Poštnina plaCana v gotovlnl Lzhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Dln, V Gelju po raznašalcih dostavlje- na 7-50 Din, ta inozemstvo20Din Ralun pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Gena 1 Dtn Redakcija in aprava: Celje, Strossmayerjeva ullca št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interuroan štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. ' Oglasi po tarifu. ^oopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo Ie po možnosti. Štev. 38. Celje, ponedeljek 8. maja 1933. Leto XV. Proslava 50 letnice obrtne nadaljevalne sole v Celju CELJE, 8. maja. V nedeljo 7. t. m. je slavila celjska obrtna nadaljevalna šola svoj zlati jubilej, 50-Jetnico ustanovitve. Pro- slava se je vršila v dveli delih in si- cer z razstavo šolskih izdelkov v pro- storih Obrtnega doma in z akademi- jo v Mestnem gledališču. Točno ob 8. zjutraj jc otvoril gosp. dr. Alojzij Goričan, celjski župan in predsednik šolskega odbora obrtne nadaljevalne Sole v Celju, ob navzoö- nosti lepega števila občinstva, obrt- ništva in obrtniškega naraščaja raz- stavo šolskih izdelkov v Obrtnem do- mu. Med navzoeimi smo opazili za- stopnika mestnega načelstva magi- stratnega direktorja g. Iva Šubiea, inšpektorja strokovnih Sol v dravski banovini g. Mihajla Presla, direktor- ja dvorazrcdne drž. trgovskc Sole v Ceiju g. MarinCka, podpredsednika Okrožnega odbora obrtniških zdru- ženj v Celju g. Josipa Kirbiša, pred- sednika Slovenskega obrtnega dru- Stva v Celju g. Vinka Kukovca, pred- sednika celjske podružnice Društva jugosl. obrtnikov g. Stojana Holobar- ja, načelnika Trgovsko-obrtne kre- ditne zadrugo v Celju g. Antona Leč- nika in predsednike obrtniških zdru- ženj v Gelju. G. d.r. Goričan je v kratkcm, a jc- dernatem nagovoru oCrtal pomen raz- stave, ki je plod ncumornega dela učiteljstva in obrtniškega narašoaja, Od prevrata sc je sola pod spretnim in taktnim vodstvom g. Joška Bizja- ka razvila. skoro do popolnosti, kar dokazujejo razstavljeni Šolski izdel- ki. G. Bizjak je z ljubeznijo in razu- mevanjem priklenil nase obrtno mla- dino, ki vicli. v njem svojega vzorne- ga voditelja. Poleg njega in ž njim roko v roki je del oval učiteljski zbor obrtne nadaljevalno sole, pa tudi celjsko obrtništvo in njegove orga- nizacije so podpirale solo. Vsem torn faktorjem gro največja zahvala, da je celjska obrtna lmdaljevahia žola ena najboljših v dravski banovini. Pozdravil je tudi navzoeega kovaš- koga mojstra g. Antona Gregla, ki je kot vajenoc obiskoval solo takoj ob njeni ustanovitvi. Pozval je mladi- no, da naj sc z ljubeznijo oklene svo- je šole, kajti le v izobrasjbi m delu bodi naš napredek. Kiparski vajenec Podkrižnik Hin- ko je v imenu vajencev izročil gosp. Bizjaku lepo sliko »Pozdrav vajen- cev« z naslednjimi besedami: Koliko nas je bilo vseh ueencev Va- Sih, koliko nam ste dali dragocenih let, koliko ste nam dali vsem na pot v življenje, da pojdenio od Vas bogati, dobri v svet! Zaman ni bilo Vase neumorno delo, vzgojlii tisoö© delavnih ste ljudi, to Vaše delo je tako veliko, lepo, da zanj vso hvalo nam izreči možno ni. V vsem našcm delu živel bo spomin najlepši na Vas, zato vse naše delo plodno bo, sinovi zvesti bomo vselej domovini, obljubljamo ob težkem Vam slovesu to. Kot prav neznaten znak veliko naše hvalc izročam Vam to skromno delo naših rok, v spomin ga hranite So dolgo vrsto solnčnih, radostnih let, ki ž njimi trud Vam plaeaj Bog! Vajenka modistka Anica Strouha- lova je v imenu vajenk poklonila g. Bizjaku lepo sliko »Mak«, sreski sol- ski nadzornik g. Riko PcstevSek pa v imenu učiteljskcga zbora relief »Vir in zahvala dela« kot znak spo- štovanja uCiteljskega zbora do svo- jega vodje. G. Bizjak je vidno ginjen sprejel i poklonjcna darila in se s prisrčnimi • besedami zahvalil za toliko pozor- nost, rekoč: »Zc ob prevzcmu vodslva sole sem so vas, draga mladina, okle- nil z vso ljubeznijo in to ljubezen bom obdržal tudi v naprej, pa četu- di bom izročil vodstvo drugi, mlajši moči. Bodite, dragi mi vajenci in va- jenke, vedno zvesti domovini» naši lepi Jugoslaviji, bodite pošteni v be- sedi in dejanju, strmite po napred- ku in imejte vedno prod očmi, da bo- sto s svojim vestnim delom koi-istili sebi in eclokupnosti. Da smo dosegli tako Jepe uspohe, gro najveCja zahva- la učiteljskemu zboru. Lepo dolo v soli dokazuje, da ima obrtna nada- ljevalna sola v Celju marljivo in iz- vrstno uCiteljstvo, ki jamci tudi za naprej za procvit in napredek sole. Zahvaljujem se vse mmojstrom, ki so razumeli cilje in naloge sole, poši- Dobro pre^veceno jenapol prebavljeno. 2a prezvečenje potrebujete dobfe in zdrave Jjobe in has take si ohranite z ODOLoro gOPOL-omsi Ohranite zdravo -feobovje do yisoke starosti. »- Ijali svojc vajence pridno v Solo, in želim, da bi tudi v bodoče vladala med solo in obrtniki najlepša harmo- nija. Zahvaljujem se tudi Vam, go- sy-od inspektor, ki ste vedno podpi- iaii Jiaso solo in skrboli za njo prav oCelovsko. KonCno se zahvaljujem Vam vsem, ki, ste prišli, da s svojo navzočnostjo dvignete pomen danaž- nje proslave.« Inspektor strokovnih šol v dravski banovini g. Mihajlo Presl je čestital g. Bizjaku in učiteljstvu k doseženim uspehom in izjavil, da se je z vese- Ijom udeležil današnje proslave Sole. ki je na vi^ku. Sledil je ogled razstavljenih pred- metov. V pritliCju so bili razstavlje- ni šolski izdelki moSkega in ženske- ga krojastva, v uCilni sobi izdelki prvih razredov, v dvorani v prvem nadstropju za izdelki zadnjih razre- dov. Vsi posetniki razstave so se po- hvalno izražali o razstavljenih pred- metih in se čudili preciznosti in Ci- stosti rizb in drugih izdelkov. Narav- nost presenečenje pa so vzbudile sli- ke in portreti, ki jih je izdelal mizar- ski vajenec K. Jan, pa tudi kiparska dela kiparskega vajenca H. Podkriž- nika. Oba sta izrecna talenta, ki bo- sta lahko v teh strokah napredovala, ako bosta imela za to priliko. Pod- križnik dela v svoji stroki, za Jana bi pa bilo škoda, čc bi se mu ne omo- gočilo, da hi razvil svoj slikar.ski ta- lent. Ob 15. je prispel g. podban dr. Pirk- majer, ki si je ogledal razstavo in so pohvalno izrazil o njej. Ob 1(5.30 so je pričela v Mestnem gledaliSču ob precej dobri udeležbi občinstva, zlasti pa mladine, akade- mija obrtnega naraščaja. Po overturi je župan g. dr. Alojz Goričan otvoril akademijo z lepim nagovorom in ponovno izrekel za- hvalo vsem, ki so s svojo požrtvo- valnostjo in delom pripomogli k uspehom te izvrstne Sole, zlasti pa neutrudljivemu in vestnomu vodji g. J. Bizjaku in učiteljskemu zboru. FIR: Psi Pse imam rad, najsi bodo že ka- terekoli pasme, prevdarne jazbečar- je, samozavestne doge, bojevite volč- jake ali' pa majhne, živahne fokste- rijerje. Vsi, tako razliCni po tempe- ramentu, so vendar potomci svojih pradedov, silnih, napol divjih psov, ki so že od nekdaj drugovali člove- ku, z njim. lovili in se borili. Nekaj elementarnega jo v njih — toliko ča- sa živimo z njimi, a nikdar jih do- cela ne razumemo. Njihov svet nam je nerazumljiv; seveda, saj imajo cut vonja, ki je neprimerno občutljivejši od naSega. V njihovili možganih jc predel, ki služi cdino dojemanju in predelovanju vonjev — ves svet je zanjo sestavljon iz vonjav, ne gleda- jo ga toliko — vohajo ga. In kadar se v pasje sanje prikrade vonj dlv- .laßino ali sovražnika, se porajajo l\- vali v možganih vzgoni in željo in ttgodja ali neprijetnosti — prav ka- kor v naSih sanjali. Kajti psi sanja- jo. V spanju pogostokrat rahlo pre- mikajo noge, prav kakor da bi tekali, in včasih se jim izvijc iz grla glas, podoben onemu, ki ga imajo pri hi- trem teku za divjačino v zanosu lov- ske razigranosti. Tako čudno razliCni so od nas in vendar tako slični! Psi so obCutljivi m yeCkrat naravnost prevzemajo manire svojega gospodarja. Njegov dub jim je tuj, ne pa njegove kret- nje in vcasih niti njegova Custva ne. Nemci pravijo: »Kakršen gospod, tak- sen pes.« Ne brez vzroka. Razen dre- sure prevzame pes tudi ves nacm svojega gospodarja. Tatov pes je prc- kanjen in tatinski, lov^ev pes stra- sten^lovec, mesarjev pes sirov, luk- susni pes pa eleganten in prazno- glav — prav kakor gospodartf. Mno- gi psi so ponosni in neßimerni. Uži- vajo v uspehih, a tudi v lastni zu- nanjosti. Zabaven jo pogled na »bolj- šcga psa«, ki z neznanskim zaniöe- vanjem gleda na pocestno sodrgo, živali, ki. mu niso ravne in ki sploh ne »prihajajo v poštev«. Kako nepri- jetno mu je, fie so zamaže ali pa 5e ga je, o joj, moCnejgi tovariš s ceste zagrabil in povaljal v blatu! Ce se nogovanemu psu pripeti kaj takega, se ^uti naravnost osramočenega. Vi- del sem pse, ki so v takem slučaju povešali glavo in rep ter se bali do- mov. V svojem vedenju so bili podob- ni dečku, ki je pomazal ncdcljsko obleko. So trenutki, v katerih jo pes člo- veku tovariš, predvsem lovski pos. Seveda se mora uöiti lova, ko pa se je izuril, misJi na lasten naßin in ve, kaj jo vreden. Lovcc iztegne roko in ukaže:, »ISCü« Pes skloni glavo, a nekako vendar ve: »Brez mojega no- su gospod vendar no bi ničesar na- šel!« Psi so pogostokrat podobni slu- žabnikom, ki imajo lastno mnenje. Tak jc bil jerebicar Veran, ki ga že davno ni več med živimi. Ce je šel kdo z njim na lov in zgrcSil divjaCi- no, ga je pogledal postrani, tako ža- lostno in prezirljivo hkrati, da je bi- lo še vsakemu nerodno. Zgodilo se je že, da psi s slabimi strelci sploh niso hoteli na lov — to je bilo kar pod njihovo Castjo. V takih stvareh so Cisto ClovoSki, a dnigiß so nam zopet prav neraz- umljivi. Bojijo se strahov, ki jih mi ne vidimo, in mislim, da so na svoj način neznansko praznoverni. V me- sečnih noCeh posebno radi lajajo ali pa zategnjeno tulijo kakor volkovi. OCito je to običaj iz pradavnih Ca- sov, ki sc je ohranil do današnjcga dne. so v najbolj krotkih pseh so včasih javi, vzdrami neugnanost nji- hove prvotne narave. Cudna Custva iz davnine, iz Casov, ko jc bila nara- va svobodna, divja in mogoCe moC- nejša kakor sedaj. Mislim, da sta prcdvsom dva elovoka pse posebno dobro razumela: Ernest Seton Thompson in Jack London, Ameri- kanca iz prirodne, divjo Amerike, ne iz onih velikih, kamenitih pušCav, ki se imenujejo velemesta. V teh so Živali danes že silno redke. — Civili- ziranec se je s telesom in dušo pre- dal strojem, da bi ga odvedli Se dalje od narave do sigurne in zaslužene propasti. Psi nam predstavljajo del narave, iz katere smo prišli. Cudovito primi- tivni so in čudovito krepki. Mogoče jh imamo zato radi, kor Cutfmo v njih velifanstvo naäih Jastnih ani- malnih sil. Veseli smo, «e öutiino njih živalsko (in otroSko!) radost nad lastnimi gibi. V njih jc sproSCe- nost, ki jo doscgamo civihziranci lo redko, mi, ki nam je glava polna nomirnega znanja, za katerim se skriva skrb in tegoba. Človek, ki je čisto tak kakrSno so živali, greäi proti lastni naravi, ki nam je pa v živalih vendar sorodna in draga. Bernard Shaw je bil äe majhen de- Cek, ko so mu povedali, da bo on, Co bo priden, sicer prišel v nebesa, ne pa tudi domaöi pes in papagaj, njegova prijatelja. Mali Shaw je ta- koj kategorično izjavil, da v takSna nebesa ne mara, in jaz sem Cisto nje- govega mnenja. Stran 2. »Nova Doba« 8. V. 1933. Štev. 38. Vajenka Strouhalova je deklamirala pesem »K petdesetletnici obrtne na- daljevalne sole v Celju«, ki jo je zlo- žil učitelj g. Fran Roš. Sledile so tri pesmi mešanega mladinskega pev- skega zbora obrtniškega naraščaja pod vodstvom strokovnega učitelja g. Peca Šegule. Učinkovito so zapeii Premrlovo »Slovanska pesem«, Fajg- Ijevo »Domotožnost« in Sattnerjevo »Nazaj v planinski raj«. Sledil je lju- bek rajalni nastop vajenk, ki so pod vodstvom učiteljice gdč. Anice Fle- gove izvajale pies »Mladost — ra- dost«. Mlade vajenke so izvedle to točko prav zadovoljivo. G. Joško Bizjak, vodja obrtne na- daljevalne sole v Celju je predaval o zgodovinskem razvoju sole. V dobi dolgih 50. let je bil tudi ta razvoj tr- njeva pot in premostiti je bilo treba mnogo težav, prcdno je dosegla sola današnjo višino. Med drugimi je omc- nil tudi g. Vinka Kukovca, župana celjske okoliško sole in predsednika Slovenskega obrtnega druätva v Ce- lju, zadružnega komisarja g. Ignaca Založnika, g. Ivana Kebeka, prvega slovenskega župana celjskega, g. dr. Jura Hrašovca in današnjega župa- na g. dr. Goričana, ki imajo velike zasluge za to solo, v katcri uživa da- nes pouk okrog 400 vajencev. Sledile so zopet tri pesmi mladin- skega zbora: Vodopivčeva »Vipav- ska«, dr. B. Ipavca »Leži pol je ravno« in Adamičeva »V gozdu«. Mladinski zbor je izvajal vse pesmi precizno in 'dovršeno. Ta mladinski zbor je edi- ni te vrste v naši banovini in zaslu- ga zanj gre Slovenskemu. obrtnemu društvu v Celju. Vajenci so izvajali pod vodstvom učitelja g. Miloša Preloga telovadnj točki »Pozdrav telesni vzgoji« in pre- skoke čez mizo. Telovadni točki sta, bili dovršeni in eksaktno izvedeni. Mladi telovadci so želi živahen aplavz. Nad vse lepa je bila živa slika va- jencev in vajenk, ki je predstavljala delo v šoli in mojstrovi delavnici. Pri akademiji je sodeloval orkoster Celjskega godbenega druStva. Šolskemu vodstvu, učiteljstvu in vajencem iskreno čestitamo k lepo uspeli prireditvi z željo, da bi nas tudi v bodoče večkrat prescnetili s tako lepimi točkami, in da bi obrtna nadaljcvalna sola tudi v na- prej stremela za napredkom. ILJA ERENBURG: Hugenberg, „Ufa" in nemški patriotizem Pričujoči članek naj bo moj odgovor na notico »Deutsche Zeitung« z dne 30. aprila 1933., kjer me ta list imenuje »krat- kovidnega napadalca Use«. Predrzno pa je podtikanje, da me je pri pisanju članka vocli- la kakršnakoli strankarska strast, še bolj drzno jo podti- kanje, da propagiram tujeje- zične filme, kakor da je nem- ščina naš matorni jezik, vsi ostali jeziki pa »fremdspra- chig«. Gospodje okoli »Deut- tsche Zeitung«, da ne boste mislili, da samo jaz napadam »Ufo«, vam sporočam: V Za- grebu so sklenili, da otl 1. ju- nija dalje ne bodo naročili niti enega nemškega filma vec, in to iz umetniških vidikov, ki so tudi mene vodili, ko sem pisal članek o »Ufi«. Sicer pa naj spregovori slavni ruski pisa- telj Ilja Erenburg, kateremu vendar ne morete odrekati ob- jektivnosti. Kar se pa tiče na- še mladine, ki naj bo narodno vzgojena, povdarjam slej ko prej: »Ufini« filmi niso dušev- na hrana za našo mladino, ti filmi uplivajo kvarno na mla- dino, zahtevamo predvsem francoske filme in ne ameriš- ke, kakor trdi »D. Z.« Milan Košič. Hugenberg ima vse, kar je potreb- no človeku, ki hoče vladati: dušo ce- sarja, lico stražmojstra in svoje Iju- di v vseh bankah. Do oblasti se je povzpcl v tistih letih, ko so navadni smrtniki jcdli krompir v oblicah in ga solili s svojimi solzami. Upokoje- ni uradniki, Hugenbergovi somišlje- niki, sy> takrat prodajali irjuhe in sladkornike, Hugenberg pa je kupo- val akcije. Kot pošten Nemec je ko- pičil bogastvo, da ne bi prišlo v ro- ke tujcem. Ko so policaji pomirili poslednje puntarje in je marka spet iznova vstala na noge, je Hugenberg postal gospodar Nemeijo. Med njegovimi zvestimi jo nemalo profesorjev. Eden izmed njih, namreč profesor Bern- hard, je pojasnil strmečemu prebi- valstvu: g. Hugenberg bogati samo zavoljo vzvišenih idealov. Ko je imel Alfred Hugenberg dvaj- set let, jo pisal stihe. Ti sicer niso bili posebno komplicirani, toda pol- i Tii najplcmenitejših Custov: i »Ljubezen jo sestra zarje, ! ljubezen jo sveta earica . . .« * Kmalu pa je Hugenberg zapustil ! poezijo in se pričel baviti z resnejši- | mi stvarmi: postal je ravnatelj Krup- j povih tovarn. Nikakor pa se ni iz- neveril liriCnim načclom: »Na nas gleda oko cesarjevo . . . Obrambna pripravljenost in vojaški dun sta naj- večji kreposti našega naroda . •. .« Nič zato, če so Kruppovc tovarne do- j bavljalc orožje tudi sovražniku, de- j nar se je zbiral v rokah pravih Nem- j cev. To ni vulgarni patriotizem, mar- i več globoki in premišljeni patrioti- j zem, patriotizem g. Hugenberga. Hugonbergu ni dovolj, če ima de- nar in cast, on se pol eg tega bavi tu- di z vzgojo naroda. Ustanovil jo in- stitut s tajinstvenim imenom »Din- ta«. Za to dejanje ga je blagoslovil sam Oswald Spengler,. podpirali pa so ga ravnatelji vseh trustov. »Din- ta« se mora boriti s pogubnim mate- rializmom. Hugenberg je kajpak ide- alist in želi, da bi se sleherni porur- ski rudar dvignil nad vse dosegljive duševne višine. »Dinta« izdaja »Ru- darski list« — delijo ga delavcem brezplačno. »Dinta« ustanavlja sole za otroke in tecaje, prireja predsta- ve. Pol eg tega propoveduje potrplje- nje, delo, varčnost in patriotizem, to se ve, ta patriotizem ni čoz mero komplicirani patriotizem tajnega svetnika Hugenberga, ampak navad- ni patriotizem, dostopen razumeva- nju priprostega. Nemogoče je torej, da Hugenberg ne bi: znal pravilno oceniti belega platna s premikajočimi se sencami! Le zdavnaj, še v vojnih letih, je iz- gotavljal patriotične filme, polne bo- drosti in heroizma; filmi so nado- mestovali pojemajoCe kalorije. Ko se je Hugenberg trdno postavil na no- ge, si je sklenil podrediti vso nemško filmsko industrijo. Če zgrabiiš stvar na pravem koncu, ti postane kino vir ogromnih dobičkov. To je dobro vedel in ni nikoli pozabil na svojo zgodovinsko misijo. »Ufa« je pred bankrotom. Defecit doscga 50,000.000. Banko odklanjajo podporo nesigurnemu podjetju. Tedaj je prišel odreSenik. Strogo je vihal viljemovsko brko. Pod brki je igral smehljaj zadovoljstva. To se ve, Hugenberg ne del a kar tako tja v en dan, on ni filantrop, ampak podjeten človek. Za vsak iz- vod »Rudarskega lista« prejema od trustov po deset pfenigov. Preden prevzame z deficitoin obremenjeno »Ufo«, si mora zagotoviti blagoslov drugih patriotov. * * Na, čelu »Konzorcija Hugfenberg« stoji dvanajst ljudi. Ta številka od- govarja vsem tradicijam. Hugenberg pravi,: »dvanajst nacionalno mislečih ljudi«. Pravi jim tudi »stroha«. Pod zemljo rijejo delavci, na zemlji Civ- kajo pesniki založbe »Scheii«, ogrom- no stavbo pa pokriva streha. To je abeceda stavbne umetnosti. To je tudi abeceda lepe idealističnc druž- be. Med dvanajstimi izbranci je g. Albert Fegler, predsednik »Jeklene- ga sindikata«, g. Emil Kirdorf, last- nik premogovnih rcvirjev, senator Wittheft, ravnatelj »Privatne ban- ke«, minister narodnega gospodar- stva dr. Becker in nekaj drugih ide- aliistov. Hugenberg ceni tudi /nanost: profesor Ludwig Bernhard ni ne to- varnar ne bankir, on je samo avtor debele razpravo o nravstvenih vred- notah Hugenberga. Tajni svetnik je povzdignil profesorja do »strehe« — g. Ludwig Bernhard je eden izmed dvanajstih. Sicor pa, ta dvanajstori- ca, to so le apostoli. Mesija je Alfred Hugenberg. Pasje življenje jo krajše, nego Cloveško, hitro vznikne in hitro pre- ide. S šestimi leti je pes star toliko, kakor človek, ki jih ima šestintri- deset. Mnogih se spominjam, poseb- no iz otroSke dobe, kajti žival je ved- no bližja otroku nego odraslemu. Spominjam se nenavadno lepih in pametnih psov, a tudi takih, ki so bili prave karikature. Najzabavnejša me temi je bila psička, ki sem jo spoznal pri Triglavskih jezerih. Ime- la je telo nenavadno dolgega jazbe- Carja in glavo pinča. Telo je bilo pokrito z resasto dlako neke čudne rdečkaste, naravnost nemogoCe bar- ve. Imela je lepe oči, a drugače je bila tako grda, da jo jo človck ne- hote opazil. Ce si vrgel kos lesa, je skočila v čudovito, prozorno vodo je- zera in plavala kakor vidra. A kaj pomenijo vsi opisi — čo bi jo bil sli- kar naslikal takšno, kakršna je bila, bi vsakdo mislil, da pretirava; bila je, kakor da bi ušla iz kakšnega hu- morističnega lista. Mnogih pas jih zgodbic sem doži- vel sam, najzabavnejšo sem pa ču! iz verodostojnih virov in mislim, da Se ni nikjer zapisana. Kiki jo bil majhen, bister in svetlo- idlalc pes, po pasmi Airedale-terrier. Bil je last mojega strica, elektroin- ženjerja, ki jo bil med vojno nekaj časa zaposlen na Jesenicah, pozneje pa se je preselil na Bled. Na Jeseni- cah jc bil Kiki. ljubljenec vsega »elek- tričnega« osobja. Inženjerji, monter- ji in strojepiske, vse ga je razvajalo in rnu dajalo tudi v težkih vojnih časih obilo jedi, ki jih je Kiki — ča- si so bili težki — doma včasih pogre- šal. Bil je razvajen in žganci mu po- gostokrat niso dišali. Ko se je nje- gov gospodar preselil, jo bilo seveda vsega tega konec. A stric je kmalu opazil, da Kiki prav niCcsar ne je. Nik dar ni imel teka, a vkljub temu je bil izvrstno razpoložen. Prav nič mu ni manjkalo, bil je dobre vo'.je in smrček mu jo bil vedno lepo vla- žcn, tako kakor se za zdravega psa spodobi. Jedel pa ni niCesar, to je bi- la uganka, ki se je objasnila sele do- kaj pozneje. Na Blcdu je Kiki vsako jutro spremljal strica v urad, prijazno je zamahnil z rcpom, potem pa odbr- zel na — kolodvor, kjer je skočil na v!ak. Peljal se je naravnost na Jese- nice, kjer je šel v urad k inženjer- jem, ki so ga dodobra nahranili in nabožalk Ko je imel vsegta dovolj, je šel zopet na vlak in se odpeljal na Bled, kjer je strica počakal ob dva- najstih pred uradom. Prebrisani pos je delal to dan za dnem in so nikdar ni zmotil. Ni hotel v voz, ostal jc na plocniku, da ga ne bi zaprli v odde- lek. Sprevodniki pa so ga poznali in se mu smejali, nihCe ga ni nadlego- val, pravili so: »To je pa naš slepi potnik.« Povest priča o precej nenavadni inteligenci. In bitja, ki so tako raz- vita, tako pametna, so vendar le ži- vali. Ce si, ljudje želijo paradiža, za- kaj si ga ne bi psi? Že vem, kako bi jim uredil. V pasjem paradižu no bi bilo bolh, uši in klopov, a tudi ne lovskih Cuvajev, konjedercev in po- licajev. Bilo bi mnogo prijaznih psičk, mnogo kotičkov z zanimivimi vonjavami in vsepovsod silne mno- žice divjačine. Vsak nebeški zajec bi imel dolžnost, da se da končno ulo- viti, prelahko pa no bi bilo, in če bi bilo po moj em, čisto gotovo ne bi dal, da bi v pasjem paradižu rasle klobase na grmovju. Kajti dobrine, ki jih dosegamo prelahko, ki nam po- stane jo puste in prazne in njih slad- kosti ne Cutimo več. Tako je z nami vsemi, in vsi smo si v tern enaki — psi in ljudje, kaj ne? Švicarske ure, zlato, srebro, razna da« rlla. optika, origtnalna ZeiSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK CELJE, Glavni trg 4. Tovarna »Use« je v Babelsbergu pri Berlinu. Okrog in okrog vlada ti- šina, kakor v kakem letovišču: smre- ke in gospodične. V tovami pa. ne- nehoma delajo. PomoCnika gosp. upravnika KliCa sporočajo številke: 450.000 kvadrat- nih metrov, 42 stavb, 1000 »jupitrov«, 10.000 kosov pohištva, 8000 kostu- mov, 1800 lasulj . . . Številk je mnogo i.n patetične so. Na žalost je ena izmed njih malce premeglena: »40.000 drugih predme- tov«. Težko je ugotoviti, koliko je na primer med temi drugimi, predmeti orlov, lepo modeliranih orlov nekda- njega, pa še zmerom živečega cesar- stva. Paviljoni, hodniki, dvoriSča, vse je polno te ponosne perutnine. Snemajo jjo, prenašajo,' postavljajo». To ni ljubezen do ptic, to je vzgoja naroda. Hugenberg prične od daleč: kako je bilo prej prijetno zi.veti! Orli ca- rujejo nad paradami. Orli krasijo zmagovalce. Davno minulo življenje je videti nožno, privlaCno: »Ni brez- poselnosti, ni prenapolnjenih avto- mobilov, tudi zakrpanih hlač ni in ne vodene juhe. Bobnarji junaško bobnajo. Ulanci zmagnjejo. Dekleta jim moccjo cvetje in srea. Da, to je bilo življenje! . . .« Ali. je bilo to res že tako zdavnaj? . . . Pred vojno . . . Sto in sto figuran- tov v oficirskih uniformah postopa po babelsborških dvoriščih. Orli le- tajo. Godba igra. To je vesela opere- tica. Damski dekolteji. Poljubi naj- večjega merila. Naivne pesmice. Pol- kova cast in ljubezen očarljivega de- kleta. Kako so včasih ži.veli! ... Film bo sei po vseh gledališčih »Ufo«. 112.000 prostorov. Vse razpro- ciano. Milijoni src. Temna neorioijiva otožnost, prijetna po sedenju pri pL- sarniŠkih knjigah in strojih. Kako so včasih živpli! . . . Figuranti bočijo prsa, prevczujejo meča, njihov pogled jo izmučon. To niso navadni figuranti, niso sodrga, dno Berlina, ne, to so somišljeniki tajnika svetnika Hugenberga, heroji »Jeklene čelade«. Tu ni sumljivih materialistov . . . Celo petletni mal- Cek, ta mali debeluhar, je sin patri- ota in bodoči hrabri vojak. (Konec prih.) Občni zbor kluba damskih frizerjev v Celju V klubovi sobi hotela »Pošte« v Celju se je vrši-1 pred dnevi redni letni občni zbor I. kluba damskih" fri- zerjev za dravsko banovino s sede- žem v Celju. Pozdravnim besedam pvedscdnika g- Taöka je sledilo taj- niško poročilo, ki je pa bilo kratko, kcr je klub šele v razvoju. Ker bla- gajnik ni bil navzoč, je občni zbor podelil staremu odboru absolutorij s posebnim dodatkom. Izvoljen je bil nov odbor, ki, ga tvo- i'ijo naslednji gg.: predsednik Av- gust Taček, podpredsednik Franc Krajnc, tajnik Amand Pepernik, bla- gajnik Stefan Lampi; pregledovalca računov sta Ivan Vozlič in Anton Coh. Predsednik g. Taček je po volitvi stvarno utemeljeval težki položaj, v katerega je zašel poklic damskih fri- zorjev, ki se še vedno smatra več ali manj za luksuznt poklic, zlasti se- daj v času krize. Predsednik je bo- dril vse navzočc, da vztrajajo, ker je klub velike važnosti za frizerski na- raščaj, kateremu naj nadomešča stro- „Slagcr" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plo§č » „ 1*- lstotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Štev. 38. »Nova Doba« 8. V. 1933. Stran 3. kovno šolo, dokler ta ne bo ustanov- Ijena, Tajnik g. Pepernik je omenil, da obrtništvo ni mnogo pridobilo s tem, da je bil raznim obrtnikom s podpo- ro države ali Zbornice za TOI omo- gočen obisk raznih tečajev pri nas in v inozemstvu zaradi izpopolnitve strokovnega znanja. S tem se poma- ga samo posameznikom do lepo zve- nečih nazivov, kakor n. pr. specialist, ostalemu obrtniStvu pa so te dobrine nedostopne. Zato naj bi institucije, ki hočejo podpirati stremljenja za povzdigo obrti, oclslej vedno prej sto- pile v stik s pristojnimi strokovnimi zadrugami. Le tako bo mogoče rto- ločiti osebo, ki bo jamčila, da si no- vih pridobitev ne bo pridržala zase, marveč, da bo s predavanji ali tečaji seznanila z novimi pridobitvami vso obrtništvo dotične panoge iz kraja, od koder je bila poslana, oziroma je bila določena podpora. Strokovna za- druga naj bi po potrebi plačala od- škodnino tistim, ki bi na omenjeni način seznanjali obrtnike z novimi pridobitvami. V bodoče naj bi se s podporami omogočila strokovna iz- popolnitev pri nas ali v inozemstvu le manj premožnim, predvsem pa ze- lo nadarjenim osebam. DOMACE VESTI d Ukinitev okrožnega inspektorata v Maribom. Z novim državnim pro- računom je bilo zaradi štodnje uki- njenih 11 okrožnih inspektoratov. Med drugimi je ukinjen tudi okrožni inspektorat v Mariboru; njegove po- sle prevzame banska uprava v Ljub- ljana d šolska vodstva pozorl LetoSnji XIII. Ijubljanski velescjem se vrši od 3. do 12. junija in pada torej še v Solsko leto. šolska vodstva, poscbno ona na deželi, naproša uprava Ljub- ljanskega velsejma, da naj svoje majske izlete tako urede, da si bo mla.dina v zvezi z izletom lahko ogledala tudi velesejem. Na velesej- mu bo zbrano vse, kar more zanima- ti tudi mladino, dvigati njen narod- ni ponos in bistriti razum. Za licen- ce vseh šol in zavodov znižana vstop- nina po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljski in prazniški po- poldnevi ne priporočajo. d Bogastvo našega poljedelstva. Naš največji poljedelski časopis »Po- Ijeprivredni, Glasnik« izdaja sedaj — po uspelih posebnih zvczkih v amc- riškem, Češkoslovaškem in. sloven- skem poljedelstvu, rastlinski prehra- ni in živinoreji — poseben zvezek o bogastvu našega poljodelstva s stro- kovnimi, lahko in razumljivo pisa- nimi članki. o vseh panogah našega poijedelstva. Delo bo ilustrirano z večjim številom umotniSkih risb. Ta publikacija bo preprifiala vsakega čitatelja, da predstavlja naše polje- delstvo, tudi nepopolno izkoriščano, veliko bogastvo, ki se lahko z na- prednim delom znatno povcča. Ta zvezek stane 25 Din in se naroča pri administraciji »Poljoprivrednega Glasnika«, Novi Sad, Sremska 6. d Vsaka skodelica Kathreiner Kneippove sladne kavc s pravim Franckovim dodatkom je skodelica zdravja! - VpraSajtc cnkrat Vašega zdravnika, morda bi to tudi Vašemu zdravju dobro služilo! d Dunajska vremenska napoved za torek 9. maja: Po večini oblačno, tu pa tarn dež, hladneje. Celje in okolica c Poslanec Ivan Prekoršek med narodom. V ncdcljo 7. t. m. po rani maši se je vršil v gostilni g. Stožirja (Poharca) v Smartnem v Rožni doli- ni dobro obiskan shod JRKD, ki ga je otvoril šolski upravitelj g. Požar. Poleg narodnega poslanca g. Ivana Prekorška sta bila navzosia tudi sres- ki načelnik g. dr. Vidmar iz Celja in sreski veterinarski referent g. Sri- bar. Poslanec g. Prekoršek je obširno in izčrpno poročal o notranje in zu- nanjepolitičnem položaju države, o novih zakonih in o delu v Narodni skupščini, sreski veterinarski refe- rent g. šribar pa je govoril o važnosti in ciljih vsedržavne stranke in nje- nih krajevnih organizacij in o pome- nu državo. Narodni poslanec g. Pre- koršek je nato sprejemal proSnjo in zone zborovalcov, sreski načelnik g. lumar je razpravljal z županom in obcmskimi odborniki o raznih lokal- mh zadevah. Zborovalcl so sledili iz- vajanjem govornikov z velikim m- nimanjem in odobravanjem Sklenje- no je bilo, da se bodo uvedla v Smartnem v Rožni dolini strokovna predavanja. V nedeljo 14. t. ,m. po ra- ni maši bo predaval sreski veteri- narski referent g. Šribar v Smartin- ski soli o raznih gospodarskih vpra- sanjih in živinoreji. c Gasilski praznik sv. Florjana so obhajala v nedeljo 7. t. m. gasilna društva v Celju, Gaberju, Trnovljah. Škofji vasi, na Teharju, Babnem, Lo- pati in Lavi. številni gasilci so od- korakali ob 7«8. zjutraj izpred Gasil- skega doma v Gaberju z gasilsko god- bo iz Trnovelj na Celu v župno cer- kev k maši. Po maši se je vršil v go- stilni pri »Jugoslovanu« v Gaberju služben sestanek, na katerem so pre- davali podstarosta JGZ g. Vengust iz Celja o aktualnih gasilskih vpra- šanjih, g. Konrad Gologranc o načr- tu novega gasilskega zakona in gosp. dr. Josip Čerin o ustanavljanju sani- tetnih oddelkov in anibulanc. c Z novim železniškim voznim re- dom, ki bo stopil 15. t. m. v veljavo, bo na progi Celje—Velenje namesto sedanjih 4 uvedenih v obeli smereh 5 potniških vlakov, vozni čas pa bo znašal zaradi povecane brzine le eno uro, docim znaša sedaj skoro 114, pri nokaterih vlakih pa celo 2 uri. Za- radi tega je vozni red precej spreme- njen. Tudi na progi Velenje—Dravo- grad je vozni čas malo skrajšan, vendar pa bodo tarn vozili tudi v bo- doče samo trije pari vlakov. c Jurjevanje celjske gar^sije se je vršilo v soboto G. t. m. dopoldne na Starem gradu ob prisrčnem, ve- selem razpoloženju udeležencev. c Sckolski pešizlet s ciJjcm, ki ostano tajon, priredi celjski Sokol v nedeljo 14. t. m. Tak izlet jo novost za Celje. K udeležbi sta vabljena t-lanstvo in naraščaj. Kraj izleta je v okolici, posebni stroški -¦-* bodo po- trebni. Odhod ob trieV ^n eno z dvorišča mestne osnovn. :ie. c Stareje sestre Sokola v Celju. Te- lovadba se jc zaključila v petek 5. t. m. Skupni majniški izlet l)o v so- boto 13. t. m. v Lisce. Zbimliščo v parku pri brvi. Odhod točno ob 14., povratek ob 18. Izlet bo le ob lepem, soln&nem vremenu. Zdravo! — N. c Lutkovna preds^ava. Skavtski lutkoviii oder bo uprizoril v soboto 13. t. m. ob 16. v Zdravstvenem domu domačo lutkovno veseloigro Cvetka Sviglja »GaSperCkov junaški čin«. c Vstopnice 2a koncert podmladka Rdečega križa na drž. realni gimna- 7-iji v Colju, ki bo v soboto 13. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču, se do- bijo v predprodaji v knjigarni K. Go- ričarja vdove. c Pod vlak je skočiL V nedeljo 7. t. m. okrog 11. zveccr so našli na že- lezniSki progi pod Dornovim posest- vom v Zagradu pri Celju težko ra- njenoga 19-letnega Štefan Cokana, krojaškega pomočnika pri tvrdki R. Stermccki, stanujoCcga v Gosposki ulici 19, doma iz Roj pri Št. Petru v Sav. dol. Nesrečnež je skočil pod to- vorni vlak. Kolesa so mu zdrobila lo- banjo in glavo napol odtrgala ter ga tudi požkodovala po -tolesu. Cokana so propoljali z reSevalnim avtomobi- lom v bolnico, kjer pa je takoj po prevozu izdihnil. Vzrok samomora ni znan. c Uboj v Hudi jami. V nedeljo 7. t. m. zvecer so se stepli neki rudarji v Hudi jami pri Laškem. Pri tem je dobil ruclai^ Mirko Sadar iz Hude jamc smrtno lievarno poškodbe na glavi in telesu. Prepeljali so ga ta- koj z avtotaksijem v celjsko bolnico, a jo nesreßnez že med prevozom iz- dihnil. c Nevaren ogenj poleg gozda. V ne- deljo 7. t m. okrog 20.30 se jo vnela kopica slamo na travniku blizu San- derlijevega posestva na Miklavškem I ileJikxy palmira - milo- hribu. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi na bližnji gozd. Domači so ogonj kmalu pogasili. Celjskim ga- silcem, ki so kmalu prispeli, ni bilo več treba stopiti v akcijo. c življenja se je naveličal 57-letni usnjar Albin E. iz Celja. V soboto 6. t. m. okrog 11. dopoldne si je na travniku poleg okoliškega pokopa- lišča na Golovcu z nožem prerezal ži.le na levici. Obupanca so takoj propeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico. c Odvratna scena so je nudila v nedeljo 7. t. m. okrog 17. pasantom na cesti nad kopališčem »Diana« na Bregu. Neki gospod iz Celja je šel s svojim psom iz Celja na izprehod in je srečal nekega psa z Brega,, ki je imel nagobčnik. Psa sta sc spoprije- la, omenjeni gospod pa je potegnil nož in zabodel psa, ki je last vlako- vodje V p. g. Rabiča, v glavo. Pes se jo zgrudil ves v krvi, ki je oškropila cesto. Psa so poznejc prepeljali na dom. Izgubil jc zelo mnogo krvi. Pa- santi so se ogorCeno zgražali nad brezsrčnim postopanjem gospoda. Zadeva jc prijavljona oblasti. c NoVi grobovi. V mestni ubožnici v Celju je umrla 5. t. m. 77-letna ob- činska reva Ursula Uranceva. V celj- ski bolnici so umrli: v soboto 6. t. m. 67-letni kočar Anton Haler iz Rogin- ske gorec pri šmarju in 5-letni sin krojaßa Stanko Prislan iz Žalca, v ponedeljek 8. t. m. pa 2-lotni sin brez- poselne služkinje Daniel Malinger iz Nove vasi pri Celju in pol leta stara delavčeva hčerka Danica Golovškova iz Žalca. N. p. v m.! c Nastop akrobatov. V soboto in nedeljo zvečer ter v nedeljo dopol- clno je priredil g. Vinko Bučar zani- j mivo akrobatsko produkeijo na žici, | Ici jc bila napeta nad Savinjo med ) kapucinskim mostom in brvjo pri j parku. Obe vcčerni produkciji sta bi- li združeni z lepim. učinkovitim og- njemetom. Pri produkeijah je igrala žolezničarska godba. V soboto zvecer in nedcljo dopoldne je priredil gosp. Adolf Krajnc na trgn pred kolodvo- rom dve samostojni produkciji na enem samem, tri metre visokem ko- lesu in izvajal dovršene akrobatske točke. Vse produkeije so bile zelo do- bro obiskane. c Legitimacije za cetrtinsko vožnjo za manifestaeijsko zborovanjc Na- rodne strokovne zveze v nedeljo 14. t, m. v Ljubljani, ki veljajo za vse , vlake, razen Simplem orient ekspre- sa, in za vse proge, se dobo pri tr- govcu g. Franju Joštu, Celje, Razla- gova ul. 8. Legitimacije veljajo od 12. do 18. t. m. c Opozarjamo celjsko javnost na prodavanje o produkeijski, valutni, finančni strukturi in svetovni go- spodarski krizi, ki se bo vršilo drevi ob osmih v predavalnici tukajšnje drž. dvorazredne trgovske sole. Pre- daval bo g. dr. Joža Mihelak iz Ljub- ljane. Vstopnina 2 Din za osebo. r. »Nakupovanje vložnih knjižic«. Pod tem naslovom smo objavili dno 2. t m. v rubriki »Glasovi iz občin- stva« dopis, h katcremu še pripomi- njamo, da v dopisu ni bila mišljena vojnižka občina, marveč jo ponudbo, da nek do kupi vložne knjižice, raz- glasil pred ccrkvijo v Vojniku obem- ski sluga iz Škofje vasi. c ölanski sestanek »Merkur j a«, društva trgovskih in privatnih na- raeSCencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnice v Celju, se bo vršil na podlagi § 12. sploänih pravil v Cctr- tek 11. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma z dnev- nim redom: 1. Volitev delegata 7a Cl. redno glavno skupščino matice v Zagrebu dne 28. maja. 2, Referat po- vcrjenika o pravilniku in novih da- jatvah. 3. SluCajnosti. Clanstvo je vabljeno, da se v lastnem interesu točno in polnoštevilno udeleži se- stanka. c Dospeli so najnovejši modeli opank in letnih devljev različnih kombinacij in barv po nizki ceni in najboljše kakovosti. Oglejte si ter kupite jih in zadovoljni boste! Peko. c Snrovinska zadruga čevljarjev v Celju bo imcla svoj redni letni obč- ni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 8. zju- traj v gostilni ge. .Tanžckovc Za kre- sijo. c Izgube. Dno 5. t. m. okrog 11. do- poldne jc bil izgubljen z nekega av- tomobila med vožnjo od ogla Kralja Petra in Cankarjeve ceste do Štor za- voj z moškimi hlačami in ženskim perilom. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Pctek 12. maja ob 20.: »XYZ«, Dram- ske cone. MILAN KOŠIC: Klabund (K premijeri »XYZ« v petek 12. t. m. v Mestnem gledališču v Celju) Kot lirik in dramatik si je prido- ])il Kiabund novenljivih zaslug za neniško literaturo. Smatrajo g-a za najvažnejšoga posredovalca med im- prcsionizmom in ekspresionizmom. Rodil se je 4. nov. 1890. v Crossenu ob Odri. Kot lirik združuje nežnost injjudsko preprostost z globokim doživetjem in prijetnim humorjem. Najvažnejša njegova dela liriöne vse- bine so: »Ob zori«, »NebeJski vagant« in »Vroče srce«. Kot pripovednik ustvarja življen- ske dogodko v pesniški obliki, ki od- govarjajo glasbeni simfoniji, on prc- ide psihološki razvoj in pripovedno poročanje ter nam prikazuje poedi- ne okolnosti kot refleksijo v duhu sanjajoče, lirično občutene oseb- nosti. Med večja pripovedna dela jo štoti: »Rasputina«, »Cara Pjotra«, »Borgio«, »Bolezen« in »Mohameda«. Osobito znani so njegovi prevodi iz kitajske literature, posebno »Krog s kredo«; ta drama je doživela nešte- to predstav po širnem svetu ter se je igrala v Parizu, Londonu, Moskvi itd. V »Igri v treh« »XYZ« obrivna- va snov staro teatrske romantike tako neprisiljeno, tako duhovito, da dobi komedija viclez resničnosti in sijajno risanih znaßajev in to vkljub nemogoči situaciji. Komcdijo odlikuje laliek dialog, kjcr idejo in besede blestijo knkor v solncu. Ta dialog oCitujo noko poseb- no gracijoznost v oblikovanju, ki nomSkimHteratom sicor ni lastna m spominja na Musseta; baš y tem je menda njegov car. - Komedija »XYZ« je doživela v Parizu, Pragi, Londonu, Berlinu nad 300 uprizori- tev. Klabund (njegovo meš&ansko imo Alfred Hentschke) je umrl 14. avgu- sta 1928 v Davosu v naj 1 epši dobi 38 let. — Žena mu je bila znamenita gledališka igralka Carola Neher, ki je vedno prva nastopala v njegovih dramah. Njegova literarna zapušči- na obsega 6 debelih zvezkov in šeje cola kopica neobjavljenih del, ki Ca- kajo založnika. Stran 4. »Nova Doba« 8. V. 1933. Štev. 38. PIERRE BENOIT: 74 KONIGSMARK Zgodovlnski roman Poslovenll B. Rthteršič »Zjutraj lahko napravite z menoj kar hočete,« sem odvrnil. »Jutri!« je grenko odvrnil. »Ali mislite, da vas bom nocoj pustil k njej? Vem, da vas čaka, čeprav mi so niste odgovorili na prvo vpraSanje. Ne, gospod, ne! Takoj!« To mi je bilo preveö. Z vso silo sem se oprostil njegove roke in ga sunil stran. Odletel je v zid. Izchi jo sabljo. Dovolj močnega sem se čutil, da bi mu bil sabljo vzel in jo nameril toanj. Toda pri tern bi me bil lahko ranil. Naj bi že bil konec boja kakrSenkoli — na vsak način bi nastal lirup, ropot. Toga pa niscm smel do- pustiti. »Gospod von Hagen,« som mu tiho rekel. »Poslu- šajto me. Govoritc kakorkoli žc hočete — vzrok poznam. Vi sami ljubite veliko vojvodko.« »Gospod!« je besno vzkliknil. »Prepovedujem vam . . .« »Poslušajte vendar,« sem mu rekcl z nestrpnim in odločnim glasom, ki mu je imponiral. »Ljubite jo, da še enkrat ponovim. Torej dobro! Veliki vojvodki Aurori, tej čudoviti ženi, preti nocoj velika nevar- nost. Vsaka minuta, vsak trcnutek, ki ga izgubljam z vami, povečuje, poslušajte me, to nevarnost. Svojo eastno besedo vam dam, da je vse res, kar sem vam povedal.« Videl sem, da sem udaril ob pravo struno. »Kaj hočete s tern reči, gospod profesor?« je pre- strašeno šepnil. »Velika nevarnost?« »Da, gospod von Hagen. Pojdite takoj v svojo sobo in nikar ne spite. Morda bo velika vojvodka Aurora še nocoj potrebovala vašo pomoč.« Najprej se ni mogel odločiti, potem je odvrnil: »Dobro, gospod, velja. Pojdem. Toda no pozabite! Ce ste me potegnili! . . .« »Ne bojto se,« sem mil odgovoril, »ker vam ob- ljubljam, da bova mali izlet, ki ste mi ga prejle predlagali, preložila, čo hočete — na jutri zjutraj. Prav tako drag mi bo kakor vam.« »Torej na svidenje jutri zjutraj,« je dejal in sc priklonil. »In kdaj?« »Ob šestih. Pir ,Majorskem mostu'. Kraj je miren in Melna teče blizu.« »A orožje?« »Kakršno hočete,« sem odvrnil. »Zaupam vam.« Oba sva dejal a nato v en glas: »In brez prič, sama.« Postavil se jo v pozor, vojaško pozdravil in iz- ginil v noC. »Naposled,« sem šepnil in se oddahnil kakor bi se mi bil odvalil težak kamen s srca. Enajsta ura je že odbila, ko sem prišel k veliki vojvodki. Cakala me je v svojem budoarju, kar stoje in pre- cej bleda. Ko sem vstopil, je takoj prebrala na mojem licu, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, ker me ni vprašala, zakaj sem se zamudil. »Nič važnega?« je mirno rekla. »Nie, madame. Toda hitro morava oditi, ker je že skrajni čas.« Ko sva prišla do stebrišča, so se odprla vrata Meluzinine sobe in na pragu se je prikazala gospo- diCna von Graffenfried. »Kako?« so je zaCudila. »Ali že sedaj?« »Da,« je odvrnila Aurora. »Ali ti nisem povcj dala, da pojdeva pol ure prej. Nie se ne boj, drago dete. Ostani tu in pazi, da nih.ee ne pride sem. Še pred polnoCjo sc vrneva.« Poljubila jo je na eelo. Vsa v strahu in s solzami v lepih oceh mi je go- spodiena von Graffonfried stisnila roko. »Prisezite mi, da se ji ne bo nic pripetilo,« me je l'otila. »Samo vam jo lahko zaupam.« »Pojdimo, pojdimo,« je dejala Aurora. »Obrnimo se. Ugasni luč na stopnicah!« šla sva v teml Ko sva prišla do sredc stopniSča, sem zacutil, kako je roka velike vojvodke stisnila mojo. Ni drhtela, besedo vam dam. j »Ali imaš orožje pri sebi?« me je vprašala. J »Ne.« m »Otrok,« je sepnila in obenem sem začutil, da jP njena roka segla v žep mojega suknjiča in pustila; nekaj v njem. * Vstopnice za uprizoritev »XYZ« v petek 12. t. m. v Mestnem glcdališču v Celju se dobe v predprodaji v knji- garni K. Goričarja vdovo. Sport Prvenstvena nogometna tekma SK Laško : SK Jugoslavija 6 : 2 (4 :1) CELJE, 8. maja. Temeljito je vce-raj zmagalo teh- niCno sicer šibkejše in mlajše mo- gtvo Laščanov nad skrajno slabo igrajoČo enajstorico domačinov. V jesenskem sreCanju lani so Laščani igrali x nasprotnikom komaj a % : 3, letos pa že z visoko razliko tega po- dvojenega števila goJov. Laško jo na- stopilo v postavi: Kačič, Horjak, Zu- panc, Komericki, Krajnc, Petrin, Zor- ko, VreCko, Majcen 111, Majcen II, Kokolj II, doeim je Jugoslavija po- stavila Pletcrška, Kuneja, Gobca, Su- holežnika, StojkoviCa, Stojana, Po- javnika, Žagarja, Nikoliča, KoSarja in Hiršbeka. Laško prične z velikim elanom in ostrim tempom ter doscže že v drugi minuti vsled foula desne zveze J. po diktirani 11-metrovki vodstvo po Majcenu II. Tri minute za tern spu- sti v očitni nervoznosti Pleteršek že v drugie žogo v mrežo in šele v 11. minuti so posreči vsled oCitne napa- ke KaCica Jugoslaviji 1. gol. Kmalu za tern diktira sodnik tudi proti L. penale, ki pa ga Žagar ne efektuira. Igra je bila zelo živahna, tu pa tarn ostra. Jugoslavija je igrala z veliko nervozo in ležcrnostjo. V 2G. minuti je ponovno povzročila roko, toda sodnik odloci kot in dve minuti za- tem zviša Laško score na 3 :1. Kma- lu zviša center L. iz res lepe solo po- teze stanje na -i : 1, ki ostane neiz- promenjeno do odmora. V zaCctku drugega polčasa je žc iz- gledalo, da se je J. močno opomogla, kajti prevzola je voclstvo, toda lo za borih 5 mimit. V torn času )o< bil ble- siran Majcen II in moral za nekaj easa zapustiti igrišee. Toda mladi Laščani tudi zaradi tega handicapa ne popuste in spet z podvojeno silo pritisnejo na polje J., ki mora kma- lu kapitulirati in sprejeti že v 4 mi- nuti 5. gol. Sledi 20 minut brezplod- ne igre, v kateri L. kljub lahni stal- ni premoCi ne more biti efekten. Še- le po dolgem prizadevanju so posre- ei Joži zabiti v mrežo J. še tudi 6. in zadnji gol za L. Kmalu sledi tudi za J. drugi gol. Ob tern stanju zaključi sodnik to prav zanimivo tekmo. Laško jo igralo, kakor tega nismo prieakovali! Elan in požrtvovalnost ter dober stoping in hiter, oster na- pad je dika tega moštva. Vsi so bili daleC nad povpreCnost dobri, tehniC- no so še začotniki, imajo pa dobro taktiko, in njihov vratar je razrcd zase! Moštvo Jugoslavije nas jo to- krat gi'do razočaralo in mu svetuje- mo, da bi pri prihodnjih nastopih pokazalo malo več zmisla za sport in nogomet, ter da bi ne kvarilo po nepotrebnem- in zgolj iz lenobe ime- na svojega kluba. Publiko je bilo okrog 200. Tekma je bila mirna. Sod- nik g. Ochs je imel dovolj posla, a jo bil strog in objektiven. — c. t Ncgomctna sckcija SK Celjn. Drevi ob osmih strogo obvezen se- stanek vseh nogometašev v Zdrav- stvenem domu. — Načelnik. Proda se vse v dobrem stanju : štirikolesni voziček z lestvicami, mala omarica za led, klosetni vstavek, kurnik, cyetHCnc ograje za na okno s pelagonijami tičnice ter perilo za novo- rojcnčka. Naslov v npravi lista. Kino Elitni kino Union. Ponedeljek 8. maja: »Gospodična poročnik«. Iz- vrstna zvoCna komedija iz vojaškega življenja. V glavnih ulogah Erry Bos in Harry Liedtke. Dvo zvočni predigri. — Torek 9., sreda 10. in Ce- trtek 11. maja: »Inspiracija« (»Yvon- ne«). VeliCasten zvocni film. V glav- ni ulogi svetovno znana umetnica Greta Garbo. Dvo zvoCni predigri. Ne zamudite tega krasnega filma! To je pa res strašno, kako Ti koi- nes!« — »Saj to je tudi edina zaba- va, ki jo imam, odkar sem postal ab- stinent.« * * Gospodinja: »Kaj no, Micka, pred tridesetimi leti so bili vendarle bolj- ši Casi?« — Kuharica: »Res je, milo- stiva, takrat "sem dobivala vsaj svojo plačo vedno točno.« * * »Ali ima pri tcj tvrdki Clovek iz- glede za napredovanje?« — »Seveda, draga koleginja, prihodnji teden se loCi naš šef od svojo žene!« Kupujem staro žclezo, medenino, gume, baker in druge kovine. Bremec, Celje. Dve prazni sobi na željo s kavo in obedom oddam. Celje, Miklošičeva 5/1. Vprašati med '/213. in 1/al4. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zwoncu" — Kralja Petra o. 17. Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni