286
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 59. Pri nas so češplje letos posebno dobro obrodile,v denar spraviti pa jih bodemo mogli le tedaj, ako jih posušimo. Naše sušilnice suše vse po starem načinu, iu to z dimom. Vsled tega mislim jaz narediti novo sušilnico. Predno se pa lotim dela, svetujte mi, katera sušilnica se Vam zdi boljša, ali tista ki ste jo objavili pred štirimi leti v „Novicah", in ki je, če se ne motim, narejena po R. Dolenčevem načinu, ali pa morda tista, ki ste jo priobčili pred kakimi dvema letoma v „Novicah", ki je narejena po ameriŠKemu načinu? (J. D. v Pr. na Primorskem.)
Odgovor: Ker se letos sploh zanimajo za sadne sušilnice, hočemo odgovoriti nekoliko obširneje. O sušilnicah, o katerih povprašujete, in kateri sta bili pred štirimi, oziroma pred dvema letoma priobčeni v „Novicah" bodi Vam to le v odgovor: Prva t. j. Dolenčeva sušilnica, sestavljena je po nemškem, t. j. Lukasovem, drugu pa po ameriškem načinu. V zadnjih petih letih se je pa izpremenilo glede sadnega pretvarjanja, da se laže raz-pečava, toliko da ne moremo danes nikakor priporočati Lukasove sušilnice. Lukasova sušilnica je sestavljena tako, kakor naše navadne sušilnice, le s tem razločkam da dim ne prihaja do sadja. Vodilna misel pri sestavi teh sušilnic je, da je prostor pola vročega sopara v katerem naj se suši sadje. Ta misel je pa popolnoma napačna, ker se sadje v taki sušilnici ne suši, ampak se le kuha v soparu. Na zadnje, t. j. čez kakih 12 do 24 ur se sicer posuši vloženo sadje, izdelek pa ni veliko vreden in kuriva je pogorelo veliko. Prostor, v katerem naj se suši sadje, ne sme nikdar biti topel do 100 C,, ker sadna vodna zavre ob tej toploti, sadje popoka, in iz njega se cedi sok. Tako sušeno sadje je malo ali pa nič vredno. Ako pa vzdržite v Lukasovi sušilnici pravo toploto, t. j. nad 80 do 90° C, tedaj pa lahko sušite, kar ste enkrat v sušilnico vložili sapja, tudi 2 dni, pa še ne bode suho. Zakaj pa ne? Obesite mokro perilo nad kotel, v katerem vre voda, in nikdar se vam ne posuši, ker bode perilo vedno mokro od vodene sopare, ki puhti iz kotla. Ravno tako je s sadjem v stari su-šilnci. Vroči zrak v njejfne dela samo, da zavre sadna voda, in sadje popoka, ampak tudi da voda izpuhteva, vodena para ostane pa potem v sušilnici. Vsak pameten človek lahko izprevidi, da se sadje ne more sušiti v tem prostoru, ki je silno poln vodene pare. Vsled velike vročine se raztegneta v sušilnici zrak in vodena para ter izkušata oditi po raznik razpokah. Skozi te razpoke in sušilnična vrata prihaja v sušilnico nekaj svežega in suhega zraka in ta dela, da se suši sadje. Zato pa je sušilo zelo počasno.
Nastane torej vprašanje, kako je sušiti sadje? Odgovor je: Z zračnim prepihom. Zrak okoli sadja jemlje mu vlago, a le do neke mere, in cicer toliko več, kolikor je toplejši. Ako ostane ta do gotove mere z vlago nasičeni zrak okoli sadja, potem se sadje ne suši več. Treba  je   ta   zrak   odpraviti   in   pripraviti   na   njegovo
mesto drugega, suhega. To hitro menjavo imenujemo prepih. Komu ni znano, da se suši vsaka reč ob vetru veliko hitreje nego ob mirnem vremenu? Sedaj pa poreče morda kedo, sušimo pa sadje na vetru. Prav tako sušimo sadje tudi na ta način. Eadje, ki sušeno na dovolj toplem solnci, ima dosti prepiha in posuši se najlepše. Tako pa ne kaže sušiti povsod in vselej, ker ravno mrzlo in vlažno vreme jesensko nasprotuje takemu sušenju. Kako torej ravnajmo, ako so stare sušilnice slabe na planem pa ne moremo sušiti? Naredimo sušilnico, v kateri je močen prepih vročega zraka. Sušilnice, ki so narejene na ta način, imenujemo ameriške, ker so bili Amerikanci prvi, ki so praktično izvedli to, kar poznamo mi uže dolgo, a žalibog le po teoriji. Ameriška sušilnica, bodi si sisteme Aldenove, Ryderjeve ali katere druge, sestavljena je na ta način, da prihaja v sušilnico vroč zrak, ki gre hitro mimo sadja in potem kar je le hitreje mogoče zopet iz sušilnice ven, ker je poln vlage. Ta zrak je vroč kakih 80 do 90° C, in kolikor enakomernejši in silnejši je prepih, toliko boljša je sušilnica. Tako sušilnico prirediti seveda ni tako lahko, prvi pogoj je, da je peč pravilno  napravljena.
Oporekati mi utegne kedo: Saj imajo Luuasove sušilnice tudi zračne privotne cevi in oddušnike. Zakaj torej niso dobre? Zato, ker privajani zrak ni dovolj vroč, in ker oddušniki ne ustrezajo. Zračni prepih nastane le v neposredni črti med zračno privodnico in oddušnikom. Ta zračni prepih pa obstoji iz popolnoma nezadostnega zračnega slopa, ki dela le kvaro, kajti tu pa tam na lesi se sadje suši še precej dobro, po največ pa le prav slabo in počasi. V ameriški sušilnici je pa prepih enakomerno razdeljen čez vso leso.
Glede uspeha Vam sporočamo to-le: V Lukasovi sušilnici, pri kateri imajo vso lese skupaj 10 m2 površja, lahko posušite, če se prav dobro vede, v 12 urah, ako denete na vsak m2 33 klgr. češpelj, 333 klgr. Ker jih veliko popoka in se obilo najboljših tvarin izcedi, nadejati se morete največ 100 klgr. suhih češpelj. Koliko kuriva pogori v teh 12 urah, mislite si lahko sami. V ameriško sušilnico katera ima ravno toliko lese vložite tudi vsakih 20 minut eno leso z 33 klgr. Ker je 10 les, pride zadnja les* čez 3 ure in 20 minut na vrsto, in tedaj je prva naložena lesa tudi uže suha, ter jo izpraznite. Vsakih 20 minut vdenete v sušilnico leso, naloženo s svežim sadjem, in vzamete iz nje eno leso s suhim sadjem. V ostalih 9 urah bodete torej posušili 27 les po 33 klgr. ali vsega skupaj 900 klgr. češpelj, ki dado 300 Jdgr. suhega blaga. V ameriški sušilnici posušite v istem času trikrat toliko sadja nego v Lukasovi, porabite pa morda trikrat manj kuriva. Posu-šono blago se pa niti primerjati ne da, toliko lepše je iz ameriške sušilnice. Svarimo Vas pa, da ne kupite majhnih sušiluic, ki so še celo premične, in katere imenujejo „Wanderdorren", ker te so ravno tako sleparske kakor Lukasove „Wanderdorren".
Še tole: V članku „Novic" v katerih je govor o Lukasovi sušilnici,   omenjeno  je,   da  je tako   sušilnico
naredil pokojai L. Dekleva v Košani, in da mu ugaja. Za tačas, ko je bila tista sušilnica narejena, bila je dobra, ker boljših nismo poznali. Leta 1886. je pa De-kleva predelal sušilnico, ker mu ni nič več ugajala, in sicer po ameriškem načinu, kolikor so seveda razmere dopuščale. Dekleva je dobil od kmetijskega ministerstva za svojo ameriško sušilnico 100 gld. premije.
Prav v vaši bližini, t. j. v Trnovem dela ravno sedaj g. župan Urbančič večo sušilnico po ameriškem načinu; pri njem lahko vidite vse natanko, kakšna je taka sušilnica.
-    287