfi mms Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg aewmarmrmi. Rdeča Kitajska gradi laslna vojna letala Ameriški stroko vnjaki za rdečo Kitajsko poročajo, da gradi ta vojna letala svpje lastne zamisli, pa tu-di tanke in drugo težko orožje. WASHINGTON, D.C. — Rdeča Kitajska gradi že dalj časa rakete in atomske bombe različne jačine. Rakete s srednjim dometom naj bi bile že preskuše-ne in v rabi, atomske in vodikove bombe nameščene v njihovih glavah. Kitajci naj bi preskusili že tudi prve medcelinske rakete, četudi ne na dalja-vo preko 2,500 milj. Taki preskusi so v pripravah. Splošno računajo, da bo Kitajska imela v nekaj letih vsaj nekaj ducatov medcelinskih raket z vodikovimi glavami na položajih. V običajnem orožju naj bi bi-|a Kitajska zaostajala. Doma je izdelovala pretežno le lahko pehotno orožje in v omejenem ob-Segu tovorne avtomobile za vojaško rabo. Sedaj so ameriški v°jaški strokovnjaki za Kitajsko °hjavili, da gradi ta sedaj tudi hobra, borbena jet letala, ki so 2§rajena sicer delno po vzoru ruskega MIG-19, pa so vendar izpopolnjena po lastnih kitaj-skih načrtih in zamislih. Nova letala, ki jih zahodni sirokovnjaki označujejo s F-9, ^aj bi bila sposobna leteti z hvojno brzino zvoka (nekako i-400 milj na uro) ter.naj bi bila hporabna v višini do 50,000 čev-jev in v daljavo do 500 milj. ° svoji vrednosti, četudi jih Smatrajo za dobra, naj ne bi bila f0s ruskim MIG-21 in ameriškim F-4. Za enkrat naj bi Ki-“jci zgradili mesečno 10 letal F-9. Isti viri poročajo, da gradi Ki Jska sama tudi tanke in dm težko orožje. Vse to naj b ^°menilo, da hoče imeti lastn< e in trdno osnovo za svoje °iuško moč, med tem ko je \ ^ Jh letih svojega obstoj; 0 'vala večino težkega orožja ^asti vsa letala, iz Sovjetske jjj626- Sedaj, ko je ta njen glav sovražnik, na kaj takega ne ^ °re več računati in se more stanj ati le na sebe. ------o----- osumljence hudih zločinov naj ne bo Svobode pod jamščino Washington, d.c. — Pra-jeS°dni tajnik John M. Mitchell Kongresu predlog za ernembo obstoječega kazen-hrQfa Zakona, ki omogoča izpust Položitvi jamščine tudi za ynv.e ločine in za organizirano ^ostvo. b0 °kviru načrta za spremem-su ' sndišče lahko zadržalo o-jih i61?6 osehe 7 naštetih tež-hi s2 °č'inov za dobo 60 dni, če hosgL 11111 zcteli “nevarni”. Med zločini so prodaja lev 1 ’ ^0mhni napadi, ugrabi-Ugj,’ 50Ph posilstvo in poskusi 8 abltve letal. Vremensh prerok pravi: ho. oblačno, toplo in sopar-^t0}>,alvlšja temperatura do 83. 0i:ilost neviht. CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 18, 1971 Novi grobovi Johanna Kadunc Umrla je 80 let stara Johanna (Jennie) Kadunc, roj. Mivec v Cerknici v Sloveniji, stanujoča na 1229 E. 71 St., žena Johna, mati Johna Jr., Sophie Bencin, Edwarda, Josepha, 6-krat stara mati, sestra Frances Baloh, Mat-thewa (Evropa) in drugih, ki pa so že umrli. Pokojna je bila članica ADZ št. 4, The Maccabees No. 493-L, Podr. št. 25 SŽZT, Marijine legije in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri, v sredo, ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., .nato na All Souls pokopališče. -----o----- ASIende gradi čile SANTIAGO, Čile. — Pretekla nedelja je bil dan “prostovoljnega dela”, ki se ga je udeležil tudi predsednik Allende. V “Che Guevara Camp” je šel pogledat bolnike v enosobni ‘kliniki”, nato pa se spravil na streho neke barake v taborišču in zabil tam nekaj žebljev. Ob prihodu v taborišče ga je pozdravil Ernesto Guevara, oče padlega komunističnega gverilca, po katerem ima taborišče ime. Predsednik republike je Imel pri sebi dva stražarja, ki ju je prejšnja vlada odpustila iz državne varnostne službe zaradi skrajnega levičarstva. Predsednika Allendeja to ne moti, on gradi “socialistični” Čile. Cilj nedeljskega dneva “prostovoljnega dela” je poživi-;:i gospodarstvo, in prav.,posebej storilnost delavstva s prostovoljnim, neplačanim delom. Na podoben način so gradili v Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji in delno tudi na Kubi. Čile sledi tem svojim zgledom. ------o----- Več napadov na domače kot na ameriške položaje SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dneh se množe rdeči napadi na postojanke južnovietnam-skih oboroženih sil, med tem ko so napadi na ameriške redkejši. Rdeči radi napadejo postojanke^ ki so jih ameriške sile komaj izročile domačim. Opazovalci rdeče taktike sodijo, da naj bi bil cilj teh napadov zavirati •netnamizacijo. ------o----- Bodi previden in pazljiv, pa >e boš izzognil marsikateri nesreči J Sadat v Egiptu čisti Predsednik republike Anvar Sadat je dal prijeti več sto oseb, ki so osumljene sodelovanja v zaroti proti njegovi vladi. BEIRUT, Lib. — Čistka v E-giptu se nadaljuje, Sadat je prevzel ‘ponudbo’ policije in ostalih varnostnih služb ter prevzel njihovo vodstvo. Po mestnih u-licah so zadnje dni nosili napise in manifestirali za predsednika Sadata in pri tem zahtevali smrt za “zarotnike”. Zaroto je predsednik zlomil pretekli četrtek, ko je 6 ministrov zapustilo vlado, med njimi vojni minister gen. Fawzi. Očitno je bila zarota široko zasnovana in je uživala podporo policije, edine politične stranke, Arabske socialistične zveze, in oboroženih sil. Te naj bi se pridružile zarotnikom, ker so prepričane, da je mogoče osvoboditi zasedeno arabsko ozemlje le s silo. Za ustvarjanje javnega razpoloženja proti predsedniku Sadatu in njegovi politiki političnega reševanja spora z Izraelom, so Ali Sabry in njegovi zavezniki napadali glavnega u-rednika Al Abrama Heikala, ki je na celi črti podpiral Sadata. Ko je Sadat spoznal, kako mu postopno skušajo spodmakniti tla, je najprej 2. maja odpustil podpredsednika Ali Sabryja, pretekli teden pa prisilil iz vlade še njegove podpornike. Ti so bili najprej v hišnem zaporu, nato pa so jih prepeljali v ječo, kjer čakajo sodne razprave in sodbe, kot je napovedal list Al Ahram. Iz vlade je bil puščen še sedmi minister, Kamal Henry Ba-dir, ki je bil v njej dolgo časa kot predstavnik kristjanov. V Jeruzalemu so sklenili, da bodo razgovore o odprtju Sueškega prekopa začasno odložili, da se položaj v Kairu razčisti. Očitno naj bi vsekakor bilo, da je Sadat z odločnim nastopom proti zarotnikom in s strtjem zarote okrepil svoj položaj in bo imel nemara prostejše roke pri razgovorih. -----o------ Konservativci se pri občinskih volitvah v Britaniji slabo odrezali LONDON, Vel. Brit. — Pri občinskih volitvah pretekli teden v Angliji in Walesu so se konseravtivci slabo odrezali. Izgubili so skupno preko 1800 od-bomiških mest, med tem ko so Smaragd vreden $10,300 najden v Sev. Karolini NEW YORK, N.Y. — V starem rudniku na koruznem polju pri Hiddenitu v Severni Karolini je lani v avgustu našel 26 iet stari iskalec kamnov Wayne Anthony doslej naj večji smaragd v Severni Ameriki, ki so ga ocenili na $100,000. Smaragd je bil najden na kraju, kjer so že pred 100 leti slutili drage kamne in morebitno ležišče, platine. Smaragd je bil le dva čevlja pod površino. Najditelj ga je prodal za $700 v surovem stanju. Preko posrednikov je prišel v roke A. Tiffani & Co., kjer so ga ocenili na $100,000 v brušeni obliki v velikosti 13.1 karata. V surovem stanju je obsegal 59 karatov. Večina smaragdov pride na svetovni trg iz Kolumbije in Sovjetske zveze. V Afriki so nekoč našli smaragd, ki je v surovem star ju tehtal 4,000 karatov. ------O----j*._ Finance ZN potrebne zdravljenja ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Združeni narodi so prezadolženi. Dolgovi izvirajo manj iz proračunskih primanjkljajev kot iz stroškov za svoječasne vojaške akcije ZN v Kongu in na Srednjem vzhodu. ■Generalni tajnik Tant je dal sestaviti načrt za njihovo ureditev. V ta namen naj bi Sovjetska zveza prispevala $50 milijonov, Francija pa $15 miiijo-npv._ Obe državi nista namreč ničesar prispevali ne k stroškom v Kongu ne k stroškom na Srednjem vzhodu. Dalje naj bi vse države, ki so svoj čas poslale svoje vojake za akcijo ZN in niso bile zato plačane, kot bi morale biti, odpišejo svoje terjatve. Načrt bi bil izvedljiv, ako bi nanj pristali Sovjetska zveza in Francija, za kar je pa vsaj zaenkrat malo upanja. Morda so ravno te težave tudi povod, zakaj Tant ne mara več ostati na čelu uprave ZN. jih labor isti pridobili preko 2000. V Veliki Britaniji stranka na vladi, kot so zdaj konservativci, pri občinskih volitvah običajno zgubi. Nerazpoloženje proti vladi je v zadnjih mesecih porastlo zaradi rastočih cen, inflacije in brezposelnosti. K o n s ervativna stranka je na vladi od volitev lanskega junija. KONGRES NAJ KONČA ŽELEZNIŠKI STRAJK Predsednik R. M. Nixon je pozval včeraj Kongres, naj hitro sprejme poti'ebne zakone, da bo splošni železniški štrajk. ki grozi ustavitev v raznih industrijskih panogah, čim preje končan. WASHINGTON, D.C. — Včeraj zjutraj ob šestih se je začel zaradi štrajka unije železniških signalcev splošen železniški štrajk, ki je naglo zajel vso deželo. Avtomobilska industrija je že- začela omejevati obrat v nekaterih svojih tovarnah, jeklarne in železarne izjavljajo, da bodo sledile v nekaj dneh, če ne bp štrajka naglo konec. Najhujše je z živilsko industrijo, s prevozom sadja in zelenjave, mesa in drugih naglo kvarljivih živil. Pri takem stanju se je predsednik o-brnil na Kongres, naj naglo s posebnim zakonom konča sedanji splošni štrajk in pokaže pot za sporazum, ki naj prepreči ponovitev tega, kar doživljamo v komaj 6 mesecih že drugič. Predsednik Nixon je predložil Kongresu, naj sklene zakon, ki bo zahteval od unije signalcev, da umakne stavkovne straže, določi pa tudi dobo do 1. julija za nadaljevanje pogajanj, ki naj urede spor med železniškimi družbami in unijo. Razgovori o novi pogodbi se vlečejo že 19 mesecev, jedfo spora je višina J povišanja pltjč. Unija trdi, da so njeni člani —c vsega skupaj največ 13,000 — strokovni delavci z obsežnim znanjem. Njihove plače so med tem celo nižje kot ponekod plače pobiralcev in od-važalcev smeti. Zahteva zato za svoje člane večje povišanje, kot so ga dobile druge železničarske unije. < Unija je zahtevala najprej povišanje za dobo treh let za $2.40, pa postopno popustila na $1.99. Železniške družbe so ponudile največ $1.65. Razlika je bila torej 34 centov. Sedaj imajo sig-nalci povprečno $3.78 na uro. Kongres je včeraj razpravo o predsednikovem predlogu za naglo končanje splošnega železniškega štrajka odložil do danes. Napovedujejo, da bo predlog po svoje dopolnil. Utegne storiti, kot je storil v preteklem decembru, ko smo imeli splošni železniški štrajk. Določil je enostavno zvišanje plač sam. Sedaj naj bi določil zvišanje za nazaj in dal uniji in železniškim druž- bam čas za sporazum do 1. oktobra ali celo dalje. ----o----- Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Včeraj jt priletel sem na uradni obisk predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau s svojo mlado soprogo. Na letališču ga je pričakal in sprejel predsednik vlade A. Kosygin. To je prvi obisk predsednika kanadske vlade v Sovjetski zvezi, četudi sta obe državi preko Arktika sosedi. WASHINGTON, D.C. — Znana ruska balerina Natalija Makarova, ki nastopa sedaj z American Ballet Theater, je dejala da ji ni prav nič žal da je ostala zunaj, ko je bila na gostovanju s Kirovim baletom v Veliki Britaniji. WASHINGTON, D.C. — Odbor za pota in sredstva Predstavniškega doma je včeraj izglasoval novo 5-odstotno povišanje pokojnin Socialne varnosti, ki pa bo stopilo v veljavo šele s 1. julijem 1972. NEW YORK, N.Y. — Državni tajnik W. P. Rogers je včeraj govoril tu z Tantom in G. Jarringom o svoji poti na Srednji vzhod in kasneje dejal časnikarjem, da obstoji upanje na sklenitev delnega dogovora o odprtju Sueškega prekopa. Nadaljevanje teh razgovorov bo vodil v imenu ZN G. Jarring in ne ZDA. VIENTIANNE, Laos. — Rdeči so po priznanju vlade osvojili večji del Boloven planote v južnem Laosu in jo vključili v znano Hočiminhovo pot. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj je bil pri zunanjem ministru A. Gromiku poslanik ZDA J. Beam in govoril o možnosti razgovorov o omejitvi vojaških sil NATO in Varšavske zveze v Srednji Evropi, za katero se je izrazil L. Brež-njev, za katero pa se zavzema tudi močna skupina v Kongresu ZDA. Štiridnevni delovni teden že na obzorju? CLEVELAND, O. — The Wallstreet Journal je pred tedni poročal, da so nekatera industrijska podjetja za poskus vpeljala 4-dnevni delovni teden in da se je poskus obnesel. Okoli 20 podjetij se je spustilo v eksperiment, 7,000 delavcev ga je pa toplo pozdrav ilo. Menda so celo podjetniki preše nečeni nad dobrim uspehom. , Takih poskusov je bilo že dosti, pa so se vsi ponesrečili, toda to ne moti prizadetih podjetij, da zopet ne poskušajo. Prvi rezultati so pokazali, da so se delavci vrgli z vso vnemo na delo in da proizvodnja ni trpela, je ostala na prejšnji višini. Niso pa vse tovarne ohranile stari 8-urni delavnik. Nekatere so prišle na 9 ur, par celo na 10 ur. Mislijo pa, da se bo uveljavilo, ako se bo sistem posrečil, 4-dnevni delov- ni teden, ki bo omejil delo na 36 ur na teden. Do sedaj je pa pri mnogih podjetjih že v navedi 5-dnevni delovni teden s 37.3 urami dela. Odprto je tudi vprašanje, kako se bo povečani napor pri delu končno izoblikoval na delavčevem zdravju. Zdravniki trdijo, da se to ne bo dalo dognati v kratkem času. Nekateri med njimi celo mislijo, da bi se kvarne posledice utegnile pokazati šele čez nekaj let. Vse pa je odvisno od delovnega učinka. Ako bo skrajšani delovni čas omogočil isto količino blaga iste kakovosti, potem bo stvar v redu. Ni pa rečeno, da se bo to tudi zgodilo. Ponekod se je na primer pokazalo, da je napornejše delo sicer omogočilo standardno delovno storilnost, toda za pospešeno delo je bilo treba rabiti surovine ali pa orodje boljše kakovosti, na primer boljše šivanke in nitke v tekstilni industriji. Vprašanje je tudi, ali ne bo napornejše delo zahtevalo tudi daljši odmor med delom, da organizem ne postane preveč izčrpan. Veliko bo odvisno tudi od podnebja. Pretirana stalna vročina ali pretiran stalen mraz postaneta lahko resni oviri za 4-dnevni delovni teden. Isto vlogo lahko igra tudi vlaga. Na drugi strani je pa tudi mogoče, da se telo navadi na spremenjene pogoje proizvajanja. Vse to so pa le možnosti, ki jih je treba šele preskusiti. Prvi poskusi so se menda sijajno obnesli. Zmanjšali so proizvajalne stroške tudi do 16%. Tega uspeha pa ne smemo vzeti kot pravilo. Približali bi se mu lahko z rabo modernejših in u č i n kovitejših strojev in z boljšo tehnologijo dela. Zato bi mogli smatrati gornje poskuse, ki so se tako dobro obnesli, le kot začetek novega eskperimenta v industrijskih panogah, ki so vsaj na videz najbolj pripravne za take poskuse. Naj poskusi pokažejo t^ke ali take rezultate, eno je nesporno: proizvodnja bo morala doseči višjo stopnjo racionalizacije, spremljati jo bodo morali modernejši stroji. Na teh področjih so možni še veliki dosežki in ravno v tem tiči možnost 4-dnevnega delovnega tedna, ne pa morda v človekovi pridnosti in spretnosti. Večjo pridnost bo moral nadomestiti stroj, večjo spretnost pa avtomatika modernega stroja. Pa tudi to se ne bo dalo doseči brez stalnega naraščanja kapitala. Zato spadajo socialne revolucije, kot je komunistična, ki uničuje kapital na debelo, med naj večje sovražnike človeštva. ------o------ Papeževp apostolsko pismo povezano z jesensko sinodo RIM, It. — Sv. oče je ddredil, da naj se jesenska sinoda, predvidena za letošnje leto, skliče v oktobru. Po svoji konstrukciji bo podobna “malemu koncilu”, toda ne bo trajala tako dolgo in ne bo obravnavala toliko predmetov, kot pravi koncil. Priprave zanjo se vršijo že dolgo. Sinoda bo obravnavala dva problema: duhovniške poklice in pa “pravičnost v sedanjem svetu”. Glede duhovniških poklicev so vsi škofje dobili že v februarju prvi del gradiva. Sedanje apostolsko pismo obravnava v glavnem gradivo za drugo točko sinode. Ni rečeno, da udeleženci sinode ne bodo dobili še dodatnega gradiva. Vse gradivo, sedanje in prejšnje, je takega značaja, da se tiče vseh katolikov in je zato tudi na široko premlevano v katoliških cerkvenih organizacijah in njihovem tisku. ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Iz Clevelanda { in okolice Po očetovih stopinjah— Slovenski zdravnik dr. Joško Meršol, ki ima svojo ordinacijo v Struthers, Ohio, predmestje Youngstowna, je bil 12. in 13. maja v Torontu na Mednarodnem sestanku zdravniških strokovnjakov za športne poškodbe. 3n se za to področje posebej zanima, ker je coach za Little League baseball in football. Je prav tako dober zdravnik kot njegov oče, bivši ljubljanski primarij dr. Valentin Meršol. Zvišana poštnina— S preteklo nedeljo se je zvišala poštnina na 8 centov za navadno pismo, na 11 centov za letalsko pismo in na 6 centov za dopisnico ali razglednico. Te pristojbine veljajo za domači poštni promet, mednarodna poštna tarifa ostane zaenkrat nespremenjena. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8. bo Johnny Powers branil naslov severno-ameriškega prvaka v rokoborbi proti Waldu Von Eri-chu, trdnemu in preskušenemu nemškemu rokoborcu. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj po večerni sv. maši oh 7.45 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Relic, mater bivšega društvenega duhovnega vodnika rev. Johna Relica. Načrt novih vardnih meja sinoči odobren— Mestni svet je sinoči na predlog predsednika sveta A. Garo-folija odobril z 22:10 glasovi popravljeni predlog novih vadnih meja za prihodnje volitve. Sodišče je zahtevalo odstranitev nekaterih očitnih pomot, ki jih je pa bilo potrebno uradno odobriti. Žalostna vest— Od Sv. Jurija v Slovenskih goricah je dobila družina Lojzeta Šefa, 1249 Norwood Rd., sporočilo, da se je smrtno ponesrečil tam njen svak g. Lojze Mihelič, brat rev. Leopolda Miheliča, župnika v Denver ju, Colo. { Pogreb— Pogreb umrle Frances Relic bo jutri ob 9.30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Neže na Euclid Avenue ob 10., nato pa na Kalvarijo. -------------o—— Iz slov. naselbin JOLIET, 111. — Tu je bilo včeraj objavljeno, da je umrl John Bevec, načelnik glavnega nadzornega odbora KSKJ. -----o----- ZDA upajo na možnost izpusta vojnih ujetnikov WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih upajo, da bo privedel sprejem severnovietnam-skih vojnih ujetnikov od strani Hanoia prihodnji mesec morda tudi do izpustitve ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu. Hanoi je pretekli teden izjavil, da je pripravljen sprejeti vrnitev 570 ujetnikov iz Južnega Vietnama, pa pri tem ni priznal, da bi bili to pripadniki njegovih rednih oboroženih sil. ............. o---- Od ene ovce 8 funtov HELENA, Mont. — Povprečno dobe od ene ovce v ZDA pri enem striženju nekako 8 funtov volne. Ameriška Domovina /VIVti I/ I C- 1 V— 11< > ■ 6117 St. Clair /vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.'kl per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 97 ^Tuesday, May 18, 1971 Dolarja ne marajo! To je bila zaenkrat glavna mesečna senzacija v maju, vendar pa ni v Ameriki napravila tako globokega vtisa kot zunaj nje, na primer v Evropi ali Aziji. Naša dežela stoji še zmeraj preveč pod vplivom stališča, da lahko živi sama zase vsaj na gospodarskem področju in da se je ni treba ozirati na tujino. Za Ameriko ima gornja novica zato velik pomen, ker pomeni konec dobe nenavadnega privida pokojnega predsednika Roosevelta, ki je v dnevih najhujše medvojne gospodarske krize izklesal teorijo, da je mogoče odrejati u-radno ceno zlatu, obenem pa tudi prepovedati promet z zlatom! Tega za mejo ni mogel nihče dobro razumeti, takih je še danes dosti. Življenje ima v marsičem svoje misli. Smatra na primer zlato za posebne vrste blago, ki ima pa pri vsem tem še zmeraj značaj blaga in mu ceno odmerja zakon o ponudbi in povpraševanju. Ta zakon je močnejši od človeških zakonov. To je že takrat trdil švedski ekonom Cassel in se naravno močno zameril Ameriki. Svet se je zadnjih 25 let sukal tako čudno, da je omogočil Ameriki, da je lahko uganjala inflacijo, včasih večjo, včasih manjšo, in tako izpirala kupno moč dolarja. V drugi svetovni vojni je nekako krotila izbruh globlje inflacije. Ko je po drugi svetovni vojni Truman pod pritiskom javnosti in proti svoji volji dal prosto pod svobodi ponudbe in povpraševanja in tako na široko odprl vrata inflaciji, smo vanjo zaplavali kot otroci v bajer. Od takrat je kupna moč dolarja stalno lezla navzdol, dokler pod Nixonovim režimom ni dosegla sedanje ravni. Ni pa temu kriv le Nixon, še več odgovornosti nosijo njegovi predniki v Beli hiši, vsi brez izjeme. In tako se je zadnja leta ponavljala od leta do leta ista igra: federacija je krila svoje proračunske primanjkljaje z najemanjem posojil in trošila denar na debelo, ne da bi skrbela, kako bo izdatke krila z novimi dohodki. V promet je prišlo zmeraj več dolarjev, povpraševanje po blagu se je stopnjevalo, cene so rastle. Federacija ni omejevala svojih izdatkov, odnosno jih ni krila z novimi davki; segala je po posojilih. Sama je kupovala kar naprej in se ni brigala, da bi kupovanje omejila. To je rodilo novo inflacijo in s tem nove valove draginje. Draginja nam je končno vsilila sedanjo gospodarsko krizo. Zmeraj nove plasti potrošnikov so padale v revščino, kar je omejevalo povpraševanje po blagu; temu je sledilo omejevanje proizvodnje, potem pa gospodarska kriza z brezposelnostjo. Politično najnevarnejša posledica je bila in je seveda brezposelnost, ki ne udari le po brezposelnih, ampak tudi po volivcih, ki naravno ne morejo biti navdušeni za sedanjo gospodarsko politiko. Nixon je to že zgodaj opazil, pa ni vedel, kaj naj napravi. Najprvo je hotel poživiti gospodarstvo z novimi posojili. Na njegovo pobudo so kreditni zavodi začeli biti širokogrudnejši pri dajanju posojil, tako je prišlo še več dolarjev v promet. Potem je Nixon vplival na banke, da znižajo obrestno mero, posojila so postala cenejša. To ni zavrlo krize, zato so pa rastle dolarske naložbe, ki niso našle zaposlitve v našem domačem gospodarstvu. Te naložbe so začele drveti na tuje in tam povzročile pravo poplavo naših dolarjev. Trdijo, da tako “plava” na tujem do 40 bilijonov dolarjev, ki trenutno iščejo dolžnike, jih pa ne najdejo. Tuji denarni trgi so vse to že davno opazili in postajali zmeraj bolj zaskrbljeni. Niso samo enkrat opozorili A-merike na svojo zaskrbljenost, uspeha pa ni bilo. Njihova zaskrbljenost je vendarle rodila posledico. Svet si je začel ogledovati ameriško kreditno gospodarstvo in prišel do zaključka, da je napačno; gleda le na svoje domače probleme in pozablja, da je postal tudi nadomestek za zlato merilo za cene v mednarodnem gospodarstvu. Tuje tožbe in želje so naletele pri nas na gluha ušesa, mednarodna dolar-jeva kriza se je hitro bližala. Nihče ni pričakoval, da bo tako obsežna in globoka. V dobrih 24 urah je bil zgubljen sloves, da je devizni tečaj dolarja nedotakljiv. Tak udarec je doživel v medvojni krizi angleški funt in si od nje ni •nikdar opomogel. Nevarnost je, da bo dolar dočakal isto usodo. Seveda se ne da prerokovati, kako se bo sedanja dolarska kriza zasukala. Drž(i le to, da svet še ne ve. kaj naj bi postavil na mesto, ki je postalo prazno po zgubi neomejenega zaupanja v ameriški dolar. Prvi znaki kažejo, da bi svet rad dobil vsaj začasno zdravilo. Osnovo zanj bo verjetno izbrala in dala Zahodna Nemčija, ki je sedaj naenkrat postala njena marka najmočnejša valuta na svetu. In to komaj 25 let po popolnem porazu Nemčije in razsulu njenega gospodarstva! Nemška želja je, da dolar ne pade pregloboko, kajti pri tem bi bil močno prizadet nemški izvoz. Ali bo ta cilj dosegla? Ne lahko! Vpoštevati moramo, da so vero v dolar zgubili lastniki tistih 40 bilijonov dolarjev, ki plavajo zunaj Amerike po vsem svetu. Ti se bodo hoteli vsaj deloma znebiti svoje povezanosti z usodo ameriškega dolarja. Kam bodo šli ti dolarji? Kdo jih bo kupoval na dolgo roko? Evropski načrt bo seveda moral vpoštevati tudi ameriško stališče, ki pa ne bo moglo biti tako prešerno, kot je bilo od 1. 1914 pa do današnjih dni. Pred vsem bo Amerika morala napraviti red v svojem kreditnem gospodarstvu, kajti ni več neodvisna od svetovnega gospodarstva. To bo pa zanjo hud poper. Evropa bo morala tudi poskrbeti za nadomestek za “evrodolar”, ki bo še zmeraj igral vsaj začasno svojo vlogo. Če ne bo nihče skrbel za ta dolar, bo ta dolar vir stalnih motenj na deviznih trgih, ko je deloma bil od časa do časa že do sedaj. Vredno je tudi pomisliti, da bo sedanja dolarjeva kriza zopet dvignila pomen zlata. Seveda ne smemo misliti, da bi unča zlata (teža dvajset-dolarskega zlatnika) mogla ohraniti staro uradno cena $35; se že sedaj vrti na svobodnih trgih okoli $40. Kdo ve, kje se bo sedaj na novo ustalila? Tako je delna devalvacija dolarja sprožila celo vrsto novih težav in skrbi ne samo za Ameriko, ampak za ves vet. Ceho bo v tem slučaju moralo plačati ameriško gospodarstvo. Usoda je hotela, da je sedaj tudi ono prišlo na vrsto. reprezentiral našo slove nsko pevsko kulturo. Za v soboto, 22. majnika tl., ob osmih zvečer pa vabimo vse rojakinje in rojake iz Clevelanda in okolice, naj v prav takšnem številu obiščejo koncert moškega pevskega zbora “Slovenski fantje”, kateri bo v dvorani pri Sv. Vidu. Ta koncert pa bo v prvi vrsti praznik slovenske fantovske pesmi. Faran od. S v. Vida Kulturni užitek in prijetno razvedrilo rava zavriska. In ko je utihnil A v domovih pa še gotovo kin-pomladni dan in se gubi v tihijčajo Marijine oltarčke s cvetjem majniški noči, zaregljajo še ža- in v srcih ji prižigajo lučke ljube svojo rega-rega simfonijo, bežni. To tudi mi lahko storimo. češ — tudi me smo tu. Veseli fantje včasih obkrožijo mizo, na kateri žari pristna domača kapljica, ki vnema srce in ubira strune razpoloženja in pesmi: “Jaz pa moj glažek se rada imava”. Tako je pač naše življenje. Rev. dr. Jerko Gržinčič Kansaške drobtinice BESEDA /Z NARODA Od Sv. Vida zvon CLEVELAND, O. — V inte- če vsekakor več kot samo vese-resu katoliške skupnosti je, dado dejstvo: kdor je opazoval v naši ohajski legislaturi prodreta proračunska osnutka poslanskega doma (House Bills) 476 in 477. O tem se bo odločalo že v najbližjem času. Če bosta odobrena, potem dobe vse zasebne šole v naši državi po $125 prispevka k vzdrževanju vsakega svojega učenca. Od tega sklepa zavisi nadaljnja usoda mnogih zasebnih šol v naši državi. Če ns> bo sprejet, bo namreč morala po vsej verjetnosti prej ali slej večina izmed njih zapreti svoja vrata; njihovi učenci pa se bodo morali v tem primeru prepisati na javne šole. .— V Farnem o-znanilu vidovske župnije za ta teden smo bili vsi župljani resno povabljeni, naj v velikem številu apeliramo na poslanca Larryja G. Smitha, da se z vso silo zavzame, da postane tozadevni, poslanski predlog prav-noveljavno sprejet. Vsi moški kakor tudi ženske, ki imajo o-trpke v zasebnih šolah, naj naslove pismo na naslov: Honorable Larry G. Smith, 1871 E. 97 St., Cleveland, Ohio 44106. — Kdor ni kos sam sestaviti pisma, se lahko posluži naslednjega pisemskega vzorca: “I am m favor of House Bills 476 and 477 v/hich will provide $125 per pupil to non-public school children.” — Kdor le more, naj napiše to pismo vsaj že ta teden. Hvala! Zadnjo soboto, 15. maja, zve-zvečer je podal v Slovenskem narodnem domu na St. Clair a-veniji naš clevelandski slovenski vodilni pevski zbor Korotan svoj majski koncert. Bil je to za Slovence velik kulturni dogodek. Kakor je bilo pričakovati: največja slovenska dvorana v našem mestu je bila polna, kakor je tako zelo le ob posebnih slovenskih kulturnih prireditvah. Sicer je prav v soboto nenadoma pritisnila huda, vlažna vročina, toda to ni zadržalo zvestih Korotanovih prijateljic in prijateljev, da ne bi od blizu in daleč prihiteli na njegov koncert. Nekaj jih je prišlo celo iz daljnega Washingtona, D.C. Koncert je pripravil zborovni pevovodja inž. Franček Goren-šek. Zbor šteje danes 23 sopranov, 15 altov, 11 tenorjev' in 17 basov; skupno tedaj 66 pevk odnosno pevcev. Na tem koncertu so bili posebej počaščeni tisti pevci (8) in tiste pevke (3), ki pojo pri zboru že od njegovega začetka. Naj slede tu njihova imena: Lamovec Tončka, Re- žonja Mimi in Švajger Vida, Boh Miro, Hauptman Ivan, Jakomin Ivan, Kovačič Franc, Lovšin Frank, Mohar Lojze, Švajger Roman in Zadnikar Vili- — Tu bi rad omenil še slede- zbor na odru, je kaj lahko ugotovil, da se je zbor v zadnjem času močno pomladil. To je gotovo dobro znamenje za zbor kakor tudi za vso slovensko kulturno skupnost. Koncert je obstajal iz narodnih, umetnih in modernih pesmi. Razdeljen je bil v dva dela. Pred prvim delom je zbor zapel, kakor je v tej deželi lepa navada pri vodilnih zborih, a-meriško državno himno The Star Spangled Banner in našo slovensko narodno himno “Naprej zastava Slave” in zborovno himno “V Korotan”. Zbor je štirikrat nastopil kot celota, tj. kot mešani zbor; po enkrat pa je nastopil zborovni ženski odnosno zborovni moški zbor. Vsega skupaj je spored obsegal 19 točk, kar je gotovo veliko število. Koncert je trajal nekaj manj kot dve uri. Nekaj točk je moral zbor na zahtevo publike celo ponoviti. Zdi se nam primerno, da tu posebej navedemo imena solistk: Cvetka Rihtar, Maruša Pogačnik, Mimi Režonja (dvakrat), Tillie Špehar (dvakrat), Marija Sekne (dvakrat), Roži Dolinar (dvakrat) in Pavla Dolinar, odnosno solistov: Ivan Hauptman (dvakrat), Janez Povirk (dvakrat) in Milan Goren-šek (dvakrat). — Strokovno poročilo o koncert bodo napisali, upajmo, tozadevni strokovnjaki. K temu splošnemu poročilu o koncertu bodi dodano še to, da je posamezne točke sporeda napovedoval odnosno jih povezoval dr. Milan Pavlovčič, dalje da je nekatere pesmi na klavirju spremljala Metka Gorenšek in da sta poskrbela z ustrezno odrsko opremo Ivan Huptman in Janez Povirk, za osvetljavo pa Milan Dolinar, medtem ko je August B. Pust slikovno upodobil jubilejni koncertni program. Iz vrste odličnih gostov, ki so posetili koncert, naj omenimo le duhovnike: župnika od Sv. Vida Fathra Rudolfa Praznika, kaplana od Marije Vnebovzete v Collinwoodu Fathra dr. Pavla Krajnika in duhovnika -gosta pri Sv. Vidu Fathra dr. Jerka Gržinčiča. Po koncertu se je v dvorani in po sosednih prostorih razvila prijetna domača zabava ob zvo- CLEVELAND, O. — To vam bodo nudili v polni meri SLOVENSKI FANTJE s svojim koncertom v . soboto, 22. maja, ob 7.30 zvečer v dvorani sv. Vida. Potrebni ste oddiha ob lepi slovenski pesmi. Zato le pridite, prisrčno vas bomo sprejeli. Da se lažje uživite v naš koncert in njegovo vsebino, bomo nekatere točke programa ponazorili s scensko ubranostjo in simboliko. Po naši zamisli je dana programu koncerta logična, vodilna nit, ki vodi iz naše lepe domovine skozi resnobo — in včasih krutost življenja, pa skozi ljubezen v trenutke < veselega raz- položenja in razigranosti. To je idejna pot, skozi katero vam želimo pokazati svoje dosežke v okvirju glasovnih sposobnosti. Začeli bomo s pesmijo “Slovenski fantje”, ki ji je besedilo in glasbo napisal dr. Jerko Gržinčič. Slovenec v tujini, — ali bolje — v svoji novi domovini je najbolj ponosen na svojo slovensko pesem, ki je najver-nejši izraz njegove kulture in njegovega življenja. Uvodna pesem izraža ta ponos, nato prehaja v melanholično domotožje, ko se spominja belih planin s ponosnim Triglavom, rodnih dolin, bistrih studencev. Spomini mu hitijo na s soncem ožarjeno Koroško in na kristalno čiste vode plavega Jadrana. Iz njegovega srca privre prisega: Ne, te prekrasne in ljubljene zemlje ne bomo dali nikoli tujcu v roke, dokler še utriplje slovensko srce. Domovina z vso svojo krasoto je nadalje opevana s pesmijo “Na planine”, zajema kristalno bistro Sočo, simbol slovenstva, ki jo je tako lepo opeval Gregorčič; nekoliko podob iz življenja slovenskega človeka s “Flo-sarji” in koroško pesmijo “Juhej”. Življenje je trpko in trdo. Tudi tako življenje ima svojo pesem. Mraz pomori cvetlico na polju, mrzel veter žene lastovice na dolgo pot v toplejše kraje, kosa smrti prestreže naše načrte in pomori naše življenje. Da bi si pa olajšali to neizogibno usodo, nam zazveni resen Gregorčičev opomin: Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo uživa sam. Imaš li brate, srečo iz nebes, od bratov ne odklanjal mi očes. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze... Pesem o kosi posvečujemo našim trpinom, mučencem za vero in svobodo domovine, vsem slovenskim fantom in možem, ki so padli pod udarci usodnega biča na lastni zemlji, po taboriščih in v kočevskih gozdovih. Intermezzo — zvoki iz svobodne zemlje, ki je mnogim postala nova domovina, — pa še o hišici pri cesti in o koroškem “kraj čecu”. Ne bi bil popoln na|š spored, če ne bi govoril in zapel tudi o ljubezni. Saj celo ptička s kljunčkom potrka na okence, željna pomladne ljubezni. Fantje se v KANSAS CITY, Kans. — Drugi maj, nedelja, je bila posvečena poklicem. Molili smo, da bi Bog poklical veliko fantov in deklet v svojo službo. Duhovnikov že primanjkuje in kriza vlada po ženskih samostanih. Veliko “soli” se je izpridilo — saj se spomnite, da je Kristus rekel: “Vi ste sol zemlje — in če se sol izpridi... Naša sveta dolžnost sedaj je, da pomagamo z molitvijo in žrtvami zamašiti Cerkvi vrzeli, ki so jih povzročili nezvesti sinovi in hčere . .. Kako mora to izdajstvo boleti Kristusovo Srce, ko Mu njegovi izvoljeni obračajo hrbet...! Med Slovenci je gotovo mnogo ljudi, ki so pribiti na križ bolezni... invalidi... Mislijo morda, da so zanič, ker ne morejo delati. Taki trpini, morda od sveta pozabljeni, lahko postanejo misijonarji. Samo svoje trpljenje naj združijo z Jezusovim in Mu ga darujejo za poklice. Večkrat na dan. In Bog bo uslišal njih prošnje in delal čudeže v srcih mladine, čudeže odpovedi svetu, popolne predanosti Kristusu ... Slovenski trpini, darujte svoje trpljenje in molitve za poklice in ne pozabite nas, šolskih sester, da bi mogle nadaljevati svoje delo med našo mladino. Izprosite nam poklicev! V Kansas Cityju imamo: “Ser-ra klub”, ustanovljen s .škofovim blagoslovom. Njegov predsednik je Mihael Sambol, Hrvat. H klubu spadajo katoliški poslovni možje, elita katoličanov v našem mestu. Naloga kluba je z molitvijo, tiskanjem in razpečavanjem literature o poklicih, pomagati mladini do duhovniškega ali redovniškega stanu. “Serra klub” je bil ustanovljen 1. 1934 in se je že razširil po vsem svetu med 20 narodnostmi. Chicago je njegovo središče. Vseh Serra klubov je 350. Člani so “Kristusove roke, noge in glas” v teh razburkanih ča-To je velika armada božjih borcev za Kristusove interese — in eden najvažnejših je gotovo poklic duhovništva. “Vedno naprej, nikoli nazaj!” je geslo Serravcev. Nadeli so si ime P. Serra, frančiškana, ustanovitelja kalifornijskih misijonov in velikega ljubitelja Indijancev. Serravci pridno delajo, da bi mu cerkev dala čast oltarja- kih Veselih Slovencev. Obenem kot za sklep tega po- majniški noči zberejo ob meh- ročila pevskemu zboru Korotan njegovemu jubileju prisrčno čestitamo, želimo še prav posebno, da bi zbor dne 15. avgusta ti., ko bo v Washingtonu, D.C., blagoslovljena v vseameriškem narodnem Marijinem svetišču Slovenska kapela naše Marije Pomagaj, res kar se da dostojno kem večeru na bližnjem gričku, prižgejo kres in pomagajo dekletom. Mlademu dekletu je cvetni vrt izraz ljubezni, roža sočustvuje z njo, ko ji odhaja ljubljeni fant in cvetna vrt se zopet z njo veseli, kio se njen fant vrača. Ljubezen in pomlad*. Vsa na- Vsaj desetko rožnega venca poklonimo Mariji, preden zaspimo, In naj ne bo dneva v maju, da bi ne brali kaj lepega o Mariji. Vsak katoliški dom bi moral imeti kako Marijino knjigo. Če je kdo nima, si jo lahko naroči pri Ave Maria v Lemontu. * Materinski dan smo pri Sv. Družini lepo praznovali. Matere so prikorakale v cerkev kar moč slovesno. Sledile so banderu, ki ga je nosila Mrs. Regina Čop. To službo že zvesto vrši veliko let. Marija, ki je zaščitnica Društva mater in katere slika je na banderu, jo bo nekoč bogato poplačala za njeno zvestobo. Matere so zasedle sprednje klopi v cerkvi pred oltarjem Marijinega. Srca. Z njimi so bile tudi njih hčerke. Prav nobena ni bila brez šopka na prsih — bodisi rdečega ali. belega. Reli nagelji pri nas prevladujejo..- Krasni so bili šopki, ki so dehteli na prsih mater, a sem prepričana, da je bila vsaka še bolj vesela duhovnega šopka — sV-obhajila. Vem, da ni bilo ta dan v naši fari otroka, ki bi ne bil poklonil svoji materi tega najdragocenejšega Darila, ki ga vedno spremlja ljubezen. G-župnik je moral izredno dolge obhajati. To je bil dan v letu, ko bi bil res rabil pomočnika-laika. Pri nas še niso tega uvedli. Po sv. maši so pa za odhodni' co zapele matere še svojo, pP nas najbolj priljubljeno pesem Lepa si, lepa si roža Marija”-3 tem je bil končan prvi del proslave mater. Drugi se je nadaljeval v dvorani. Člani društva Najsv. Imena so jo primerno dnevu okrasili. Vse mize so bile pokrite z belimi prti. Vsako je kinčala n» sredi rumena ali bela krizantema — barva sv. Cerkve. Tud* me’ srno' bile med gosti in' sm° občudovale može. Kako se vam znajo sftkati in postreči! Kdo je bil šef, ne vem, a iz kuhinje je prihajal k nam najlepši vonj; ničesar niso zasmodili. Nočem vam delati skomin, zato ne bom naštevala vseh dobrot, ki sm0 jih bili deležni. Ker vse take prireditve navadno slone na ramah žensk, zato je kar prav, d3 enkrat na leto možje poprime]0 in dokažejo, da znajo ceniti del° svojih žena in mater. Pred«0 smo se razšli, smo s ploskanjem zahtevali, naj se kuharji, pomo°' niki in natakarji prikažejo dan. Priredili smo jim ovacij0’ kot so jo zaslužili. Bog jih žN*' V naši cerkvi vsak dan po sv. maši molimo lavretanske litanije in dobimo blagoslov z Najsvetejšim. To so naše šmarnice ki jih moremo pokloniti Mariji in jih gotovo sprejme — še posebno je vesela sv. maše. Radi nam pohite spomini v domovino te dni, posebno še v majskih večerih. Pri kapelici smo se zbirali, ko je mrak že legal na polja in so se že prižgale nebeške lučke. Marijo smo častili z angelovim pozdravom, ji spletali venec iz rož, ki smo jih šteli na mojku. In Marijine pesmi smo peli; iz src so nam vrele proti nebu, kjer biva Marija, najlepša med ženami. Vračala nam je naše večerne pozdrave s srečo, s katero je napolnila naša srca ... Tiho smo se vračali na svoje domove in spanja ni bile treba klicati — in v sanjah smo trgali rože. ■ V Ameriki ne moremo doživljati takih večernih idil, vsaj v mestih ne; najbrž takih, Kraljici maja posvečenih večerov, tudi v Sloveniji sedaj ni več. Neka mati toži Ann Lander5' “Moj sin mi je lani prinesel z° Materinski dan drago darilo. ^ še zmeraj v škatli. Nič me ne vleče, da bi ga vzela ven. 2° kaj? Ho mi je sin prinesel lo, je dejal, da se mu silno h111 di in nima časa za pogovor. koj je odšel. . . Njegov dar je mojih očeh izgubil vso vrednOst' Ko bi mi bil poklonil samo ^, čilni gumij in ostal pri hien’ vsaj kaki 2 uri, bi ga bila vell^0 bolj vesela. Povejte otrokom, matere cenimo in hrepenimo P ljubezni — ne po dragih vih otrok. Dajte nam ljubezni, “ z darovi osrečujte druge . - Kako sodite o tem ve, sloverl ske matere? Veselite se z nami! Nekaj, ^ se je prvič zgodilo v zgodo'? te fare, je vzrok našega veSeJ|, Kar štiri zlate jubileje P°r^ smo obhajali to pomlad, malo nas je, a vendar ... Kar lepo so se zvrstili 113; slavljenci, eni v aprilu, drlJ. v maju. Zlatoporočenci s° sostvovali sv. maši, pri kateP se zahvalili Bogu za vse bla^_ slove svojega zakonskega živ L nja. Dolga je bila pot do 2 poroke. Večkrat trnjeva. A je pogosto vrgel kako cv’e ^ med trnje, da niso omagali, ^ da, so dobili novega poguba (Dalje na 3. strani) TaK0 KANADSKA DOMOVINA Brezposelnost in draginja nas morita TORONTO, Ont. — Brezpo- med drugim 20,000 za delavce selnost je postala ponekod na- gradbenih strok, ravnost pereča, četudi je po- Proti načrtom gradnje novih mlad že v polnem cvetju. Po- elektrarn Jamesa Bay-ja je tudi mlad prinaša vedno novo upa- precej odpora. Oglašajo se na Kje, pa tudi novo delo. Zvezna eni strani tisti, ki nočejo v Ka-objava, da je število brezposel- nadi preveč tujega kapitala, in Kih v aprilu porastlo na 6.7% ce- tisti, ki so proti “razprodaji ka-lotne delovne sile dežele, je pre- nadskega naravnega bogastva”, mnoge iznenadila, še več pa jih Nove vodne elektrarne v gorje hudo zaskrbela. V prejšnjih njem delu Quebeca bi naj daja-mesecih je namreč izgledalo, da le štirikrat toliko električne sile, se položaj polagoma izboljšuje kot jo sedaj porabi mesto Mont-m ljudje so bili že kar precej real. boljše volje. * Nove številke so sprožile vrsto vprašanj in odgovorov o stanju brezpo selnosti v parlamentu. Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je dejal, da ne more sprejeti predloga pokrajinskega Predsednika vlade Ontaria, naj bi bilo vprašanje brezposelnosti Vključeno v dnevni red razpravljanja konference predstavnikov zvezne in pokrajinskih vlad Prihodnji mesec v Victoriji. Ta konferenca je sklicana za reševanje ustavnih vprašanj in dnevni red more razširiti le sama, pa bo morala v takem slučaju podaljšati tudi zasedanje, ki je omejeno predvidoma na le 2 dneva in pol. Pogrebi so postali v naši deželi izredno dragi, ni torej čuda, da so prišli pri iskanju znižanja Kjihovih stroškov tudi na misel hove vrste krste — iz papirja.. Take vrste uporabljajo za upepelitev mrličev v Britski. Kolumbiji in so veliko cenejše od lesenih, ki so pri te vrste pogrebih uporabljali preje. Preje je stal najceneši pogreb z upepelitvijo $850, novi stane samo $222. Papirnate krste so preskusili in dognali, da so trdne in nepropustne. Oblasti so jih odobrile m izdale dovoljenje za njihovo izdelavo. Taka krsta je izdelana lz papirnatih vlaknatih desk, ygrajenih v dvojne stene. Težka le skupno 350 funtov in je spo-s°bna sprejeti do 275 funtov mžko truplo. Na razpolago je v več odtenkih barv. Naj cenejša ki bila možna že za $20, med tem ko je najcenejša lesena $60. Koliko bodo takih krst proda-v Kanadi, ni mogoče računati, ^Pajo pa, da bodo lahko večje število takih krst izvozili v Velko Britanijo in v Indijo. * Ontarijski zdravstveni miniver A. B. R. Lawrence je obdol-d zdravniško organizacijo, da be nadzira dovolj manjšine ^ravnikov, ki neodgovorno razmetavajo javna sredstva za kravje in bolnišnične sklade. a račun javnega zdravstva je ''Pisanih “iznenadujoče število ^Peracij dvomljive potrebe”, je elal minister. * ^Predsednik vlade Quebeca Ro-ert Bourassa pregleduje načrte 2a Pridobivanje električne sile v ^°krajini za Hydro-Quebec, ka-er® lastnica je pokrajina. Ta kj'Uzba je obljubila New Yorku, mu v poletnih mesecih manj-a nlektrične sile, pomoč v teh ^ ®Sec>ih. Tamkajšnja Consolida-Edison električna družba ne tr^6 V dovolj ni meri kriti po-^ b po toku, ko pritisne vročina začno v množicah vključevati 'bmtske naprave. v Quebec bo nudil New Yorku v °kviru dogovora pomoč samo Q letu, za bodoče pa imajo v bo ^ 6CU utežne načrte za izra-0„ V°dnih sil, ki naj bi prinesle le v01110 količine električne si-dr ,ZVedba teh načrtov, ki v po-ha° u°Sti n'so kili objavljeni, tek ^ stala od 5 do 6 bilijonov °m prihodnjih 10 let. hj radnja obsežnih naprav naj , Preskrbela Quebecu, kjer je °Se^nost ° b č u t n a, kakih >00 n o v ih delovnih mest, Konservativni vodnik Robert Stanfield je označil gospodarsko politiko sedanje zvezne vlade za hudo polomijo in je zahteval odstop finančnega ministra E. J. Bensona. Ta je zahtevo vodnika opozicije zavrnil in pozval parlament, naj počaka na njegov novi proračun prihodnji mesec. • Vse poletne službe za dijake, ki so na razpolago pri zvezni, pokrajinskih in krajevnih vladah in javnih upravah, so že oddane, skupno okoli 45,000 po vsej Kanadi. Tistih, ki bi radi zaposlitev dobili in jo iščejo, je še na deset tisoče. Prej ali slej jim bo že uspelo najti kaj primernega. To je posebno važno za tiste, ki ne iščejo samo začasne zaposlitve preko počitnic, ampak bi radi dobili stalno službo, ker so vsaj začasno svoje šolanje končali. m Predsednik pokrajinske vlade Saskatohewana Ross Thatcher je na zasedanju Zdravniške zveze Ohia v Columbusu pretekli teden dejal, da bo prihodnji mesec razglasil pokrajinske volit-ve. • Kreditisti v pokrajini Quebec so izdali 37 strani obsegajoči dokument, v katerem predlagajo nadomestitev kanadske monarhije s federalnim sistemom, kjer naj bi bilo težišče na pokrajinskih vladah in ne na zvezni. Pokrajine naj bi odločale o kreditih, trgovini, vseljevanju in imele v svojih rokah tudi vso davčno politiko. • Ko je kraljeva rodbina po 10 dneh pretekli teden zapustila Britsko Kolumbijo, kamor je prišla sodelovat pri slavitvi 100-letnici vstopa te pokrajine v Kanadsko federacijo, je bilo očitno, da je monarhizem vsaj v tej pokrajini Kanade še močan. Množice so prihajale od vsepovsod. ponekod na stotine milj daleč, da bi videle kraljico. ‘kanadsko” Odmevi iz prerije Nezdrava voda iz reke je bila po ugotovitvah z d r a v s tv ene službe kriva epidemije tifusa v vasi Bouchette v pokrajini Quebec. Po podatkih župana je zbolelo od 300 prebivalcev vasi 46 oseb, ki so uživale neočiščeno vodo iz Gatineau reke. KANSAŠKE DROBTINICE (Nadaljevanje s 2. strani) vztrajali. Vršili so voljo božjo in razporoka jim je bila tujka. Bog jih je že tu poplačal z dolgim življenjem. Dolgo življenje je velika milost — daje priložnost, da si človek lahko nabere zakladov, ki jih tatovi ne morejo ukrasti. Imajo srečo naši slavljenci, da smejo z lastnimi očmi gledati sadove svojega truda! Srečo dobro vzgojenih otrok. Njih družine so jim v čast. Našim jubilantom želimo, da bi še doživeli zarjo demantnega jubileja. Nekoč pa naj jih poplača Bog s krono večnega živi jena. Naj bo duša vsakega otroka blesteč rubin v tej nevenljivi kroni njih slave ... Bog Vas živi, naši dragi jubilanti! Naši zlati jubilanti so: 1. Mr. Martin Muc, rojen v Primostek-u v Beli Krajini. — Njegova žena Mrs. Mary Muc, rojena v Gorskem Kotoru, selo Gerovo. Poročena sta bila v cerkvi sv. Družine v Kansas City-ju, Kansas, 23. aprila 1921. Imata sedem otrok, 18 vnukov in 3 pravnuke. 2. Mr. Leo Anžiček, ki je bil rojen v vasi Gomila, fara Mirna. Njegov rojstni dan je 10. november. — Mary, roj. Majerle, je zagledala luč sveta v vasi Predgrad, fara Stari trg .ob Kolpi. Rojstni dan‘obhaja takoj za moževim, 11. nov. Navadno ga kar skupaj praznujeta. Smo sosedje. Veliko hvaleižnosti jima dolgujemo. Vzgojila sta devet otrok — dva sta redovnici v Le-avenworthu. Enajst vnukov jima dela veselje. 3. Jožef Šercer, se je rodil v vasi Ribjek, ki spada v občino Osilnica. — Johanna, njegova žena, je bila rojena v vasi Za-most, župnija Caber. Zakonsko zvestobo sta si obljubila v cerkvi sv. Družine v našem mestu 2. maja 1921. Imata dvoje otrok, enega vnuka in 2 vnukinji. 4. Anton Orel ie bil rojen v Koprivni na Krasicu. V Ameriko je prišel 1. 1913. Delal je v Lorainu, Ohio, in od tam je prišel v Kansas City. Poročil se je v St. Bridget cerkvi dne 7. maja 1921. Zaposlen je bil pri Swift LETHBRIDGE, Alta. — Maj se ponuja s prvo pisanostjo cvetja in končno je toplo sonce le pričelo izvabljati v življenje svileno zelenje. Pozna je letos pomlad, upamo, da nam bo zdaj tem bolj radodarna z vsem razkošnim bogastvom. Praznični so bili majski meseci že doma, kjer smo jim dajali več globljega poudarka v šmarnicah, ki so se jih ljudje skoro nujno udeleževali širom slovenske domačije. Novi svet — različen v čutenjih in verovanjih — te lepe majske navade ne pozna. Pa je vseeno tudi tod maj tisti mesec, ki najbolj vzavolovi čuteče in dojetno srce. Mlado in staro. 4 Konec šole se bliža in študentje se bodo poslovili od šolskih klopi in prenesli svoje dejavnosti na izvenšolska polja počitnic, športa, sproščenosti. .. Maturantje bodo zapustili šolo in u-smerili pot v razne smeri. Mnogi bodo nadaljevali študije na visokih šolah, mnogi poiskali dela in se spoprijeli tudi praktično z nalogami in zahtevami resničnega življenja. Napotki in osnove so jim bile dane, bodo mogli nanje zgraditi lastno bodočnost? Upamo! it Za nas todle v Lethbridgeu je letos konec šole še posebno zanimiv. Kar osem naših slovenskih študentov in študentk maturira. Ne samo to. So štirje pari, in da je še bolj zanimivo, so to štirje pari iz štirih družin, torej bratje in sestre. Res ponosni smo bili z njihovimi starši in sorodniki tudi mi ostali iz naše male tukajšnje slovenske srenje, ko so med številno skupino’ letošnjih maturantov katoliške srednje šole praznovali svoj praznik: Marta in Stanko Dimnik, Ludvik in Majda Pahulje, Anči in Nik Previsič in Franci in Metka Šifrer. Nasmejanih oči so sprejemali diplome, nezavedajoč se, da je naj lepši kos študentovske mla^ dosti za njimi, čez maturantski prag stopajo na prvo važno , življenjsko razpotje.. . Bog daj, da bi jim življenje uslišalo in izpolnilo želje in da bi čimprej dosegli zastavljene cilje. Vse naše tople in iskrene misli, želje in molitve so te-le dni z njimi, saj so obetajoče veje našega v tujino presajenega rodu. Naj bi bili vztrajni, močni in pošteni tudi tile naši maturantje, kot so bili in so njihovi starši, ki so se kot brezdomci na poti v svet ustavili todle na preriji, si s trdim pa poštenim de-lob ustvarili nov dom, zakoreninili v novo okolje in uspeli... Maturantom in staršem naše iskrene želje in čestitke! Pak Co. 36 let do upokojitve. Spadal je vsa leta k naši župniji. Bil je priljubljen pevec — dokler ga ni pred nekaj leti zadela kap. — Njegova žena Matilda je tu Ljubljani se je vpisal na dunaj Kes// iz Slovenije Univ. prof. arh. Ivan Vurnik umrl Na letošnji Veliki četrtek je poklical Bog k sebi velikega slovenskega umetnika univ. prof. arhitekta Ivana Vurnika. Rodil se je 1. 1884 v Radovljici na Gorenjskem. Že njegov stari oče je bil ljudski rezbar. Njegov oče pa je izdeloval rezbarska in kamnoseška dela za ves gornji gorenjski kot. še danes stoje po cerkvah njegovi oltarji, spovednice, orgelske bmare in cerkvene klopi. Njegova mati je želela, da bi nadarjeni Ivan ček postal duhovnik. Dali so ga v šole. Po opravljeni srednji šoli v rojena Slovenka. Imata štiri o-troke, 2 dekleti in 2 fanta. Že vsi so poročeni. Vnukov je 17 in 5 pravnukov. Četudi družina Orel živi precej daleč, je vendar ostala zvesta naši fari. Vsi otroci so obiskovali našo šolo. Ni nedelje, da bi ne videli v cerkvi naša zlata jubilanta. Mr. Orel sicer težko hodi, a mu pomaga njegov zvesti angel varuh — žena Matilda. Vsem sta nam prelep vzgled srečnega zakona. In to smemo reči tudi o ostalih zlatoporočencih. Dal Bog, da bi vsi njihovi otroci hodili po njihovih stopinjah. s. M. Lavoslava sko tehnično akademijo. Trdo mu je šlo za denar. Moral si je pomagati z instrukcijami. V 3. letniku pa mu je dunajska akademija že podelila štipendijo. Na Dunaju se je Vurnik seznanil z znamenitim arhitektom O. Wagnerjem. Ta ga je napotil k nič manj slovitemu rojaku Fabianiju. Za 12 tednov je šel v Rim, kjer se je seznanil s klasično arhitekturo. Ves ta študij mu je pomagal, da je bil sprejet v gradbeni odbor za novi dunajski cesarski dvor. Med 1. svetovno vojsko je bil dodeljen komisiji za urejanje vojaških grobov v Nišu, Leskov- Hrvaski nacionalizem v SFRJ vedno močnejši GORICA, It. — Hrvat je najprej Hrvat, potem šele komunist, kristjan, demokrat. To je vedno bolj občutiti v teh dneh, ko se razpravlja o sprejemu dodatkov k ustavi, po katerih naj bi bila Jugoslavija postala zveza šestih enakopravnih držav — dosedanjih republik. Hrvaška komunistična partija, ki ve, da si Hrvatje želijo čim večjo gospodarsko in narodno neodvisiost,- je nenadoma postala prvoboriteljica za hrvaške interese in doživlja odobravanje tudi meščanskih, kmečkih in razumskih krogov. Ustaška miselnost, seveda v drugi obleki, je spet na pohodu. Srbi se čutijo znova ogroženi. Tako je hotel Beograd zadati poseben udarec Zagrebu na ta način, da je jugoslovanska pro-tišpijonažna služba objavila u-gotovitev, da je vodstvo komunistične partije na Hrvaškem povezano z ustaškimi skupinami, ki delujejo v inozemstvu. Prav tako je jugoslovansko javnost pretreslo odkritje, da sta mlada hrvaška atentatorja, ki sta umorila jugoslovanskega veleposlanika Roloviča v Stockholmu, sinova partizanskih borcev. V Jugoslaviji že ne gre več za borbo med revnimi in-' bogatimi republikami, temveč za spopad med Hrvaško in ostalimi deli države. Hrvatje mislijo znova e-nako kot v času bratov Radič in Vladka Mačka. Polemike v časopisju med Beogradom in Zagrebom se zaostrujejo. Misel na neko “neodvisno” hrvaško državo dobiva polet. Eni bi si jo radi ustvarili s pomočjo Zapada, drugi s pomočjo Sovjetske zveze. In ta je budno na oprezu. Ne smemo namreč pozabiti, da deluje v inozemstvu poleg ustaške emigracije tudi kominformistična, to se pravi bivši stalinisti, ki so se po prelomu med Stalinom in Titom leta 1948 zatekli v tujino. Ni čuda, da je prav pred prvomajskimi prazniki prišlo v Jugoslaviji do tridnevne seje predsedstva Zveze komunistov na Brionih. Na tej seji je bilo ugotovljeno, da nastajajo težave zaradi nezadostno razvitih samoupravnih odnosov, nezadostno razvitega medrepubliškega do-gcvaranja in povečanja narodne nestrpnosti. Nadalje so na seji ugotovili, da radio in televizija v nekih primerih nista upoštevala stališča Zveze komuhistov in da se je v zadnjem času povečalo inozemsko sovražno delovanje proti Jugoslaviji. Odmev na to sejo je bil Titov govor, ki ga je v nedeljo, 2. maja, imel v istrskem mestu Labinu. Tam je med drugim dejal, da je Jugoslavija mnogim trn v pe'ti. V svetu so sile, ki niso zadovoljne z obstoječim stanjem in se pri tem poslužujejo raznih obveščevalnih služb. Posebno v zadnjem času je čutiti njih pritisk. Tito je tudi opazil, da nekateri posamezniki izgubljajo vero v to, kar bi morali storiti. Take malodušneže bo treba odstraniti. Tudi za mladino bo treba bolj poskrbeti. “Mi imamo dobro mladino ____ je dejal Tito — toda en del je zapeljan z raznimi lažmi in klevetami ter zato koleba v naši družbi. Sem proti temu, da se na naših univerzah dopuščajo profesorji, ki delujejo proti našemu sistemu, ki vzgajajo našo mladino proti naši družbi in ki klevetajo naše voditelje. Našo mladino moramo rešiti pred takšnimi ljudmi.” Glede odnosov z Italijo pa se je Tito v istem govoru zelo pozitivno izrazil. “S sosednjo Italijo ko sem bil nedavno tam, smo se resnično sporazumeli, da skupno odstranimo vse tisto, kar bi moglo privesti do sporov ali trenj, kakršnih je nekoč bilo. To je želja tako italijanske vlade kot tudi italijanskega naroda. Sporazumeli smo se, da postopoma rešimo tudi obmejna vprašanja. Razume se, da se ni več govorilo o coni B, pač pa o obmejnih vprašanjih. O tem se sedaj razpravlja in prišli bomo do sporazuma. Tako italijanskemu narodu kot vladi so čim boljši odnosi z nami zelo pri srcu!” K.G. cu, vse do Sofije. V tem času je dobil vpogled v srednjeveško srbsko kulturo in zlasti še folkloro kakor tudi v turško arhitekturo džamij. Ko je bila 1. 1919 ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani, je postal prof. arhitekture. Kasneje so ga hoteli dobili v Zagreb, a je ostal zvest slovenski univerzi. Pokopan je bil na Veliko soboto v Radovljici. Njegov pogreb je bil skrajno preprost, kakršno je bilo tudi vse njegovo življenje. Po njegovi želji so mu ob grobu zapeli hvalnico “Tebe Boga hvalimo”. Ko je bil upokojen, se je vrnil v radovljiško faro, odtlej pa je delal najrajši za lepoto brezjanske cerkve. Sicer pa je vsakemu duhovniku zastonj ustregel z načrti. Bil je izredno veren. V njegovi osemčlanski družini so vsak večer molili skupaj rožni venec. Ko je razdajal imetje, so mu to nekateri zamerili. Odgovarjal jim je: “Veste, tudi v na-zareški hiši tega niso imeli!” Njegovo življenjsko načelo je bilo: “Bog-Stvarnik je tisti, ki ureja našo življenjsko pot.” Razstava v Ljubljani V Narodni galeriji so odprli retrospektivno razstavo slikarja Mihaela Stroja v spomin na stoletnico slikarjeve smrti (1809-1871). Na razstavi je poleg religioznih, krajinskih, zgodovinskih žanrskih slik več dosedaj neznanih portretov,!ki jih je naslikal Stroj. Ta slikar je poleg Jožefa To-minc'a in Matevža Langusa tipični predstavnik slikarske umetnosti iz prve polovice 19. stoletja. Z mnogimi portreti slovenskih in hrvaških kulturnih in političnih osebnosti je zapustil zanimiv dokument o naši preteklosti. V Ljubljani manjka stanovanj Po uradnih podatkih je bilo konec lanskega leta v Ljubljani 23,752 stanovanj premalo. Leta 1961 so imeli “samo” 20,183 stanovanj premalo, kar pomeni, da se je primanjkljaj povečal za 3569 stanovanj ali za 17.7%. Če bi hoteli primanjkljaj odpraviti, bi morali z vso paro graditi osem let, da bi odpravili sedanji primankljaj. Rekord gradnje stanovanj je 1967 s 3081 stanovanji. Seveda je to nerealnost, kajti smešno je misliti, da v bodočih osmih letih ne bi bilo nobenega novega kandidata za stanovanje. Prezgodaj so podirali Velenjski rudnik lignita je sklenil pogodbo o prodaji lignita z avstrijsko termoelektrarno v Št. Andražu, če bo lignit u-strezal, bodo sklenili petletno pogodbo o dobavi 1.5 milijona ton. 2e sedaj pa nastajajo skrbi, kako bo z dobavo. Železnico od Velenja do Dravograda so namreč ukinili, mislinjska cesta pa ne bo prenesla takega prometa s težkimi tovornjaki. Dnevno bi morali odposlati 80 vagonov v št. Andraž. Sedaj že začenjajo z iskanjem krivca, ki je preuranjeno in brez poznavanja gospodarskih gibanj demontiral železnico. Eni pravijo, da je treba ponovno u-rediti železnico, drugi pa so za takojšnjo gradnjo nove ceste po demontirani železniški progi. Kmetje se pritožujejo Konec marca je zborovalo nad 100 kmetov, zadružnikov in ko-operativov poslovnega združenja Styria, kjer so razpravljali o dopolnitvi statuta zaradi razširjene d e j a v nosti združenja. Kmetje so ostro kritizirali pomanjkanje kmečkega zavarova-nja> ugotovili so, da so kmečke žene najbolj zapostavljene. Glede pomanjkanja denarja so dejali, da se je za film “Maškarada” (ki so ga nato prepovedali) le našel, samo za kmete ga ni in ni. Močno so tudi kritizirali film Rdeče klasje, ki so ga posneli po Potrčevem romanu “Na kmetih”. Na Vrhniki zemlja zastonj! Vrhniška občina je najbrž e-dina v Sloveniji in celo v Jugoslaviji, ki ponuja zemljo zastonj. Franci Širok, predsednik občine takole vabi: “Pridite in si zgradite trgovino nekje pod klancem, oprostimo vas komunalnega davka; za zemljišča, ki so last splošnega ljudskega premoženja, vam ni treba odšteti niti dinarja.” CLEVELAND, O. Ženske dobijo